Ö Akcijska raziskava v okviru projekta ^^^ Ravnatelj raziskuje svoje delo
CD
cd
Danica Starki
Ravnateljica Dijaškega doma Ptuj danica.starkl@guest.arnes.si
Uvod
Dijaški dom Ptuj ima na Ptuju dolgoletno tradicijo, saj deluje že ^	sto devet let. Leta 1980 smo se iz starega dela mesta preselili v
^p	novo stavbo in imamo za izvajanje vzgojnih programov dobre pro-
storske razmere. V domu izvajamo Vzgojni program za dijaške do-^	move, ki ga je leta 1999 potrdil Strokovni svet za splošno izobra-
ževanje; namenjen je dijakom ptujskih srednjih šol in zato je bil H	dijaški dom tudi ustanovljen.
cd	Zaradi nerazvitosti regije in velikega števila socialno ogrože-
^	nih družin v širšem okolju je bil leta 1962 ustanovljen oddelek za
^	uCence osnovne šole s prilagojenim programom in tako od takrat
^^	dalje izvajamo tudi Vzgojni program za otroke s posebnimi potre-
,	bami. Oba navedena programa vzgojnega dela financira Ministr-
^^	stvo Rs za šolstvo in šport, skladno z normativi in standardi za dija-
O	ške domove in zavode za ucence s posebnimi potrebami; tako po-
^^	krijemo stroške za vecino zaposlenih delavcev v dijaškem domu,
^	delno pa moramo stroške za delavce kriti iz oskrbnin, ki jih placu-
^^	jejo dijaki srednjih šol. V domu zagotavljamo 24-urno nastanitev s
prehrano, izvajanje vzgojnih programov in predvsem varnost naših dijakov in ucencev, in to deset mesecev na leto.
Od februarja 2006 dalje uvajamo v dijaški dom nove programe dela, ki so povezani s potrebami okolja, v katerem dijaški dom deluje. Vizija razvoja je jasna, vendar sem se kot ravnateljica srecala s problemom, da je vizija samo moja. Vprašala sem se, kako naj spodbudim osem redno zaposlenih strokovnih delavcev zavoda k temu, da bi aktivno sodelovali pri uresnicevanju zastavljene vizije. To je bil tudi povod za to, da sem se prijavila v projekt Ravnatelj raziskuje svoje delo, ki ga je razpisala Šola za ravnatelje.
Teoreticna izhodišca za akcijsko raziskovanje so sodelujocim predstavili na prvem srecanju projekte skupine. Na njihovi osnovi sem pripravila prvi akcijski nacrt, za katerega sem na drugem srecanju projektne skupine ugotovila, da je preobširen. Sledil mu je drugi akcijski nacrt, ki ga smo izvedli v pedagoškem zboru - za-
voDENJE 2I2008: 89-95
pis bom predstavila v nadaljevanju prispevka. Metodo akcijskega raziskovanja sem teoreticno poznala, vendar je v svoje pedagoško delo nisem praktiCno uvajala. Njena prednost je v tem, da skupaj s sodelavci razvijaš idejo, potek sproti evalviraš, naCrtuješ nadaljnje korake in išceš konsenz pri vsebinah vzgojnega dela. V prvem akcijskem nacrtu sem opredelila korake za uvajanje sprememb.
Prvi akcijski naCCrt raziskave
Prvi korak: Diagnoza sistema
Cilj: Z analizo zbrati podatke za vsakega zaposlenega: sposobnosti in znanja, sodelovanje v timu, stopnja motiviranosti in podatki o starosti in delovnih izkušnjah.
Priprava dveh anketnih vprašalnikov: sposobnosti in znanja posameznega strokovnega delavca in stopnja motiviranosti za opravljanje vzgojnega dela. Pregled personalnih evidenc strokovnih delavcev in zbir podatkov: rojstni podatki - povprecna starost zaposlenih strokovnih delavcev, stopnja izobrazbe, delovna doba, dosedanje zaposlitve, nazivi in nagrade.
Drugi korak: Analiza mnenj strokovnih delavcev o sposobnostih vodje in njihova pričakovanja do vodje
Cilj: Odgovor na vprašanje, ali so zahteve in pricakovanja vodje sprejeti in uresnicljivi.
Priprava anketnega vprašalnika o mnenju strokovnih delavcev o delu ravnateljice (mene): sposobnosti predvidevanja, oblikovanje ciljev dela - vizija zavoda, kakovost odlocanja, udnkovitost pri izvajanju nalog in pricakovanja do vodje (ravnateljice).
Tretji korak: Izvajanje sprememb
Cilj: Uvajati organizacijske spremembe (kadrovske menjave na podrocjih vzgojnega dela, srednja in osnovna šola-medskupinsko vzgojno delo, vkljucevanje v projektno delo) na osnovi rezultata diagnoze sistema in mnenj strokovnih delavcev o viziji razvoja, ki jo je pripravila ravnateljica (jaz).
Priprava vprašalnika za evalvacijo tekocega vzgojnega dela v dijaškem domu in vprašalnika za oblikovanje razvojne vizije zavoda (kdo, kaj, kako, kje, kdaj); preverjanje dosedanjega sodelovanja in nacrtovanje prihodnjega sodelovanja pri razvoju zavoda v naslednjem šolskem letu.
(Četrti korak: Kontrola - revizija strategije
Cilj: Iskanje najboljših poti in možnosti za poveCanje kakovosti vzgojnega dela na vseh ravneh izvajanja programov v dijaškem domu in sodelovanje pri uvajanju razvojnih projektov oz. novih programov dela v dijaški dom.
V sistemu vzgojnega dela in oblikah sodelovanja v projektnem delu dijaškega doma naCrtujemo spremembe.
Akcijski naCrt sem pripravila na osnovi svojih zapisov, strokovne literature s podroCja vodenja, svojih razmišljanj in izkušenj. V mojem razmišljanju o uvajanju sprememb pa je prišlo do preobrata na drugem sreCanju projektne skupine, na katerem sem pripravljeni akcijski naCrt predstavila in poslušala razliCna mnenja kolegiC. Na tem sreCanju projektne skupine nam je Linda Devlin iz Velike Britanije predstavila posodobljena teoretiCna izhodišCa akCijskega raziskovanja, ki so širša in dobro povezana s prakso. Med razpravo v skupini sem ugotovila, da je moj akCijski naCrt preobširen, da je Ciljev preveC in da bo v tako kratkem Casu (enoletno trajanje projekta) neizvedljiv. Spoznala sem tudi, da nisem naCrtovala diskusije o novih oblikah, metodah in vsebinah vzgojnega dela v dijaškem domu. Nisem se vprašala, ali so sodelavCi vešCi pisanja prijav na projekte, ali znajo na spletnih straneh poiskati pomembne informaCije ... Spet sem se vrnila na zaCetek razmišljanja in se vprašala, kaj je prvi in najpomembnejši Cilj mojega raziskovanja. Si želim uvajati spremembe (nove programe dela) in k sodelovanju pritegniti vse strokovne delavCe dijaškega doma?
Na osnovi teoretiCnih izhodišC za akCijsko raziskovanje, ki so povezana s prakso v širšem in ožjem pomenu besede, sem pripravila drugi (novi) akCijski naCrt; v bistvu sem upoštevala prvega, vendar sem bila pozorna predvsem na širino in nenehno usmerjenost k Cilju, ki sem si ga zastavila.
Drugi akcijski naCCrt raziskave
Prvi korak: Diagnoza sistema (ostane enak, kot je zapisan v prvem akcijskem načrtu)
Cilj: Z analizo zbrati podatke za vsakega zaposlenega: sposobnosti in znanja, sodelovanje v timu, stopnja motiviranosti in podatki o starosti in delovnih izkušnjah.
Priprava dveh anketnih vprašalnikov: sposobnosti in znanja posameznega strokovnega delavCa in stopnja motiviranosti za opravljanje vzgojnega dela. Pregled personalnih evidenC strokovnih de-
lavcev in zbir podatkov: rojstni podatki - povpreCna starost zaposlenih strokovnih delavcev, stopnja izobrazbe, delovna doba, dosedanje zaposlitve, nazivi in nagrade.
Drugi korak: Diskusija o novih oblikah, metodah in vsebinah vzgojnega dela v dijaškem domu (nova usmeritev dela -drugače kot v prvem akcijskem načrtu)
Cilj: Novi programi dela v dijaškem domu - zapisani v viziji; ali so sprejemljivi za vse strokovne delavce? Odgovor na vprašanje, kako in kdo bo izvajal nove vsebine dela z »osipniki« in vzgojno delo z ucenci osnovnih šol, ki potrebujejo nastanitev zunaj družine.
Strokovnim delavcem predstavim nove programe dela, ki so zapisani v viziji, in spodbujam diskusijo o njih. Diskusija o naslednjih vprašanjih: metode, oblike in vsebine dela, organizacija dela (kdo, kdaj, kje), vsebine programov, financiranje izvedbe programov in potrebna dodatna znanja o prijavah na javne razpise Evropskih socialnih skladov za pridobivanje ^inancne podpore.
Predstavitev razvojnega nacrta in razpisov na spletnih straneh (operacionalizacija prijave na projekte Evropski socialnih skladov - sistem). Dejavno poslušanje predlogov strokovnih delavcev (sodelavcev) o organizacijskih in vsebinskih spremembah v dijaškem domu.
Tretji korak: Izvajanje sprememb in izvajanje skupno zastavljenega programa
Cilj: Delitev nalog za redno izvajanje vzgojnega dela in delo na projektih.
Na osnovi rezultatov diagnoze sistema, sposobnosti (znanj posameznika) in diskusije o novih oblikah, metodah in vsebinah dela izvesti kadrovske spremembe in organizirati dodatna izobraževanja za strokovne delavce.
(Četrti korak: Kontrola - revizija strategije
Cilj: Iskanje najboljših poti in možnosti za vecjo kakovost dela na vseh ravneh izvajanja programov v dijaškem domu.
Priprava predloga za popravke uvedenega sistema dela, predloga za oblikovanje novih ciljev in usklajevanje urnika glede na potrebe dodatnega izobraževanja in izvajanja novih vsebin.
Kaj sem pridobila z izdelavo novega akcijskega nacrta? Predvsem to, da sem raziskovanje zastavljenega vprašanja usmerila k
sodelavcem. Vprašala sem se, kakšna je vizija razvoja zavoda za vsakega od njih in zame. Ne želim si, da bi bile uvedene novosti na podroCju vzgojnega dela v dijaškem domu samo moje ideje, želim si, da bi bilo idej veC in da bi to postale naše ideje - da bi dobili skupen razvojni naCrt, ki bo naš. To nam daje možnost izbire, možnost, da se odloČimo, katere naloge so prednostne, in s tem veCjo kakovost pri izvajanju nalog. Pri vodenju zavoda sem ugotovila, da strokovni delavci vestno in kakovostno opravljajo osnovne naloge vzgojnega dela, vendar se ne vključujejo dovolj aktivno v razvoj zavoda. Zanimalo me je, kako jih motivirati, kako jih pridobiti za ustvarjanje skupne strategije razvoja.
Na naslednjem srečanju projektne skupine v Šoli za ravnatelje sem bila presenečena, saj nas je večina navzočih spremenila prve akčijske načrte, in ugotavljali smo, da smo kot vodje vse preveč usmerjeni v lastno vizijo in se premalokrat zavedamo, kako pomembna je diskusija s sodelavči; zatekamo se k izgovoru, da nimamo časa, kar je deloma tudi res. Prišla sem do pomembnega spoznanja, do katerega sama, ne da bi se vključila v raziskovalno skupino, ne bi prišla: »CCe hočem uresničevati zastavljeno vizijo in izvesti razvojni načrt za obdobje 2008-2011, moram razdeliti odgovornosti in spodbuditi aktivno sodelovanje vseh zaposlenih strokovnih delavčev.« Zastavljene spremembe se bodo uresničevale samo takrat, ko jih bo sprejel (ponotranjil) vsak posamezen strokovni delaveč. Slišati je preprosto in samoumevno, vendar ni. Potrebovala sem nekoga, da mi je odprl oči in mi dal možnost, da sem ozavestila nekaj, kar sem sičer vedela.
Izvedba akcijskega naCCrta
Pripravila sem izobraževalni teden za pedagoški zbor; vanj so bili vključeni vsi strokovni delavči, zaposleni v dijaškem domu (štirje vzgojitelji z visoko izobrazbo, trije vzgojitelji z višjo izobrazbo in medičinska sestra s srednjo izobrazbo). Dogovorili smo se, da bomo med počitničami štiri dni posvetili oblikovanju razvojnega načrta. Dejavnosti izobraževalnega tedna so potekale po korakih drugega akčijskega načrta, ki sem ga pripravila v okviru projekta Ravnatelj raziskuje svoje delo. Vsak dan smo delali od 8. do 13. ure in vsak od nas je bil soustvarjaleč razvojnega načrta, ki smo ga pripravili skupaj. Večina vsebin in predlogov iz »moje« vizije je bila sprejetih, najbolje pa je bilo to, da so strokovni delavči dodajali svoje predloge, ideje, zamisli in bili kritični do vsake postavke, ki smo jo zapisali v razvojni načrt.
Razvojni naCCrt Dijaškega doma Ptuj (2008-2011)
Razvojni naCrt predstavlja poenotenje strateških ciljev zavoda za obdobje štirih let. Jasno je zacrtana pot k razvoju, in sicer na štirih podroCjih:
1.	organizacijska kultura: promocija, prijavljanje in izvajanje projektov, vzgojni nacrti, pravila domskega reda, hišni red, pravila Domske skupnosti, urniki dela, domski koledar;
2.	ravnanje z ljudmi: cloveški, ^inancni in informacijski viri dijaškega doma; kompetencni okvir - osnovne naloge vzgojitelja v dijaškem domu, profesionalnost; kodeks dela v Dijaškem domu Ptuj; portfelj vzgojitelja - pridobivanje dodatnih znanj;
3.	kakovost: komisija za kakovost, kazalci kakovosti Dijaškega doma Ptuj, samoevalvacija;
4.	organizacija, ki se uCi: program stalnega strokovnega izpopolnjevanja (mednarodne izmenjave Leonardo da Vinci, vsaj trije delavci na leto v tujino), program sodelovanja s šolami, centrom za socialno delo, Mestno obcino Ptuj in drugimi ob-cinami, Uradom za delo ..., dejavno vkljucevanje v lokalno in širše okolje, uresnicevanje skupnih evropskih strategij na podrocju izobraževanja in usposabljanja - snovanje novih programov dela, ucenje mehkih kompetenc: komunikacija, delo v timu in majhni skupini, reševanje problemov in delitev odgovornosti.
Sklepi
Rezultat akcijske raziskave v Šoli za ravnatelje je Razvojni naCrt Dijaškega doma Ptuj (2008-2011). Njegova velika vrednost je v tem, da smo ga pripravili vsi strokovni delavci zavoda. Vzeli smo si cas, da smo se poslušali, se ucili drug od drugega in se hkrati spodbujali. Prišlo je tudi do konfliktov razlicnih mnenj, prišlo je do spoznanj o tem, cesa ne znamo in kaj se moramo še nau-citi, ce si želimo dosledno izvajati razvojni nacrt, ki smo si ga zastavili.
Dobili smo celovito sliko o izvajanju vzgojnega in drugega dela v dijaškem domu za štiri leta naprej. Vprašali smo se, ali bomo na-crtovano zmogli. Ali bo razvojni nacrt rešitev za premostitev kriznih casov zaradi manjšega vpisa dijakov in ucencev? Ali nam bo uspelo pridobiti sredstva iz projektov Evropskih socialnih skladov za izvedbo novih vsebin in oblik vzgojnega dela v dijaškem domu?
Ali bomo ob rednem vzgojnem delu zmogli skrbeti tudi za razvoj novih programov? Ali bomo ...
Pojavila so se številna vprašanja, ki smo si jih postavljali vsi - ne samo jaz kot vodja zavoda. In to je bil tudi cilj zastavljene akcijske raziskave. S pomoCjo Šole za ravnatelje sem v kratkem dosegla to, za kar bi sama verjetno potrebovala veC Casa (uCenje na poskusih in napakah) ali pa mogoCe do tega sploh ne bi prišla. Pedagoški zbor, ki ga vodim v dijaškem domu, uCim pozitivnega gledanja, usmerjam ga v širši pogled na vzgojno delo in si prizadevam, da bi mu ponudila Cim boljše razmere za delo. SodelavCem bi rada dala obCutek, da so nekaj posebnega, veCkrat se jim zahvalim za sodelovanje ter njihovo pomoC in podporo pri razvoju zavoda.
Najbolj potrebujemo nekoga, ki nas sili poCeti to, Cesar smo sposobni.
Ralph W. Emerson
Štirje kolegi so do danes prijavili že pet projektov in trije od teh so bili sprejeti. Sama sem obiskala Irsko, kolegiCa je za teden dni na obiskala šole in internat na Švedskem, dve vzgojiteljiCi sta spoznavali sistem internatske vzgoje v Španiji. Vzgojitelj se je vkljuCil v teCaj angleškega jezika na Filozofski fakulteti Maribor, trije vzgojitelji pa so se vkljuCili v e-izobraževanje za oblikovanje spletnih strani. Leta 2009 smo se znova vkljuCili v projekt Šole za ravnatelje, in siCerv Usposabljanje za samoevalvacijo. VkljuCitevv projekte Šole za ravnatelje priporoCam zaradi kakovostnih delovnih gradiv, dobrih domaCih in tujih predavateljev, ki predstavljajo najnovejša teoretiCna spoznanja o vodenju, in, ne nazadnje, zaradi tega, ker so programi brezplaCni.