Foitnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK fOREK, ČETRTEK IN SO°/’'TO. Cena posamezni številki Din 1*50. _u—^-T-r^-n.T-rrT-r—» —- . ^'Ce/S/(a ... v '. ' ' ' '* TRGOVSKa L - T C«&$€»pls ««t trgovino, liiciiitftrljo Xxt otart. ^T^dmžtvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. 0 Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt lete Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. »-»MM""i** m"' ; «rv * n 'r.Mi-* ^ LETO VII. Telefon štev. S3»2. LJUBLJANA, dne 1. aprila 1924. Telefon štev. 5.52 ŠTEV. 40. gCV« ? ^vrtor >r^*co». I Tin d m IH >11 — ■■»■ iwwvw*»—tl—»» "j****™fc*K*r-w«w.- mk • »a •/»»« Pospešitev pravd pred zbornimi sodišči. (Poročilo zborničnega svetnika g. V. Weixla v seji združenih odsekov Trgovske in obrtniške zbornice dne 28. marca 1924.) 0 poslovanju zagrebške borze in njenega razsodišča. Po prevratu, posebno v zadnjih dveh j letih, se je pojavilo na zbornih sodiščih j v Celju in Novem mestu, v še večji meri j pa v Mariboru in v Ljubljani, izveslno ! zavlačevanje pravd. Procesi, ki so bili j končani svoj čas v nekaj mesecih, tra- j jajo danes po eno ali celo dve leti. To . povzroča prizadetim strankam, posebno j gospodarskim krogom, veliko gmotno j škodo, ki je pri pravdah trgovskega j značaja še posebno občutna. Pri laviranju valute igra čas eminentno vlogo, ker stalno izpreminja notranjo vrednost dolžne vsote, pa tudi vrednost blaga, ki so ga dobavili. Radi zakasnele končne odločitve sodišča more veliko izgubiti tako upnik, kakor dolžnik. Visoke kreditne obresti na eni in nizke 5 odnosno 6% riezakonile zamudne obresti pa tudi povzročajo, da se dolžniki branijo izpolniti svojo plačilno dolžnost pogosto ludi v primerih, ko terjatev sploh ni sporna. Upornemu dolžniku se nudi v diferenci med zakonitimi zamudnimi in visokimi bančnimi obrestmi naravnost nekaka premija, ki mu bogato odiehta stroške procesiranja. Četudi si je na jasnem, da bo moral plačati, se vendarle spusti v pravdanje, ker ve, da bo s tem podaljšal čas plačila za daljšo dobo, medtem pa lahko plodonosno razpolagal z dolžno vsoto. Upnik, ki ne pride radi tega do plačila, mora seveda iskati za obratovanje drag bančni kredit. Škodo pa ima še tem večjo, če si ni že naprej izgovoril višjih obresti in ker mu je pri današnji sodni praksi običajno nemogoče dobiti od nasprotnika povračilo za plačilno zamudo povzročene škode. Vzrok za to našemu gospodarstvu tako škodljivo zavlačevanje pravd ni pri naših sodnikih, ki svojo dolžnost izvršujejo požrtvovalno in vestno, temveč v vrednostni meri tožbenega zahtevka, ki ustvarja pristojnost zbornega sodišča. V dobi, ko je imela krona še svojo polno vrednost, se je vršila pravda pred zbornim sodiščem, ako je presegala vrednost spornega predmeta 1000 K. Ta znesek se je pa povišal le štirikratno, dasi je bila krona pred vojno vredna okrog 60 krat več, kakor danes. Posledica tega je, da je danes pred zbornim sodiščem velika večina pravd, ki bi se po predvojnem vrednostnem /razmerju morale obravnavati pred okrajnim sodiščem. Če teče pravda radi suknje, ki je vredna 1001 Din, sodi že deželno odnosno okrožno sodišče in sicer sodnik poedinec, če gre za nekaj metrov lesa, ki velja čez 5000 dinarjev, mora soditi senat. Postopanje pred zbornim sodiščem je seveda počasneje in je tudi dražje, ker stranka mora imeli odvetnika in so odvetniške tarife pri sodnem dvoru višje, kakor okrajnim sodiščem. Da bi znesek, ki je merodajen za pristojnost zbornega sodišča, odgovarjal vrednostni meji pred vojno, ki je znašala 1000 K, •bi ga bilo treba povišati vsaj šestdeset-krat in ne le štirikrat. Ker se to doslej ni /godilo, so v tem razmerju rasle seveda tudi pravde na zbornih sodiščih, kamor jih je gnala devalvacija. To nam ■dokazuje sledeča statistika, ki sloni na uradnih podatkih: V letu 1913., ki velja za normalno, je l>ilo pri deželnem sodišču v Ljubljani 499 pravd, od teh 37 trgovskih. Leta 1919. jih je bilo 1085, od teh 385 trgovskih, teta 1923. 4080, od teh 1116 trgovskih in 28 meničnih. V prvih dveh me- secih letošnjega lela znaša prirastek riovih pravd celo 849, od teh 185 trgovskih in 5 meničnih pravd, tako da bo predvidoma prirastek celega leta 1924. znašal okroglo 6000. Napram letu 1913. se je torej šlevilo pravd pred ljubljanskim zbornim sodiščem v lelu 1919. podvojilo, v I. 1923. več kakor poosmerilo, v letu 1924. pokaže, da se bo podva-najstorilo, to vzlic temu, da se je pristojni znesek od lela 1913. početvoril. Pri vseh sodnih dvorih v Sloveniji je znašalo število vloženih pravd v letu 1913. 1521, v letu 1919. 3065, v letu 1923. že 10.474, le letos že 1939, torej v dveh mesecih več, kakor celo leto 1913. Zaostankov je vsako leto več. Pri celjskem zbornem sodišču znašajo 682, pri novomeškem 195, pri mariborskem 1454 in pri ljubljansj IV. Dohodnina od službenih prejemkov. Službodajaici, ki pobirajo dohodnino z odbitkom od stalnih ali izpre-menljivih službenih prejemkov, so dolžni tekom I. četrtletja 1924 pobrane zneske odpremiti pristojnemu davčnemu uradu do 24. aprila 1924. V. hivalidski davek. Denarni zavodi so dolžni predložili davčnim oblastvom do 30. aprila t. 1. obračun o invalidskem davku, ki odpade na izplačane ali pri- Nedavno je »Lloyd Register«., t. j. urad v Londonu, ki ima v evidenci svetovno trgovihsko mornarico, objavil statistiko o stanju trgovinske mornarice. Dne 30. junija 1923. je štela trgovinska mornarica okoli 33.500 ladij po ne manj kakor 100 ton, skupno 65,166.000 ton. Pred enim letom je bilo v >Lloyd Registru« vpisanih 64,371.000 ton, 30. junija 1921. pa 61 milijonov 975.000 ton. Od leta 1921 do 1922 je mornarica narastla za 795 tisoč ton, od 30. junija 1922. do 30. junija 1923. pa za celih 3,191.000 ton. Zanimivi so podatki o nazadovanju števila jadrnic. Dne 30. junija 1923. je ljev, 82 sena in slame, 12 stekla, 390 tekstilnega blaga, 10 premoga, 363 alkohola, 49 železa, 317 mlevskih pro-duktov in žita, 65 vrvarskega blaga, j 132 drugega blaga in 23 valut. Število \ tožb pri razsodišču je bilo večje ne-i go število tožb pri zagrebškem sod-• nem dvoru. Razsodišče, posluje na-j vzlic temu dokaj hitro, ker je bilo 9 desetin vseh slučajev rešenih te-: kom dveh mesecev. Redna sodišča s svojim delom zastajajo. Vzrok je staro ! postopanje in preveliko štedenje pri I plačah sodnikov in pomožnih oseb. Tudi razsodniki, kateri poslujejo pri j borznem razsodišču, so jako intenziv-! no zaposleni. Tako je sodeloval v preteklem letu en razsodnik v 700 | primerih, kar je gotovo rekordno | število. i Tudi pri nas v Sloveniji se množe | pritožbe o počasnem postopanju so-■ disč. V trgovskih in obrtnih krogih j se zategadelj pozdravlja z velikim | zadoščenjem vest, da začne v kratkem poslovati pri ljubljanski borzi razsodišče. Ta nova naprava bo brez-dvomno imela dovolj posla in izvest-. no doprinesla k razbremenitvi rednih j sodišč. pisane obresti hranilnih vlog leta 1§23„ ] kolikor presegajo celoletno 100 Din. j VI. Davek na poslovni promet. Dav-| koplačevalci, ki so zavezani voditi knji-i go opravljenega prometa, so dolžni do j 30. aprila 1924 odpremiti s posebno pri-< javo davek za I. četrtletje 1924. j Oslali davkoplačevalci, ki plačujejo j Javek na poslovni promei pavšalno, to \ je po višini prometa, opravljenega v I fetu 1923, so zavezani plačati sočasno 5 z ostalimi dvaki tudi drugi obrok davka ( na poslovni promet, predpisanega za s leto J924., v primeru pa, da ta še ni predpisan, v izmeri predpisa za leto 1923. VII. Dopolnilna prenosna taksa. Drugi obrok za laksno perijodo 1924/1925 1 dopolnilne prenosne takse, kotikor presega letni predpis znesek 500 Din, je plačati od dne 1. do vštetega dne 15. aprila t. I. Kdor ne položi predpisane vsote v lem roku, plača poleg redne takse in b%o zamudnih obresti še dvakratni znesek nepoložene takse. VIII. Davčni predpisni izkazi. Davč-! na oblastva razgrinjajo predpisne iz-\ kaze praviloma prvih 15 dni vsakega četrtletja v drugem četrlletju t. 1., torej od 1. do 15. aprila t. I. Rok za vložitev prizivov proti davkom, predpisanim z izkazi, ki se razgrnejo v omenjenem času, poteče po preteku nadaljnjih 15 dni, to je koncem aprila t. I. razpolagala mornarica na jadra z 2,850.000 tonami; v teku enega samega leta se je zmanjšala za 200.000 ton. Junija 1914. je mornarica na jadra razpolagala s 4 milijoni ton; izgubila je torej 1,150.000 ton. Največjo trgovinsko mornarico na jadra imajo Združene države, t. j. 1,260.000 ton, za njimi pride Francija z 284.000 ton, Norveška z 176.000, Velika Britanija in Irska s 166.000 ter Italija s 153 tisoč tonami. Tonaža ladij na paro in motor, zgrajenih iz železa ali jekla, ki pride edino v poštev za prekmorsko trgovino, znaša 57,939.000. Pred dvemi Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v II četrtletju 1924. lOpozoritev trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.) Svetovna trgovinska mornarica. Stran 2. TRGOVSKI LIST, 1. aprila 1924. štev. 40. um. '&i&cdV'Ar<*!:.'*.? we* w«»fe:sy»»catt»t«aaifltt3^^ wracwgieagBB^^ -jmKmzmt^aBSMJiSMtttišK&mtenaii v.M?i:^^fVbra»K< amvv..- ..■ ., .»« ■■ leti ]e znašala 54,217.000, leta 1914. . 42.514.000 ton. V primeri z letom j 1921. se je mornarica na paro in motor pomnožila za 3,722.000 ton, z ozirom na leto 1914. pa nič manj kakor za 15.425.000 ton. Mornarica je razdeljena na posamezne države tako-le (v tisočih ton): 1921 1914 Anglija 10.077 18.877 + 200 Združene drž. 12.416 1.887 -!- 10.579 Japonska 3.402 1.642 -f- 1.760 Francija 3.265 1.918 + 1.347 Italija . 2.788 1.428 + 1.360 Nizozemska 2.606 1.471 + 1.135 Nemčija 2.496 5.098 — 2.602 Norvegija 2.299 1.923 + 376 Angl. dominioni 2.219 1.407 + 812 Španija 1.169 883 + 286 Švedska 1.092 992 + 100 Dansko 920 768 + 152 Grčija 743 820 — 77 Belgija 600 34] + 259 Avstrija •••• 1.052 — 1.052 Druge države 2.057 2.057 Angleška mornarica se jo torej v primeri z letom 1914. pomnožila le za 200.000 ton, t. j. za 1 %, medtem ko je mornarica Združenih držav dosegla razmerje 575%. Radi te po-množitve zavzema danes mornarica Združenih držav 21.4% svetovne trgovine, t. j. drugo mesto med pomorskimi državami, medtem ko je pred vojsko zavzemala mesto še za Francijo, t. j. peto mesto; tonaža Združenih držav je tedaj obsegala 4% svetovne mornarice. Nemška mornarica, ki je pred vojno zavzemala drugo mesto, je danes na sedmem mestu; toda zdi se, da bo Nemčija kmalu prekosila Italijo in Nizozemsko v tem pogledu. Kajti gradnja novih trgovinskih 'ladij v Nemčiji silno napreduje; 1. 1920. je bila v smislu mirovne pogodbe nemška trgovinska mornarica skrčena na 410.000 ton, danes pa razpolaga Nemčija že z mornarico 2,496.000 ton. Važni so podatki glede starosti posameznih vrst ladij; kajti od starosti ladje je odvisna tudi porabnost ladje v trgovini. Dne 30. junija 1928. je bilo 6.913 ladij manj starih kakor 5 let, t. j. 35% vse mornarice. Nad 25 let starih je bilo okoli 6,551, a te predstavljajo le 12% svetovne tonaže. V najbolj ugodnem položaju glede starosti ladij se nahaja Amerika; njene ladje, v starosti izpod 5 let, predstavljajo 57.3% njene tonaže. Za njo pride takoj Nemčija z 52.6%, Nizozemska s 37.8%, Kanada s 36.8%, Japonska s 35.3% ter Francija s 34.7%. Glede obsega posameznih ladij je razvidno iz podatkov, da razpolaga svetovna mornarica s 5.636 ladjami, izmed katerih obsega posamezna nad 4000 ton, medtem ko je znašalo to število 1. 1914. le 3.608. 350 (med temi 196 angleških) je ladij z nad 10.000 tonami in nad 33 ladij z nad 29.000 tonami. (Vsaj približno sliko, kako velike so te ladje, si lahko ustvarimo, ako pomislimo, da obsega ena iz med največjih tržaških ladij »Presidente Wilsom, last paroplovne družbe Cosulich, 12.000 ton. Z ozirom na gonilno silo se je razmerje v odstotkih tonaže med 1. 1914. do 1923. tako le izpremenilo: Odstotki svetovne tonaže: 1. 1914. 1920. Ladje na jadra 6.06 4.34 Ladje z motorji na petrolej itd. 0.45 2.56 Ladje, ki rabijo tekofe gorivo v parnih kotlih 2.65 24.23 Ladje s stroji na premog 88.84 68.87 Najvažnejše dejstvo, ki ga lahko na prvi pogled ugotovimo na podlagi podane statistike, je izredno naraščanje svetovne mornarice. A žal, da to naraščanje ne odgovarja potrebam; kajti tonaža mornarice je že davno prekoračila predvojne številke, medtem ko ni trgovina niti daleč še dosegla predvojne višine. Razlago za ta pojav moramo iskati v dejstvu, da so bila po vojni dokončana dela, ki so bila že prej zapričeta in da so nekatere države pospeševale gradnjo ladij le zato, da so neštevilne množice brezposelnega delavstva dobile zaslužka. Nekatere države posebno vznemirjajo številke, ki kažejo, kako naglo si Nemčija spet pomaga na noge. Za te države je se bolj vznemirljivo dejstvo, da razpolaga danes Nemčija s skoro popolnoma novo mornarico, s katero fco starejša mornarica drugih držav le ležko konkurirala. las trgovski naraščaj in njega izobrazba. (Iz krogov mariborskih sotrudnikov.) Iz krogov grernijalnih učiteljev v Ljubljani je izšel v Trgovskem listu št. 31. članek, iz katerega je razvidno, da se želi v Ljubljani v bodoče sprejemati v uk samo mladino z meščan-skošolsko izobrazbo, češ, potem bo stalo naše bodoče trgovstvo na oni višini inteligence, ki bi jo bilo za naš stan želeli. Predlog ali ukrep je brezdvomno za vsakega bodisi trgovca ali pomočnika zel osimpatičen, kajti mi trgovski sotrudniki bodemo le ponosni, ako bodo naši bodoči sovrstniki sami inteligentni in izobraženi ljudje. Kdor pa pozna razmere, v katerih se večina naših vajencev še danes uči, pa mora dvomiti, da bi rodila taka uredba zaželjen uspeh. Ne zadostuje samo, da ima vajenec boljšo šolsko prediz-obrazbo, temveč so uspehi, če ne ravno največ, pa vsaj v zelo obilni meri odvisni tudi od načina, kako se vajenec uči in kaj se mu nudi v strokovni izobrazbi na eni ter izpopolnitvi splošne izobrazbe na drugi strani tekom cele njegove učne dobe. Ako hočemo res imeti sčasoma dober, inteligenten in strokovno izobražen trgovski naraščaj, moramo zahtevati zanj razen primerne šolske pred-izobrazbe še izpopolnitev iste potom dobrih trgovskih nadaljevalnih šol, knjižnic, predavanj, poučnih izletov itd., predvsem pa pravilno pojmovanje učnih gospodarjev o trgovskih vajencih. Mi doživljamo dan na dan pritožbe, da se porablja vajence pri mnogih šefih skoro izključno samo za težka dela, t. j. za nošenje in prevažanje blaga po mestu, skladiščna dela, dela po vrtovih, sekanje div, dogaja se celo, abo slučajno pri hiši ni dekle, še za dela v kuhinjah in še hujše posle, tako da po mnogih trgovinah sploh ne dobi prilike, se vaditi v Pristojbine za pismene odločbe. Po tar. post. 5., zakona o taksah je plačevati poleg pristojbine za vloge na javna oblastva in urade še posebej takso za vso pismene odločbe, odloke in obvestila, ki se izdado na podlagi vloge. Ta taksa, ki je znašala prvotno 2 dinarja, se je povišala 1. 1921. na 5 dinarjev, 1. 1922. na 10 Din in znaša izza 15. novembra 1923 20 Din. Plačuje se na ta način, da se priloži vlogi kolek za 20 Din, bodisi v kakem malem ovitku ali pa tako, da se prilepi kolek samo nekoliko na vlogo, ker ga urad potem porabi na pismeni odločbi. Lahko se prilepi na vlogo ta kolek tudi popolnoma; v tem slučaju bo pripomnjeno na odločbi, da se je plačala taksa za odločbo s kolkom že na vlogi. Kdaj je priložiti kolek za odločbo? Odločbe so podvržene taksi samo v teh treh primerih: 1. če se ima izdati tako odločbo, zoper katero je mogoča pritožba, in ki obsega tudi navedbo, da ima do-tična oseba pravico pritožbe na višjo instanco; 2. če stranka v svoji vlogi izrecno zahteva, da se ji da obvestilo ali odločbo; 3. če se stranka zoper kako odločbo pritoži, dasi ni imela pravice do pritožbe. V tem slučaju je plačati za to odločbo takso 20 Din naknadno, če ni bila morebiti pomotoma že prej plačana. Če se dajo poedinim osebam na njih vloge obvestila ali kakršnekoli odločbe, ki jih izrecno ne zahtevajo, ali zoper katere nimajo pravice pritožbe, se taksa torej ne pobira; če pa se vendarle pritožijo, se pobere od njih naknadno taksa 20 Din. Pri pritožbah zoper odločbe nižjega administrativnega državnega ali avtonomnega oblastva, namenjenih višjemu oblastvu, ni plačati za novo odločbo nikake takse. Pritožba sama zase je podvržena kolku za 20 Din, (tar. post. 6); nova odločba na podlagi te pritožbe je pa kolka prosta. Pri prošnjah za podaljšanje roka za plačilo davkov ni plačati za odločbo (rešitev te prošnje) nikake takse. onem, za kar je namenjen, t. j. streči odjemalcem, pisati račune, uriti se v korespondenci, knjigovodstvu, lcalku-liranju, carinjenju in deklariranju, blagoznanstvu itd. z eno besedo, izučiti se v vsem, kar mu je kot bodočemu pomočniku in trgovcu potrebno. Dokler se ti glavni nedostatki ne odpravijo, bo težko dobiti šolano mladino za učenje trgovine in ako tudi ima par razredov meščanske ali srednje šole, mu to pri obstoječih razmerah ne more dosti koristiti. Nadalje bi omenili še druge nedo-stake, ki jih opazujemo v trgovskem stanu. Tako se rekrutira pisarniško osebje po večini iz raznih kurzovcev, posebno ženskih. Trgovec gleda skoro vedno na to, da dobi za pisarno po ceni ženske moči. Celo kot prodajalke imamo zaznamovati precejšnje število nekvalificiranih in ni čudno, ako postane učenje trgovine iluzorično. | Velika rakrana na kakovosti trgovstva so pa tudi obstoječi predpisi obrtnega reda, po katerih se zahteva usposobljenostni dokaz samo za trgovine z mešanim, špecerijskim in ko-lonijalnim blagom, dočim more vse druge, stroke pričeti vsakdo, čeravno nima o trgovini niti pojma. Ako ta okolščina ostane, bo vrivala v trgovski stan vedno elemente, ki ne spadajo tja, kajti kaj nam pomaga dober trgovski naraščaj, ako ima pravico vsakdo do obrtnega lista za trgovino. Zato bi bilo priporočati našim Trgovskim zbornicam in drugim stanovskim korporacijam, da pri sklepanju novega obrtnega reda za našo državo strogo zahtevajo dokaz usposobljenosti za vse trgovske obrate. Našemu trgovstvu pa polagamo na srce, da se glede vajencev vendar enkrat preorijentirajo, posebno tisti, katere zgorajšnji očitki zadevajo. Kolkovati je samo prošnjo, in sicer po tar. post. 1 s 5 Din. Če bi zahteval prosilec izrecno tudi izdajo pismenega obvestila, bi se zahtevala zanj taksa 20 Din. Ta zahtevek je pa nepotreben, ker bo davčno oblastvo stranko tudi brez njega takoj obvestilo, ko bo prošnja rešena. Prošnje za povračilo preveč plačanih taks in vseh drugih državnih davkov so kolka proste. Prav tako je kolka prosta tudi odločba. Če pa vidi oblastvo, da je prošnja neutemeljena, zahteva naknadno takso 5 Din za prošnjo in 20 Din za odločbo. Če zahteva več oseb z eno prošnjo, da se izda vsaki posebna odločba, se mora položiti predpisana taksa 20 Din za vsako osebo. M. Savič: Naša industrija in obrl (Nadaljevanje.) Uvoz volnenih preprog slabše kvalitete je znašal v letu 1919: 13.252 kg v vrednosti 32.962 Din. Od teh se je uvozilo iz Holandske 9414 kg v vrednosti 22.638 Din. Drugih preprog se je uvozilo 13.758 kg za 54.445 Din, od teh iz Nemčije 9550 kg za 39.224 Din. Carina znaša 75 Din, odnosno 50 Din za 100 kg slabše kvalitete in 200, odnosno 100 Din od 100 kg volnenih preprog, to je po splošni, odnosno pogodbeni tarifi. Izvoz preprog je znašal 5045 kg v vrednosti 50.545 Din. Izvozilo se je v Avstrijo in na OgrBko 1762 kg preprog v vrednosti 17.900 Din, v Bosno 1901 kg za 19.840 Din, na Turško 943 kg za 8840 Din, na Bolgarsko 210 kg za 2045 Din. Izvozna vrednost se mi zdi netočna, ker se računa, da stane pirotska preproga 1 kg 15 Din in bi torej morala 1 znašati 75.675 D, ne pa le 50.546 Din. 1 Uvoz preprog iz jute in drugih rastlinskih tvarin je znašal v letu 1906 in sicer: tkanih na način so-mota 6399 kg za 9437 Din, na drugačen način tkanih 14.583 kg za 22.710 Din. Carina je znašala za prve 140, odnosno 50 Din, za druge pa 100, odnosno 50 Din po splošni, odnosno pogodbeni tarifi. Največ se uporabljajo pri nas preproge iz jute, potem holandske in polžanilske in za temi pa žanilske (aksminstrske) in končno dvojne (kidermanstrske). Kaj je treba storiti za preprogarstvo? Pirot propada. Število prebivalstva se je znižalo od 15.000 na 10.000. Znižanje povzroča: 1.) pojemanje trgovine v Pirotu; 2.) propadanje obrtništva; 3.) uničenje vinograda po trtni uši. Trgovina v Pirotu pojema izza osvobodenja zaradi tega, ker so največja in najboljša selišča, ki so si nabavljala svoje potrebščine v Pirotu*, pripadla Bolgarski. Qu 360 selišč jih je ostalo v pirotskem okrožju le 280. Temu se ne more odpomoči s tem, da bi se ta selišča vnovič priklopila Pirotu,' ampak edino tem potom, da se ustvari pogoje za uspevanje drugih poklicev in na ta način zboljša dohodninske razmere. Da obrtništvo propada, dokazuje dejstvo, da je od prej-šnjili 73 izdelovalcev platna z 205 statvami v obratu le 15 obratov s 75 statvami, da se je število krznarjev zmanjšalo od 63 na 30, da obratuje od 18 krznarjev, katerih je bilo še L 1900 — 12, sedaj le še štirje in od 22 lončarjev le 12. Tudi krojaška in ko-tlarska obrt ste izdatno nazadovali. S pospeševanjem obrti bi se pospeševalo tudi preprogarstvo, osobito s pospeševanjem onih obrtov, za katere so dani v Pirotu ugodni pogoji za uspevanje. Take obrti bi bile: usnjarska, kovaška, krznarska in lončarska. Pirot je tudi ugoden praj za tekstilno industrijo ali vsaj za podobno stroko. Vinograde je uničila trtna uš in se niso na novo rigolali. Pa tudi oni, ki so se na novo ustvarili, so slabo rigo-lani in dajejo slabo grozdje. Treba bi bilo vsakemu preprogarju, ki hoče obnoviti vinograde, dati brezplačno na razpolago uničen vinograd in mu nuditi sredstva, da more pod brezplačnim nadzorstvom državnih ekonomov na novo nasaditi trte. V prvi vrsti bi morali priti pri tem v poštev vinogradi, ki so v bližini Pirota, a ne, kakor dosedaj vinogradi, ki so nepri-kladni za pirotsko prebivalstvo. Vsled teh razlogov se en del pirot -slcega prebivalstva izseljava, a eno ki vztraja, je navezano na preprogarstvo, to je na sočasni zaslužek žensk, ki je večkrat glavni dohodninski vir družine. Vsled podražitve življenjskih potrebščin, so morajo tudi dnev-nine zviševati, kajti ako se znižujejo ali ne zvišujejo, potem se izseljevanje nadaljuje. (Dalje sledLi m rWV Priporočamo vsem rodbinam Kolinsko ; Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-induslrijske d. d.