Movotek*?
G L a s i l o delavskega sveta
LETO m. ★ 1962 » ŠT. 4
N O V O I E K S glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto
1962
Letnik 111.
Šl 4 (19)
April
Izdiji: delavski svet
Ureja:
uredniški odbor
Odgovorni urednik: Samo Medic
Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 16 telefon 31, 71
Zunanja oprema:
Bojan Brovet
Tisk naslovne strani in vezava:
Valvazorjeva tiskarna Videm-Krtko
Naklada:
700 Izvodov
VSEBINA:
1. maj - praznik dela Iz zasedanj samoupravnih organov Volili smo nove samoupravne organe Doseženi proizvodni uspehi prvega četrtletja
O perspektivnem razvoju gospodarstva občine mesto v razdobju od 1961. do 1965. leta
Nekaj navodil o zdravstvenem zavarovanju
Naša kronika
1. MAJ - PRAZNIK DELA
Že dolga desetletja praznujejo delavci vsega sveta 1, maj kot svoj praznik.• Ta dan je simbol naših delovnih zmag ter spomin na težke borbe za pravice delavstva in na zmage v tej borbi.
Že v stari Jugoslaviji je zavedno delavstvo praznovalo ta dan, čeprav je bilo praznovanje od tedanjih oblast nikov prepovedano. Manifestacije, ki so jih delavci prirejali, so preganjali žandarji in marsikateri delaven, ki je hotel proslaviti ta praznik, se je znašel za zapahi* Toda-tudi ta teror kapitalistov ni imel uspeha. Delavci eo prirejali na 1. maj izlete v naravo ter se tam zbirali in se pogovarjali o svojih težavah*
Med narodno-osvobodilno borbo se je ta dan praznoval s tem, da smo okupatorju na razne načine pokazali svoj odpor. Na predvečer smo organizirali trosilne akcije. Ulice naših mest so bile polne letakov, ki so pozivali na boj proti okupatorju in kapitalistom. Na cerkvenih zvonikih in visokih drevesih so visele delavske zastave. Te akcije so našim ljudem dvigale zavest in jih bodrile v težkem boju. Komunistična partija kot organizatorka in nosilka borbe proti okupatorju in kapitalizmu je na ta dan izdajala proglase, v katerih je bodrila ljudstvo in ga pozivala v boj za pravico. Okupator je izgubljal živce in besnel, a zaman.
Nad vse slovesno pa praznujemo naš praznik v osvo boj eni domovini. Na ta dan pregledamo naše delovne uspehe v gospodarski graditvi. Upravičeno se veselimo vseh delovnih zmag, ki smo jih dosegli v trdem boju za našo lepšo bodočnost, Te zmage nam vlivajo poguma in nam dajejo moči za nadaljnjo borbo na gospodarskem področju.
Za prvi maj bo tudi naš kolektiv organiziral izlete. Tu se bomo pogovorili o delovnih uspehih v podjetju-ier kovali načrte za bodočnost. Veselili se bomo, da praznujemo svoj praznik v svobodni domovini kot delavci in upravljalci svojega podjetja.
Naj živi 1. maj - praznik dela.
Jože Udovič
IZ ZAS3DANJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Na lo. seji upravnega odbora dne 28.3.1962 so bili navzoči najprej seznanjeni z novo kolekcijo za sezono jesen-zima, V planu je predvideno, da bomo proizvedli skupno 273.000 tokočih metrov tkanin. Da pa bomo lahko postavljeni plan dosegli, bomo morali čimprej montirati nove statve v tkalnici, v apreturi pa povečati število izšivalk. Pri novi kolekciji imamo določene cene za izročajo na drobno. Razlika med ceno na debelo in ceno na drobno pa bo izražena 2 rabatom.
Po ogledu nove kolekcije je bil sprejet sklep, da se upravni odbor strinja z novo kolekcijo in planom proizvodnje za sezono jesen-zima.
V nadaljevanju seje so člani upravnega odbora poslušali poročilo komisije, ki je bila pooblaščena, da zbira prošnje za posojilo pri gradnji stanovanj in da pregleda pri vsakemu prosilcu začeto gradnjo. Vloženih je bilo 25 prošenj za posojilo. Komisija je pri vsakem prosilcu ugotovila, do katere faze ima zgrajeno hišo in koliko ima pripravljenega gradbenega materijala. Po daljšem razgovoru je upravni odbor sklenil, da predlaga delavskemu svetu, naj poviša vsoto za posojilo članom kolektiva za gradnjo stanovanjskih hiš na 3,5oo.ooo din iz sredstev, ki so namenjena za gradnjo stolpiča. Sprejeti so bili še naslednji sklepi:
-	Posojilo po 200.000 din dobijo prosilci : Stanko Butalin, Prane Rajer, Prane Miklavčič, Jože Redek, Vinko Štih,
Slavko Vraničar, Slavko Omerzel, Jože Judnič in Anton Kramar.	-
~ Posojilo po loo.000 din dobijo prosilci:	Martina Gramc,
Pepca Gajič, Anica Jakše, Rezka Avsec, Vera Rukše, Rotija Sladič, Pepca Brcar, Ivanka Zupančič, Anica Zadnik, Vida Miklič, Karolina Pezdirc, Amalija Potočnik, Prane Gačnik, Albina Irt in Anica Bedek.
-	Organizacijo dajanja teh posojil in skrb za odplačevanje • bomo prenesli preko stanovanjskega sklada ObLO na Komunalno banko Novo mesto.
-	že dalj časa se pripravljamo na ustanovitev centra za izobraževanje. Oddelke stalno povečujemo, zato potrebujemo tudi več strokovnjakov. Za izobraževanje delavcev moramo imeti poseben prostor, v katerem bi postavili statev. Ra tej statvi bi se nove delavke učile tkati, istočasno pa bi
lahko tudi usposobili več podmojstrov, kar Je nujno z ozirom na ponovno razširitev tkalnice. Tovariš direktor Je predlagal, da ustanovimo odsek za vzgojo kadrov in pošljemo na tečaj, ki ga organizira Zvezni center za izobraževanje inštruktorjev tekstilne stroke v Kranju, bodočega vodjo odseka za vzgojo kadrov. Kadre moramo vzgajati po novi metodi, kajti le s sistematičnim izobraževanjem delavcev bomo dosegli večjo produktivnost. Vodja odseka za vzgojo kadrov mora biti tekstilec z večletno prakso. Ker nam takega človeka ni uspelo dobiti (nuditi bi mu morali tudi stanovanje), bo treba izvesti sledeče premestitve:	Danilo Kovačič prevzame
vodstvo odseka za vzgojo kadrov, Janez Novak se začasno premesti na delovno mesto vodje tkalnice,.Branka Pogeljška pa se postavi za vršilca dolžnosti vodje apreture. Sveta ekonomske enote tkalnica in apretura sta o tem že raz-v pravijala in se s predlogom strinjata. Tudi upravni odbor sindikalne podružnice je o ustanovitvi odseka za vzgojo kadrov že večkrat razpravljal in je mnenj a,da je nujno potreben.
Po daljšem razgovoru je bil soglasno sprejet sklep
-	da upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da ustanovimo odsek za vzgojo kadrov, ki po 124. členu pravil podjetja spada pod organizacijsko strukturo splošnega sektorja.
-	Vodstvo odseka za vzgojo kadrov prevzame Danilo Kovačič,
~ Janez Novak začasno prevzame delovno mesto vodje tkalnice s 1. 4. 1962.
-	Branko Pogeljšek postane 1.4.1962 vršilec dolžnosti vodje apreture.
~ Komisija za osebne dohodke sveta enote uprava in zunanji obrati naj izdela predlog za naziv in ocenitev novega delovnega ipesta.
~ Danilo Kovačič se udeleži seminarja za instruktorjef ki bo v maju,
V nadaljevanju seje je bil soglasno sprejet sklep, da Andrej Smuk, vodja predilnice česane preje, službeno odpotuje za približno 14 dni na strokovno usposabljanje v Italijo. .
Na predlog kolektiva naše prodajalne je upravni odbor sklenil, da s 1.4.1962 povišamo maržo za blago, ki ga izdeluje naša tovarna, na 10 $, za ostalo blago pa na 12
Ker je bil občinski prometni davek povečan na 6 /o, z dosedanjo maržo ne bi mogli kriti vseh stroškov, povečanega občinskega prometnega davka in osebnih dohodkov.
Nove kolesarnice koresarji ne uporabljajo disciplinirano, čeprav je bilo vsakemu točno odrejeno mesto za postavljanje kolesa. Sprejet je bil sklep, da bomo ponovno obvestili vse kolesarje o določenem parkirnem prostoru.
V kolesarnici bomo razporedili vrste po oddelkih in obesili na vidnem prostoru tablice z napisom oddelka in spiskom uporabnikov po številkah.
Soglasno sta bila sprejeta naslednja sklepa:
1/ namesto 30.4.1962 dela obrat I v Novem mestu 15.4.1962' in se ta dan smatra za normalni delovni dan. V obratu II v Metliki pa se z dogovorom določi dneve, v katerih se bo nadomestilo delo za 3o.4.1962.
2/ obrat II v Metliki bo imel v letošnjem letu kolektivni letni dopust od 13. do 25. avgusta.
Na koncu seje je upravni odbor rešil še nekaj prošenj .
Na 9.zasedanju delavskega sveta dne 13.4.1962 je predsednik upravnega odbora poročal o sprejetih sklepih na 10. seji upravnega odbora. Na predlog upravnega odbora je delavski svet soglasno sprejel naslednje sklepe:
~ v okviru splošnega sektorja ustanovimo odsek za vzgojo kadrov;
-	ustanovimo tudi novo delovno mesto vodje odseka za vzgojo
kadrov;
' >.
-	novo delovno mesto vodja odseka za vzgojo kadrov je ocenjeno v razponu od 17o - 19o točk.
V nadaljevanju zasedanja so člani delavskega sveta poslušali poročilo o doseženi proizvodnji prvega tromesečja 1962 in poročilo o finančnih pokazateljih za prvo tromesečje 1962. Skupno dosežena bruto realizacija v tem obdobju znaša 1.o5o,265.687 dinarjev.
Inventurist je nato poročal o opravljeni inventuri v skladišču gotovega blaga in inventuri drobnega inventarja v uporabi.
Sprejet je bil sklep, da se potrdi poročilo o opravljeni inventuri drobnega inventarja v uporabi in-v skladišču
gotovega blaga in da odgovorno osebo obremenimo za manjko ročnih klešč v znesku 3oo dinarjev.
Po daljšem razgovoru je delavski svet na podlagi predloga sveta uprava in zunanji obrati sprejel sklep, da popravimo prvi odstavek čl. 18 pravilnika o delitvi čistega dohodka takole: Trgovski zastopniki se nagrajujejo poleg osnovnega osebnega dohodka še po opravljenem prometu posameznika. Od dosežene realizacije znaša gibljivi del osebnega dohodka trgovskega zastopnika 0,C^ fao.
Sprejet je bil tudi sklep, da se popravi čl.14 pravilnika o delitvi osebnega dohodka tek. št. 25 : trgovski zastopnik 100 - 160 točk.
V	nadaljevanju zasedanja je delavski svet sprejel še naslednje sklepe:
-	Čl.20 pravilnika o delitvi osebnih dohodkov se popravi:
Na predlog vodje enote, v kateri je delavec zaposlen, razporedi komisija za osebne dohodke delavca na delovno mesto in mu določi število točk oziroma način obračunavanja osebnega dohodka. Pri določanju števila točk mora komisija upoštevati naslednja merila: strokovno usposobljenost posameznika in prizadevnost. Na podlagi sklepa komisije za osebne dohodke izda vodja enote vsakemu sodelavcu odločbo.
-Čl. 21 pravilnika o delitvi osebnih dohodkov se popravi: Sodelavci lahko ugovarjajo v roku 8 dni po prejemu odločbe iz prejšnjega člena na svet enote.
Svet enote je dolžan ugovor obravnavati in zavzeti stališče. Na podlagi sklepa sveta enote izda direktor odločbo v roku 15 dni.
“ Potrdi se dopolnitve pravil podjetja.
“ V letu 1964 popolnoma prenehamo z nočnim delom žena.
-	Popravi se ocenitev delovnih mest fakturist in blagajnik na razpon 90 - 115 točk.
V	kratkem bo šedova hala dokončana in tako bomo lahko tja preselili skladišče gotovega blaga ter s tem pridobili nove pisarniške prostore. Zato je delavski svet soglasno sprejel sklep, da nabavimo opremo za nove pisarniške prostore, opremimo sejno sobo in uredimo skladišče gotovega blaga v šedovi hali.
Sprejeti so bili še sklepi;
-	postavimo leseno garažo in drvarnico med provizorijem in menzo;
-	kupimo tricikel na motorni pogon za menzo obrata II;
-	prodamo ravnalni stroj iz mizarske delavnice, za kar razpi šemo licitacijo kot je določeno s predpisi;
-	popravi se 24. člen pravilnika o štipendijah; Za strokovno izpopolnjevanje na.izrednih strokovnih šolah se lahko članom kolektiva po potrebi in v soglasju s svetom enote dodeli izredna štipendija v višini stroškov šolnine in izpitov.
-	Pravilnik o štipendijah se dopolni z naslednjim besedilom; Štipendistom, ki obiskujejo fakulteto, se za kritje stroškov pri diplomskem delu izplača din 15.ooo.
Štipendistom, ki obiskujejo srednje tehnične'šole, še za kritje 'stroškov pri diplomskem delu izplača din lo.ooo.
Občinski ljudski odbor Metlika prosi za posojilo v znesku 5,ooo.ooo dinarjev za dobo treh let. Sredstva potrebujejo za gradnjo lokala družbene prehrane. Ker smo pred dnevi prejeli prvi obrok vračila od posojila 17,ooo.ooo din Občinskem ljudskem odboru Novo mesto, je tovariš direktor predlagal, da ta denarna sredstva posodimo ObLO Metlika. Sprejet je sklep, da posodimo ObLO Metlika 5,ooo.ooo din za gradnjo lokala družbene prehrane za dobo treh let.
Predsednik sindikalne podružnice obrat I je poročal, da je avto-moto krožek že nabavil osebni avto in motorno kolo. Prvi tečaj se je že pričel, drugi pa se bo pred vidoma 'začel v jeseni. Veliko zanimanje je tudi v obratu II v Metliki. Stroški za eno uro učenja vožnje z osebnim avtomobilom znašajo 9oo din, za motorno kolo pa 5oo din. Da bi pa avto-moto krožek lahko organiziral še delavnico za manjša popravila, je nujno potrebno, da dobi potrebna finančna sredstva za nakup orodja. Kato je predsednik preči-tal še predvideni predračun finančnih sredstev za delo sindikalne podružnice obrat I v letu 1962.
Tovariš direktor je predlagal, da avto-moto krožek še nadalje podpremo in mu damo še potrebna finančna sredstva za nakup orodja, vendar naj ta s sredstvi skrbno gospodari. Opozoril je, da če se bo zasledila nenamenska uporaba vozil ali materiala, bo avto-moto krožek ukinjen.

Ko je tudi predstavnik sindikalne organizacije o-brata II poročal o predračunu za leto 1962, je po daljši razpravi delavski svet sprejel naslednje sklepe:
-	Avto-moto krožku damo din 27o,ooo dotacije za nakup potrebnega orodja in kritje stroškov tečaja. Avto-moto krošek mora imeti svoj pravilnik (poslovnik), sindikalna podružnica pa kontrolira njegovo delo.
-	Sindikalni podružnici obrata I damo din 830.000 dotacije,
-	Sindikalni podružnici obrata II damo din 2oo.ooo dotacije,
-	Podjetje bo okvirne zneske nakazalo po potrebi in na podlagi predloženih dokumentacij *
Od tekstilne tovarne Zapuše smo prejeli predlog o novih cenah pensiona v počitniškem domu in sicer:
za tuje goste	din	9oo.-
za člane kolektiva 600.-za svojce	"	7oo.-
za otroke	"	15o in	3oo.-
Že v pretekli sezoni je bila dejanska cena pensiona l»o7o din,-zato smo morali kriti izgubo v znesku din 1>215.878.-. Ker je v letošnjem letu hrana še dražja, je predlog utemeljen. Po daljši razpravi je bil sprejet sklep, da se predlog Tekstilne tovarne ZapUže ne sprejme.
V lanskem letu smo imeli pri "TKANINI" v Ljubljani Občasno v najemu izložbeni prostor z našo reklamo. Ugotovili smo, da je ta način reklame zelo uspešen. Tovariš direktor je zato predlagal, da tudi v Zagrebu občasno najamemo izložbeni prostor. Naše podjetje porabi zelo malo sredstev za reklamo v primerjavi z drugimi tekstilnimi tovarnami, ker zaenkrat naše blago brez težav prodajamo. V prihodnjih le-bih pa bomo morali reklami posvečati več pozornosti. Na spomladanskem velesejmu v Zagrebu ne razstavljamo, zato bi bila omenjena reklama priporočljiva. Delavski svet se je s predlogom direktorja strinjal in sprejel sklep, da v ta namen povečamo reklamne stroške za 1,000.000 din.
S. M.
VOLILI SMO NOVE SAMOUPRAVNE ORGANE
Ker se je mandatna doba samoupravnim organom približevala koncu, je delavski svet našega podjetja dne 26. februarja 1962 razpisal nove volitve. Sklenjeno je bilo, da bodo volitve 18. aprila 1962.
Sindikalna organizacija, kakor tudi sami člani kolektiva so z vso resnostjo razpravljali, kdo jih. bo zastopal v samoupravnih organih. Pri pripravah in organizaciji volitev so se zlasti izkazali sindikalni pododbori, ki so v sodelovanju z organizacijo 2K predvideli kandidatne liste, ki so bile nato na predvolilnih sestankih dopolnjene., tale o da so imeli volivci široko izbiro kandidatov.
V	svete enot smo izvolili 78 članov, kandidiralo
pa je 100 kandidatov. V delavski svet je kandidiralo 33 kandidatov, izvoljenih je bilo 22 članov, 15 članov delavskega sveta pa je bilo izvoljenih iz kandidatnih list svetov enot.
Na vseh voliščih je bilo vpisanih v volilne sezname 697 volilcev, glasovalo pa je 91,14 Vsi ostali volil-ci razen enega;'. šo .bili ' upravieenč 'odsotni , bodisi zaradi bolezni, dopustov ali službene'odsotnosti.
V	svete enot so bili izvoljeni naslednje kandidati;
Svet enote predilnica Česane preje šteje 21 članov in sicer;
Jože Šuštar, Stane Petkovšek, Amalija Potočnik, Stane Jelen-čič, Slavo Vraničar, Janko Butala, Ivan Rozman, Jože Dumešič, Anica Simonič, Tončka Nemanič, Ivanka Pezdirc, Janez Vraničar, Milena Jurajevčič, Niko Matjašič, Katica Zvonkovič, Terezija Plut»Kristina Žugelj, Martina Ambrožič, Martina Kapušin, Jožefa Majzelj in vodja enote Andrej Smuk.
Svet enote predilnica mikane preje šteje 11 članov in sicer;
Viktor Rožembergar, Ivan Pavlič, Štefka Skubic, Janez Bol-tez, Anton Kafrie, Prane Primc, Janez Klobučar, Marija Slak, Angela Planin, Julka Robida in vodja enote Vlado Marč i č .•
Svet enote tkalnica šteje 23 članov. Ti so:
Ivanka Pavlič, Milka Rapuš, Ivan Jakše, Prane Pangre,
Rezka Žagar, Jože Klobučar, Bojan Kekec, Marija Kobe,
Draga Pate, Ana Rajk, Marija Udovč, Marija Črnič, Anton Iler, Justi Kranjc, Pavla Kastelic, Ana Pungertnik, Ana ■ Ruparčič, Mara Kacin, Zofij a Poljanc , Marija Žonta, Jožefa Mali, Slavka Počrvina in vodja enote Janez Novak.
Svet enote aprctura šteje 13 članov in sicer:
Anton Kacin, Jože Rolih, Franc Zagorc, Marta Božič, Leopold Šiler, Justi Luštek, Stanka Saje, Joža Klemenčič, Silva Kastelic, Zali Meserko, Ana Mihalič, Stane Hudoklin in vršilec dolžnosti vodje enote Brane Pogeljšek.
Svet enote uprava in zunanji obrati šteje 15 članov. Ti so
Jerneja Čampa, Slavka Bogovič, Marija Seničar, Samo Medic, Stanko Vaupotič, Marija Udovič, Milena Baškovič, Ivan Jakše, Ivan Cesar, Maks'Zupančič, Jože Jerman, Jože Perne, Jože Redek, Slavko Bogovič in vodja enote, ki ho določen na 1. seji sveta enote.
V delavskem svetu, ki šteje 37 članov nas bodo zastopali naslednji sodelavci:
Anton Gregorčič, Anica Žugelj, Ivan Jerina, Leopold Derganc Francka Švajger, Ivanka Klobčar, Zofka Grahek, Jože Šuštar, Stane Petkovšek, Amalija Potočnik, Jože Rifelj, Stane Židanek, Viktor Rožembergar, Ivan Pavlič, Štefka Skubic, Jože Gorenc, Minka Švigelj, Avgust Berus, Bojan čeh, Ana Frjavec, Joža Janc, Ivanka Pavlič, Milka Rapuš, Ivan Jakše, Miha Šepetave, Ivan Pate, Mara Ponikvar,
Anton Kacin, Jože Rolih, Franc Zagorc, Bojan Brovet,. Jože Puš, Herman Koprivnik, Ivan Rački, Jerneja Čampa, Ivan Jakše, Ivan Cesar.
Delavski svet bo na svojem 1. zasedanju izvolil-svojega predsednika in njegovega namestnika ter nov upravni odbor. Prav tako bo imenoval svoje komisije in sicer: disciplinsko komisijo, centralno komisijo za HTZ, komisijo za prevzem in odpis osnovnih sredstev, komisijo za delovna razmerja, komisijo za štipendije in požarnovarnostno komisijo.
Sveti enot pa bodo na svojih prvih zasedanjih izvolili predsednike in njihove namestnike ter imenovali HTZ komisije, komisije za prošnje in pritožbe ter komisije za osebne dohodke.
Svet enote predilnica česane preje pa bo poleg-goraj navedenih komisij imenoval še svoj o komisijo za delovna razmerja, disciplinsko komisijo in komisijo za norme in cenik del.
Ko se bo konstituiral upravni odbor bo imenoval
-lo-
■fcudi naslednje komisije:	komisijo za prošnje in pritožbe,
komisijo za izvajanje in izpopolnjevanje pravilnika o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, komisijo za norme in cenik del, komisijo za razdeljevanje stanovanj in komisijo za reklamacije.
Naloge novoizvoljenih samoupravnih organov našega podjetja nikakor niso majhne. Vodenje tako velikega podjetja, kot je naše, zahteva razgledane upravljalce. To bo-bo dosegli s tem, da se bodo poglabljali v gospodarske in proizvodne probleme. Na ta način bomo skupno dosegli še lepše uspehe, kot smo jih doslej.
Jože Udovič
DOSEŽENI PROIZVODNI USPEHI PRVEGA ČETRTLETJA
Prvo četrtino leta smo z obračunom zaključili, za-je prav, da pregledamo uspehe in neuspehe našega dela ler hkrati ugotovimo, če je to res tudi četrtina naših celoletnih zadanih obveznosti. Računati pa moramo seveda tudi s tem, da je pred nami še mrtva sezona, v kateri je težko loseči finančni uspeh kljub količinsko zadovoljivi proizvodnji.
• konomska enota predilnica mikane preje jev me-Secu januarju, februarju in marcu izdelala 72.083 kg preje na bazni številki Nm 6 in tako dosegla plan s 12o,41 V Povprečju so izdelovali prejo številke 7,8. Pretežni del proizvodnje pa so bile usluge drugim podjetjem.
Naš proizvodni plan predvideva vsako leto manjšo količino mikanih tkanin, zaradi tega smo s proizvodnjo teža oddelka vedno bolj vezani na usluge. Pri tovrstnem izdelka, ki se smatra še kot polizdelek, imamo močno omejeno mož-n°st zaslužka. Kajti tovarna, ki potem iz njega izdela mika-n° tkanino, je vsekakor vezana na tržno ceno in skuša dobi- • ^ prejo po čim nižji ceni zaradi težkoč plasmaja gotovih is-'ielkov na tržišču. Zato je nujno, da čim skrbne j e ravnamo ’ materialom in dosegamo čim boljše randmane, to j e,da iz Mešanice izdelamo čim več gotove preje, odpadke na vsaki fazi zmanjšamo na minimum. V nasprotnem slučaju se nam bo že

itak majhen dobiček še občutno zmanjšal.
Ekonomska enota predilnica česane preje je imela-planirano za prve tri mesece 14-0.548 kg česane preje, izdelala pa jo je 137.856 kg na bazni številki Nm 32. Predvideni plan je bil dosežen le z 98.08 to pa deloma zaradi tega, ker je morala proizvodnjo prilagajati potrebam naše tkalnice, še v večji meri pa zaradi motenj, ki so nastale v proizvodnji pri nujni zamenjavi vrste kamcuga v triko preji Nm 32.
Od zgoraj navedene količine je bilo izdelano za prodajo 56.922 kg triko preje.in 15.687 kg tkalske preje. Skupno je bilo torej prodane 72.6o9 kg česane preje v vrednosti 277,513.679 din.
V toku treh mesecev so se pojavile tudi velike težave v zvezi z nabavo surovin za česano volneno prejo. O tem perečem problemu je na mnogih sejah razpravljal ne samo u-pravni odbor, temveč so bili s tem seznanjeni preko delavskega sveta in svetov ekonomskih enot tudi ostali člani kolektiva.
Ikonomska enota tkalnica jev prvih mesecih odtka-la 273,482.ooo votkov, predvidenih pa je bilo 259,385.ooo votkov. Količinsko je bilo izdelano 134.525 metrov surovih česanih tkanin, 8.339 metrov mikanih tkanin, to je skupno 142,865 metrov surovih tkanin. V tem -razdobju je bilo porabljeno 62.242 kg česane preje in 4.8o4 kg mikane preje.
Iri česani preji je bilo 1,38 $ odpadka, pri mikani preji Pa 3,64 $ odpadka, lian z ozirom na dosežene votke je bil realiziran z lo5,43 $. Ta $ bi bil morda višji, če se v tem ~ °asu ne bi pripravljali vzorci za novo kolekcijo jesen - zima. Z vzorci ja bilo včasih zavzetih celo štiri do pet strojev. Tudi izostanki tkalcev in drugih delavcev zaradi gripe so vsekakor vplivali na zmanjšanje uspeha v tkalnici.
Ekonomska enota apretura je obdelala 127.256 metrov tekočih tkanin. Planirano je bile 125.8o2 metrov, zato je lil plan dosežen s lol,16 $. Od te količine je bilo 118.683 metrov tekočih česanih tkanin in 8.573 metrov mikanih tkanin.
Delni zastoj v proizvodnji so povzročile večje količine artikla Titana, katerega dokončna izdelava je precej zamudna, posebno delovna faza izšivanja, ker je omenjeni artikel zelo občutljiv za napake. Obseg proizvodnje je tudi zato tanjši, ker je v proizvodnem programu večji del moški kamgarn, ^dtem ko jo manj ženskih artiklov, ki dajejo s hitrejšo
dokončno obdelavo večjo metražo.
Proizvodnja je bila v pogledu kvalitete v naslednjih sorazmerjih: od proizvedenih česanih tkanin je bilo 95,73 $ prve kvalitete, 0,81 $ druge kvalitete in 3,46 $ tretje kvalitete. Od mikanih tkanin pa 97,68 $ prve kvalitete in 2,32$ tretje kvalitete.
Če to skupno proizvedeno količino tkanin ovrednotimo po prodajnih cenah, dobimo vrednost proizvodnje, ki znaša za to prvo tromesečje 621,o4o.693 din. Če pa na drugi strani primerjamo prodajo tkanin za to obdobje, znaša z upoštevanjem kasaskontov, popustov in rabatov 629,636.380 din. tehtnica je potegnila pozitivno, to se pravi, prodali smo nekoliko več, kot proizvedli. Vsekakor pa moramo biti pripravljeni v tem oziru na slabša tromesečja, v katerih bo to razmerje precej drugačno.
Skupni finančni uspeh prvega tromesečja, realizaciji6 tkanin, česane preje, uslug in izrednih dohodkov znaša ltOo5,435.ooo din, kar je v resnici težko pridobljena četrtina naših celoletnih obveznosti.
Jerneja Čampa
0 PERSPEKTIVNEM RAZVOJU GOSPODARSTVA OBČINE NOVO MESTO
V RAZDOBJU OD 1961 - 1965 LETA
Bogastvo in naravni pogoji razvoja občine
Občina Novo mesto leži kot sestavni del okraja Novo ^esto med Roško planoto in Krakovskim gozdom. Po sredi občinskega teritorija teče reka Krka, ki pa vzdolž celotnega °ka ni regulirana in zato ob času deževja zlasti v spodnjem °ku večkrat preplavlja ter povzroča veliko škodo poljedel-Polovico celotnega področja občine, zlasti višje le-^a, pokrivajo gozdovi, ravninski predeli pa so ugodni za ®®tijsko proizvodnjo. Sedež občine je v Novem mestu, ki le-1 ob železniški progi Ljubijana-Karlovac, ter je povezano z Avtomobilsko cesto Ljubijana-Zagreb, ki je v neposredni bli-lni, z vsemi važnejšimi centri.
PodfoČjd občine ni dovolj sistematično raziskano, asti kar sc tiče mineralnih bogastev, Dosedaj je bilo ugo-vljeno, da obstajajo znatna nahajališča gline v okolici
Straže, Prečne in Novega mesta, Nar eksploatiralo dve opekarni in tovarna Keramike. Znatna so tudi nahajališča kremenčevega peska, ki se razprostira od V'avte vasi preko Vrha, Boričevega, Birčne vasi, Gotne vasi, Potovrha, Brezovice, Lukovca, Ratoža, Mokrega polja in Maharovca do reke Krke. la pesek, ki se vsestransko uporablja v industriji, eksploatira rudarsko podjetje Kremen.
Nad dvema močnima vrelcema tople vode z zdravilnim učinkom sta se razvili zdravilišči v Pol. Toplicah in šmarjeških Toplicah. Obe zdravilišči se postopoma razvijata tildi v močna turistična rekreacijska centra.
Električno energijo prejema občina iz mreže elektroenergetskega sistema LRS, v katero dovaja svojo energijo ludi naša edina hidroelektrarna v Prečni.
Od skupne površine občine -75.391 ha- odpade na kmetijsko površino 35.332 ha in na gozdove 37-. 332 ha, medlem ko je ostalo nerodovitna površina. Ta podatek in pa dejstvo, da je stanje lesne mase v njenih gozdovih razmeroma ugodno, privede do zaključil, da bo morala občina posve-liti vso skrb predvsem tistim	o~
jim služi les kot surovina.
V zvezi z vsem tem lahko zaključimo, da ima občina pogoje in da ji po dosedaj znanih geoloških raziskovanjih surovinska baza omogoča sledeče smeri gospodarskega razvoja:
-	razvoj industrije na bazi nekovinskih surovin, zlasti stekla in gradbenega materiala;
-	razvoj tiste industrije, ki bazir..~ na gozdnem bogastvu;
-	razvoj kmetijstva in tistih gospodarskih panog, ki jim služi kot surovinska baza kmetijska proizvodnja;
-	razvoj turizma.
Osnovne smernice in cil.ii nadaljnjega razvoja
Družbeni plan gospodarskega razvoja občine Novo mesto bazira na postavkah in ekonomskopolitičnih ciljih zveznega, republiškega in okrajnega družbenega i-iana za razdobje 1961-1965. Izhajajoč iz doseženega razvoja obstoječih proizvajalnih sil in realnih možnosti za njihovo koriščenje kot tudi iz dejstva, da je postalo delavsko in družbeno samoupravljanje močna gibalna sila celotnega razvoja, in s ciljem, da se naša občina uvesti v vrsto gospodarsko razvitih občin, se postavljajo za obdobja

-14-
1961-1965 naslednji ekonomsko-politieni cilji in naloge:
1/ Zagotoviti še intenzivnejši razvoj proizvajalnih sil, kot je bil v preteklem obdobju, zlasti pa pospeševati razvoj tistih panog, ki imajo posebno ugodne pogoje in omogočajo skladen razvoj gospodarstva.
2/ Razvoj proizvodnje bo temeljil še vedno na novem zaposlovanju delovne sile, vendar pa bo obenem treba povećavati produktivnost dela hitreje kot doslej. Za hitrejši porast produktivnosti so podani pogoji v izboljšanju strokovnosti in organizacije dela, v večji specializaciji proizvodnje, v stalnem vnašanju nove tehnike in novih postopkov v proizvodne procese ter v doslednem uveljavljanju* nagrajevanj a po učinku.
3/ S pospešenim tempom je potrebno-še nadalje povečavati fizični obseg proizvodnje, storitve in blagovni promet, za kar je potrebno zagotoviti kar najekonomičnej še izkoriščanje osnovnih in obratnih sredstev. V ta namen je potrebno nadalje utrjevati organizacijo in rentabilnost poslovanja z izboljšanjem tehnoloških procesov, odpravo ozkih grl ter z izboljšanjem komercialnega poslovanja slehernega podjetja. Družbeni organi, predvsem organi samoupravljanja, pristojni sveti in zbor proizvajalcev • so dolžni stalno spremljati gibanje proizvodnje, produk-tivnostidela in rentabilnost poslovanja gospodarskih organizacij .
4/ Skrb za skladen razvoj vseh gospodarskih dejavnosti ter odpravljanje tistih neskladnosti, ki so se pokazale v zadnjih letih, mora biti v prihodnjem obdobju osnovni činitelj za doseganje največjega učinka pri razvoju proizvodnje. V tem‘smislu se bo dajal še vedno velik poudarek investicijam v kmetijstvo in industrijo, zlasti za razvoj kovinske, elektrokeaiične, lesne in tekstilne stroke in za razvoj tistih, dejavnosti, ki temelje na surovinah iz kmetijstva in gozdarstva, ker močno zaostajajo za splošnim gospodarski.: razvojem.
Izredno hitro spreminjanje strukture prebivalstva in dvig živijenskega standarda bosta zahtevala hitrejši in skladnejši razvoj tudi ostalih gospodarskih panog, n. pr. trgovine, turizma, obrti in komunalnega gospodarstva kakor tudi negospodarskih dejavnosti, kot so zdravstvo, prosveta, kultura itd., ker pride lahko v nasprotnem slučaju do znatnih motenj v konumnlnem sistemu, pa čeprav bi bile osnovne panoge sorazmerno razvite.
5/ Posebno odgovorne naloge stoje pred kmetijskimi gospodarskimi organizacijami in kmetijskimi zadrugami v pogledu nadaljnjega utrjevanja socialističnih odnosov na vasi ter povečanja kmetijske proizvodnje z nadaljnjim razvojem lastnih proizvodnih obratov, osvajanjem zemljišč na osnovi odkupa in zakupa, arondacijo zemljišč ter uvajanjem sodobne agrotehnike in mehanizacije v proizvodnjo, tri tem morajo posebno kmetijske zadruge posvetiti vso skrb nadaljnjemu razVoju kooperacijskih odnosov z individualnimi proizvajalci ter jim nuditi vso potrebno materialno in tehnično pomoč za dvig proizvodnje.
6/ Pri uporabi razpoložljivih investicijskih sredstev je treba posvetiti posebno skrb ekonomičnemu koriščenju teh sredstev. Zato je potrebno, da gospodarske organizacije-pravočasno s temeljito analizo proučijo in izdelajo investicijske programe za njihov razvoj, da se s tem omogoči in zagotovi nadaljnja gospodarska krepitev komune kot celote ,
ljudski odbor je dolžan skrbeti za skladen in nenehen razvoj proizvajalnih sil v komuni. Iz tega izhaja, da mora vplivati na gospodarske organizacije, da skrbe za razvoj svojega podjetja. Poleg tega pa naj v primerih, kjer ni iniciative in interesa podjetja, sam prevzame iniciativo za ustvarjanje novih kapacitet.
7/ Posebno skrb pa bo treba posvetiti v tem petletnem obdobju nadaljnjemu izboljšanju delovnih in življenskih pogojev našega prebivalstva. Y ta namen je potrebno, da nadalje učvrstimo komunalno skupnost, da z razpoložljivimi sredstvi in z zbiranjem sredstev zagotovimo hitrejšo izgradnjo objektov družbenega standarda ter vskladimo individualne potrebe z interesi skupnosti. Zato bo potrebno del povečane akumulacije gospodarskih organizacij uporabiti za rešitev stanovanjskih, komunalnih in obrtnouslužnostnih problemov podjetij in komune.
Posebno vlogo pri nadaljnjem izboljševanju življenskih Pogojev pa bodo imele stanovanjske in krajevne skupnosti ter komunalno gospodarske organizacije. Razvoju teh je potrebno posvetiti vso pozornost, da z organizacijo potrebnih obrtnouslužnostnih servisov in drugih oblik dela pomagajo izboljšati življenskc pogoje prebivalstva.
Šolstvo naj bi se v prihodnjem perspektivnem obdobju razvijalo nadalje v že začrtani smeri s postopnim izgrajevanjem mreže popolnih osemletk v večjih centrih, z nujnimi
adaptacijami podružničnih osnovnih šol, z izgradnjo prostorov za praktični pouk in s postopnim izgrajevanjem strokovnega šolstva, tako rednega kot izrednega, za strokovno izpopolnjevanje odraslih.
9/ V prihodnjih petih letih ho nujno treha doseči hitrejši razvoj zdravstvene službe, ki sedaj močno .zaostaja za gospodarskim in splošno družbenim razvojem občine. Ta razvoj naj bi šel predvsem v smeri večanja kapacitet zdravstvenih ustanov in kadrov, izboljšanja ravni zdravstvenih uslug in nadaljnjega širjenja družbenega upravljanja.
1°/ Osnovne naloge razvoja socialnega varstva v tem obdobju naj bi bile predvsem: povečati število kvalificiranih socialnih delavcev, ustanoviti center za socialno varstvo v komuni, posvečati večjo skrb reševanju problemov mladinskega varstva in problemov naraščanja števila starih in onemoglih, ki so potrebni družbene pomoči, zlasti pa rešitev socialne problematike borcev NOB, kot stanovanjsko vprašanje, vprašanje invalidnin, pokojnin itd.
H/ Predvidena rast proizvajalnih sil po perspektivnem planu nujno terja, da se vzporedno posveti največja pozornost šolanju strokovnih kadrov in usposabljanju proizvajalcev na-delovnih mestih. Socialistični proizvodni odnosi zahtevajo skladno rast družbenih izobraževalnih institucij,ki naj nudijo proizvajalcem in ostalim državljanom poleg strokovne tudi družbeno politično vzgojo za aktivno udejstvovanje v delavskem samoupravljanju in družbenem upravljanju. Zato Je treba razvijati izobraževalne centre v podjetjih in izven podjetij ter skrbeti za izvenšolsko izobraževanje.
•*•2/ V urbanističnih središčih komune naj se ustanovijo družbeni centri v namen poživitve družbenega udejstvovanja delovnih ljudi. Zato naj se gospodarske organizacije, množične ter politične organizacije, občinski ljudski odbor "ter tudi državljani sami zavzamejo za pridobitev prostorov ter za osnovanje takšnih družbenih centrov.
Z doslednim izvajanjem teh smernic bodo podani pogoji za stvarno dosego tistega gospodarskega razvoja, ki je s pro-' gramom predviden.
Družbeni bruto proizvod
Izhajajoč iz doseženih materialnih in družbenih po-&°jev proizvodnje in v skladu z osnovnimi ekonomsko-politišnimi k^Oi in nalogami bodočega razvoja ter upoštevajoč pogoje, ki a:rakterizirajo razvoj občine Novo mesto, se predvideva za
razdobje 1961-1965 tole povečanje družbenega bruto proizvoda:
1960
v ooo din
Indeks 1965	1965/1960
Družbeni bruto proizvod 16,52o.36o	4o,64o.2o6
246
(se nadaljuje)
B.B.
NEKAJ NAVODIL O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU (Nadaljevanje)
■Ž0.« člen
Za pokojnino se ne šteje čas od 6.aprila 1941 do D5, maja 1945 zavarovancu:
ki je med narodnoosvobodilnim bojem pod orožjem aktivno-sodeloval v boju na strani okupatorja ali njegovih pomagačev, ali pa je bil organizator, funkcionar ali aktivni Slan kvizlinskih organizacij, ne, glede na to ali je bil za to sodno obsojen ali ne;
ki je bil sodno obsojen za kakšno drugo dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja sodelovanja z okupatorjem.
»■
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za obdobja, ki se Štejejo za pokojnino po 1. do 3. točki 1. člena in po 32. členu tega zakona, in ne za obdobja, ki so jih aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja prebili v okoliščinah •*-z 1. točke prejšnjega odstavka, tam pa izvrševali določene naloge za cilje narodnoosvobodilnega gibanja. Določba l.toč, Prejšnjega odstavka tudi ne velja za obdobja, ki so jih osebe 12 prvega odstavka 38. člena tega zakona prebile v vojaški službi zunaj Jugoslavije.
Osebi, ki je bila s pravnomočno sodbo obsojena na azen strogega zapora zaradi kaznivega dejanja zoper narodno S°spodarstvo in družbeno premoženje (X., XIX., in XX. poglavje
kazenskega zakona) se zmanjša pokojninska doba in sicer:
1)	če je bila obsojena na kazen strogoga zapora do pet let zaradi kaznivega dejanja zoper narodno gospodarstvo in družbeno premoženje, se ji zmanjša pokojninska doba za toliko časa, na kolikor je bila obsojena;
2)	Če je bila obsojena na kazen strogega zapora nad pet let, se ji zmanjša pokojninska doba za dvakrat toliko časa, na kolikor je bila obsojena.
Osebi, ki je bila obsojena na kazen strogega zapora nad pet let za kakšno drugo kaznivo dejanje, ne pa na kakšno od dejanj, ki so navedena v prvem odstavku tega člena,se zmanjša pokojninska doba za toliko časa, na kolikor je bila obsojena.
3)	Pokojninska doba se zmanjša zavarovancu od skupne pokojninske dobe, ki jo ima takrat, ko se določa o pravici do pokojnine.
4)	Kadar se v primerih iz prejšnjih odstavkov odloča o pravici do pokojnine, potem ko je zavarovanec prestal kazen, prestana kazen pa je bila krajša od prisojene kazni, se mu zmanjša pokojninska doba glede na trajanje dejansko prestane kazni.
5)	Določbe prejšnjih odstavkov se uporabijo smiselno tudi v primerih, ko je zavarovanec uveljavljal pravico do pokojnine pred pravnomočnostjo sodbe. V takih primerih se znova odloča o pravici do pokojnine.
Če sc tičejo okoliščine iz 5o. in 51. člena tega 2akona družinskega člana, se uporabijo pri priznanju pokojninske dobe umskemu zavarovancu, po katerem ima družinski Slan pravico do družinske pokojnine, za odmero družinske pokojnine takemu družinskemu članu določbe 5o. oziroma 51.Sle-ha tega zakona.
Ž3. člen
1) Osebi, ki so ji bila z rehabilitacijo ali pomilostitvijo izbrisane pravne posledice sodbe, oživi pokojninska doba-oziroma pravica do pokojnine, pridobljena po pravnomočnosti sodbe.
kravico do pokojnine na podlagi pokojninske dobe, oživljene Po prejšnjem odstavku, je mogoče uveljaviti šele od prvega
dne prihodnjega meseca,v katerem je kil izdan akt o rehabilitaciji sli pomilostitvi.
pokojninska osnova in višina pokojnine
Za odmero osebne pokojnine se zavarovanca uvrsti v ustrezni zavarovalni razred glede na povprečni mesečni znesek plač, ki jih je dobil v določenem obdobju.
Glede na povprečne osebne dohodke v zadnjih letih dosedanji povprečni mesečni zneski plač, določeni v 62.členu zakona, niso več ustrezali in jih je bilo treba primerno povečati. To povečanje znaša približno od 24 do 10 odstotkov, več v nižjih in manj v višjih zavarovalnih razredih. Pri tem pa se ni spremenil odstotek, na podlagi katerega se izračuna pokojninska osnova od povprečnega mesečnega zneska Plač, čeprav so bili številni predlogi, naj se tudi ta odstotek primerno zviša in tako zmanjša razlika med zneskom oseb-nega dohodka v ustreznem obdobju in zneskom priznane pokojnine .
Novi povprečni mesečni zneski plač oziroma osebnega lohodka, od katerih se v ustreznem odstotku izračunava pokojninska osnova, so:
Zavaro- Povprečni me- Odsto- Znesek povprečne pokoj-
Valni	sečni znesek tek
razred	plač
1 a	preko \	33	o o m	68,5 7> in 60$
I.	46.ool		53.9oo	68,5
II.	41.051	—	46.000	69,o
III.	36.951	—	41.o5o	69,5
IV.	33.8o1	—	36.95o	7o ,0
v.	31.2ol	—	33.8oo	7o,5
vi.	28.9ol	—	31.2oo	71,o
VII.	26.751	—	28.900	71,5
VIII.	24.7ol	—	26.75o	72.0
IX #	22.851	—	24.700	72.5
X.	21.o51	—	22.850	73,o
XI. ■t*- __	19.351	—	21.o5o	73,5
XII.	17.9ol	-	19.350	74,o
ninske osnove
	stari, veljaven do 31.12.196o	novi, veljaven od 1.1.1961
od	53.900	
nad	. 53.900	
	36.750	39.500
7>	31.500	34.2oo
7	27.5oo	3o.000
7°	24.5oo	27.I00
7°	22v35o	24.750
7°	2o,5oo	22.900
7	19,o5o	21.300
7	17.650	19.850
7	I6.300	I8.500
7°	I5.I00	17.2oo
7°	13.950	I6.000
7°	12.8oo	14.800
7°	II.800	13.750

-2o-
XIII.	16.551 - l?.9oo	74,5 1o	lo .95o	12.8oo
XIV.	15.251 - 16.550	75.5 f	lo.loo	11.900
XV.	14.2ol - 15.250	75.5 1°	9.350	11.loo
XVI.	l3.3ol - 14.2oo	76,0 ’/o	8.75o	lo.45o
XVII.	12.551 - 13.300	76,5 5$	8.2oo	9.9oo
XVIII.	11.9ol - 12.550	77»o io	7.750	9.450
XIX.	11.451 - 11.900	77,5 1°	7.350	9. o5o
XX,	do 11.450	8.950	7.2oo	8.950
S takšnim povečanjem povprečnih mesečnih zneskov povprečnih pokojn nskih osnov posameznih zavarovalnih razredov je upoštevano dejansko povečanje osebnih dohodkov in Plač od uveljavitve zakona o pokojninskem zavarovanju dalje Pa do konca lota 196o. Predvideva pa se, da se bodo osebni dohodki poveSevali še v naslednjih letih, zato so spremenjene-°udi določbe o načinu ugotavljanja povprečnega mesečnega znosit, ka plač, tako da bi moglo čimbolj priti do izraza povečanje osebnega dohodka.
Ugotavljanje povprečnega mesečnega zneska plač
Po dosedanjih določbah se je povprečni mesečni znesek plač izračunal na podlagi osebnega dohodka, ki ga jo zavarovanec dobil v zadnjih treh letih dela, pri javnih uslužbencih pa na podlagi zadnje temeljno plače, če je bil v tistem Razredu najmanj eno leto in na podlagi drugih prejemkov,ki jih Oe zavarovanec prejel na račun plače v zadnjih treh letih.
Po novih določbah se povprečni mesečni znesek plač ugotavlja praviloma na podlagi plač, ki jih je zavarovanec Prejel v zadnjem letu dela. ZaYarovanec pa še vedno lahko zahteva, da se mu povprečni mesečni znesek plač izračuna na podlagi plač, ki jih je zavarovanec dobil v kateremkoli neprekinjenem triletnem obdobju v zadnjih desetih letih ali v kateremkoli nepretrganem petletnem chdobju v zadnjih 15 le-bih dela. Ta zadnja leta se štejejo nazaj od dneva izpolnitve P°gojev za pravico do osebne pokojnine ali od kateregakoli dneva po izpolnitvi pogojev, ki ga izbere zavarovanec.
Novi odlok prinaša glede izračunavanja povprečnega osebnega dohodka bistveno spremembo v tem, da ne dovoljuje vštevanja tistega osebnega dohodka, ki jo bil dosežen po 1. Januarju 1962., temveč samo osebne dohodke, dosežene pred tem butumom. Enoletno, triletno oziroma petletno povprečje osebnega dohodka sme segati najdlje do vključno 31.12.1961.
Ilgeebni dodatek na pokojnino _v _letu 19 62
■*-) Osebnim, družinskim in invalidskim upokoj-ncem in uživalcem
irugih prejemkov iz invalidskega zavarovanja, ki se odmerjajo od povprečnih pokojninskih osnov, se ho izplačeval v letu 1962 poseben dodatek v določenem odstotku od njihove Pokojnine, ki znaša:
1°	za upokojence	razvrščene
°P pokojnine 4,6	v: 1 a zavarovalni razred	
5,1	I.	’*	11
5,7	II.	"	11
6,1	III.	"	11
6,7	IV.	11
7,2	V.	”	11
7,7	YP.	“	11
8,3	VII.	"	n
8,6	VIII.	»	H
9,3	IX.	"	It
9,7	X.	H
lo,5	XI.	"	11
U,3	XII.	'r	II
11,7	XIII. ■	"	11
12,6	XIV.	"	tl
13,5	XV.	«	11
13,9	XVI.	"	11
14,6	XVII.	»'	11
15,3	XVIII. »	II
16,0	XIX.	"	11
16,2	XX.	"	11
Upokojencem, ki se jim izplačuje poleg pokojnine Pudi varstveni dodatek, se bo izplačeval posebni, v odstotka iz l. odstavka te točke obračunan dodatek od skupnih prejemkov, ki jih sestavljata pokojnina in varstveni dodatek.
Posebni dodatek se izplačuje vnaprej za vsako posamezno koledarsko tromesečje.
Pravico do posebnega dodatka za posamezno koledarsko tro-raesečje imajo upokojenci, ki imajo pravico do pokojnine Prvega dne v zadevnem tromesečju.
3)	Ne glede na 1.točko tega odloka, nimajo pravice do poseb-nega dodatka: zaposleni upokojenci, ki se jim zaradi tega l2Plačuje samo določen del pokojnine ali se jim pokojnina °Ploh ne izplačuje, zaposleni uživalci invalidnine, upokojenci in uživalci invalidnine, ki živijo v tujini, upokojenci, jim gre pokojnina iz pogodbenega zavarovanja in upokojenci,
jim je pokojnina odmerjena od povprečnih prejemkov, ki presegajo maksimalni v 7. točki tega dohodka določeni znesek.
4)	Dodatek, ki gre udeležencem narodnoosvobodilne vojne in španske državljanske vojne po 65. a) členu zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list FLRJ št.* 51/57» 27/59»
48/59 in 10/61), se jim bo prc znaval v višini razlike med Povprečnim njihovim osebnjm dohodkom.in znaakoiae24l'OQO din.
5)	'Posebni dodatfek bodo izplačevali zavodi za socialno zavarovanje, ki so pristojni za izplačevanje pokojnine, uvodno in brez odločbe, in sicer v prvem mesecu posameznega koledarskega tromesečja.
8) Posebni dodatek po tem odloku se ne bo upošteval v tiste lohodke upokojenca oziroma njegove družine, ki se upoštevajo za pridobitev ali izgubo kakšne pravice.
7) Zavarovancem, ki bodo uveljavili pravico do pokojnine v letu 1962, se bodo vštevali do novih zakonskih predpisov v pokojninskem sistemu v povprečni mesečni znesek prejemkov s%mo osebni dohodki izpred 1.1.1962, in sicer največ do zneska 14o,ooo dinarjev.
Mimica Seničar
NAŠA KRONIKA
V	mesecu aprilu sta rodili:
Mimica Seničar - fantka in Rozika Dolmovič - fantka.
Mladima mamicama in novorojenčkoma želimo veliko zdravja in najlepše ‘Čestitke !
V	podjetje so prišli:
Alojzija Rački, Marija Klemenčič, Marija Zoran in Jože Kostelec.
Na lastno željo so podjetje zapustili:
Emilija Grivec, Frančiška Sever in Ljubica Peršin.
Samovoljno pa je odšla iz podjetja Antonija Rozman.
Dne 21. 4. 1962 je stanje zaposlenih v našem podjetju 713. Od tega j er 221 moških in 492 žensk. Uslužbencev 94, delavcev 610 in 9 vajencev.
STRUKTURA CLANCV SAMOUPRAVNIH uRGANuV
p 0 tiD P C
•H
■ p
>
ra
(h
p*
3
O
s
co
co
■p
0)
k”
to
*rl
■a
t>
co
P
0
O
m
0
>o
*3
0
P
p*
p
■p
o
P
0
-P
0
>
ca
0
•o
0
P
P.
•H
a
©
p
R
0
P
C
P
0
P
0
>
ca
0
•o
0
P
R
ro
o
•H
P
p
O
P
0
P
C
p
0
p
0
>
ca
ro
P
3
P
0
P
P,
0
0
P
C
P
0
P
0
!>
ca
P
•H
CO
>
0
P P
p- 0 p
0 p P c c
p p
0 -p
p 0 p 3 co
p
0
>
ca
n
n
H
n
n
II
n
.. II
•t-3 ||
II
0 II I!
R II II
P II II
X II II
ca n
! £ a|u*b Tamno* j w	^	p m m	p- i g L	ezsAZ	]	H			8 !i
j CO	A80auq : i^p |	eZ8A2 !	^~	^	p	p	on	m		41 p ii
ko *30 i ££ j 8uxpei?i I ^	^ cr	i	h			4« CM ||
leUAOlTUjns i j	eCsTA i	^	. H	H	m	P	m		CM || "i
15 ipvm&t! ~ - ' H * ^		CO II !!
J O	j	: j co i	*XGA^ ; vo	m	-|:	iH	H	PO ! 3 ;	-°?°STA	|			,				Sl!	 	J
I 'H !	j	O	P rj	:	' TTT PAV :	CA	CO	‘ "• 1 P :	J- s- L eA3L ! CM	p		cm ii 4i
i *5 i	!	r-»	P I w i 'ieA^iu^ :	H	t"	^	1		H- ji H i
^.sujteis !	euosjdAoj	en	o	CTi	> c	«9-	• p- i m	ro	cm	m	m	m	CM || "I
i	i „ ££ Peu	c7\	KO	CM	CM	VB	LfS 1	£ !! II |{
	IT\	m	CM	o	CM	LA P	P	C- II 4
1 t i i g !	i P	j>	in	in	rn iH		vrv 'ir onj, n
IS ! 1 ••> ;	-A—::			...... CM	m	m	CO	1	P		lA II Hi
481 «2 Sp	1	CM	1	1	1	P	"i
Cedn^g	r	 37 21 11 23 13 15		Ir O II CM || P II
831SU8Z	rO	i—1	H*	t—	C'*-	ITn rH	i—1	rH	p- '[ in n ii
■ ° ! ca i	Plg^	vi- ) O	c—	VB	VB - O CM	P	P	4 KD II