GLASILO ELKROJ d.d., Mozirje LETNIK XVI Številjka 4 December 1992 Novoletna pričakovanja Z novim letom zaključuje dvoletno obdobje nova vodstvena ekipa v podjetju in rezultati dela kažejo izboljšanje na vseh ravneh poslovanja. Podjetje se je stabiliziralo, uravnovesilo tako navzven kot tudi navznoter. Uvajanje reda na vseh področjih dela s polno mero odgovornosti za kakovost dela je povzročilo pozitivne in tudi negativne učinke. Ob vsesplošni krizi, ki pritiska gospodarstvo, visokih davčnih obremenitvah, visokih obrestih, istočasno pa še pritisk tujih kupcev, sproža socialne nemire. Marsikatera delavka razmišlja o preživetju iz meseca v mesec, vendar plača ni in ne more biti odraz socialnega stanja posameznika ampak plačilo za vloženo delo. Le vložek dela ohranja delovna mesta, kajti konkurenca je izredno ostra tako doma, še bolj pa v tujini, kjer brez milosti uspeva samo boljši in najboljši. Vse to pa kaže, da je edino merilo za preživetje podjetja kakovost dela vsakega posameznika, celota pa mora delati kot team na vseh ključnih poslovnih funkcijah: raziskava trga, kreacija, nabava, proizvodnja in prodaja. Čeprav sem komercialno funkcijo postavila na koncu, je vendar odločujoča, ker ti nič ne koristi proizvodnja, če ostaja v skladišču. Skrivnost uspeha je tako v uspešnem marketingu, drugačni strategiji trženja, ki na prvo mesto postavlja kupca in ne izdelek. Novi prijemi pri poslovanju temeljijo na sodobnem marketingu in vsestranski disciplini, ki dajejo dobre rezultate. Kupili smo 32 novih proizvodnih strojev, novo linijo za krojenje, ker sedanje ročno delo predstavlja ozko grlo v proizvodnji. Uvajamo integralno računalniško obdelavo na vseh poslovnih funkcijah, standarde kakovosti, novo blagovno znamko za visoko kakovostne modele hlač in plasma le-teh na tuji trg. V letošnjem letu smo zaključili proces zaposlovanja, pridobivanja novih kupcev za zagotovitev varnosti poslovanja in razširitev kupcev tudi na države Beneluxa. Te aktivnosti so zaključene in pričakuje se konsolidiranje proizvodnje, ki je zaradi novih delavcev in novih tujih kupcev imela nemalo težav. Te so se kazale na slabi kvaliteti, nizkem doseganju norm, veliki režiji in zaradi tega dodatnih delovnih urah za dosego spoštovanja pogodbenih rokov. Navedene proizvodne težave so povzročile stroškovni udar, kar se bo poznalo tudi na rezultatu poslovanja. V naslednjem letu predvidevamo vzpostavitev nove krojilne linije, ki v začetku z vzporednim ročnim delom in dobro organizacijo ne bo smela povzročati proizvodnih zastojev, saj del delovnega procesa postavi na popolnoma avtomatizirano osnovo. Dokončati moramo sistem kakovosti, pridobiti certifikat ISOO 9001, uvesti računalniško informatizacijo s PE Šoštanj in opraviti vzdrževalna dela na objektih in opremi, ki je že zelo dotrajana. Skladno z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij moramo dokončati lastninjenje ter si zagotoviti čimvečje možnosti za nadaljnje delo. Naloge so zahtevne in so pogoj za razvoj podjetja in ohranitev delovnih mest. ZDRAVO IN SREČNO NOVO LETO 1993 TER MIRNE BOŽIČNE PRAZNIKE Ker delamo hlače, moramo upoštevati modne novosti in jih prenesti v izdelek, po katerem segajo čimbolj različni ljudje. Skrivnost uspeha - napredka ni le v modelih in barvah, ampak v celotnem spletu marketinških in posledično proizvodnih aktivnosti, ki zaokrožujejo uspešnost poslovanja. Uspešno poslovanje pa mora biti moj in naš cilj. Z delom se ustvarjajo tudi problemi, ki pa se jih s pravim pristopom da razrešiti. Jeza, potenciranje problemov, nesamokritičnost, ki se zadnje čase pojavljajo v nekaterih skupinah, s sedanjo "borbo za preživetje" nimajo nič skupnega. Tako nastopajo posamezniki, ki nimajo radi sebe, še manj pa Elkroja. Toda prevladati mora optimizem in tudi medsebojni kulturni odnos. Zato je moja največja želja, da bi bilo podjetje naš drugi dom, da bi se v njem počutili kot velika družina in da bi res iz srca sebi in drugim želeli vse najboljše. SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO Vam in Vašim najbližjim! Direktor: Marija Vrtačnik Sejem mode - Ljubljane - september ’92 Od letošnje jeseni dalje bosta v Sloveniji letno dva modna sejma na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, in sicer v januarju ali začetku februarja (kot doslej) in pa v septembru po končani letni kolekciji. ELKROJEVO "TIHOŽITJE" Letos v septembrskem času je bil prvič takšne vrste modni sejem. Razstavljalcev je bilo nekaj manj kot prejšnja leta, saj so se predstavile predvsem slovenske konfekcijske in metražne tovarne ter zasebniki s prodajo modnih dodatkov, čevljev ali pa butični izdelovalci oblačil. Na sejmu je sodelovala tudi naša tovarna Elkroj s predstavitvijo modelov iz kolekcije pomlad -poletje '93. Razstavni prostor je bil v osnovni beli barvi, izgled prostora pa je zanimivo popestrila dekoracija zelenja in petih skupin hlač - moške in ženske v različnih barvnih in tematskih skupinah. Urška Marolt Leto 1992 z vidika poslovne uspešnosti . ^ . * lili .v M 4 _ 1 V naravi dela je, da se oziramo nazaj na dosežene rezultate, upoštevamo napovedi in prognoziramo prihodnost našega podjetja (glede na že realizirane in v naprej postavljene poslovne cilje). Zato vas redno vsak mesec seznanjamo in informiramo o kvaliteti in kvantiteti opravljenega dela v obliki raznih analiz, preglednic, grafikonov in shem. To je tudi osnova za ugodne in manj ugodne sestanke, kjer pojasnjujete nastale situacije in vzroke za takšne rezultate, kot jih prikazujejo tabele in grafi, ter aktivno sodelujete pri odpravljanju ugotovljenih nezaželjenih odklonov in s tem pri oblikovanju prihodnosti podjetja ELKROJ. Kako nam to uspeva med letom, se odraža v poslovnem in finančnem izidu. Če pogledamo, kako nam je to uspelo kot kolektivu letos - v letu 1992 - vidimo, da smo na nekaterih področjih lahko zadovoljni; na nekaterih področjih pa manj zadovoljni. Na nekatere dogodke smo in imamo vpliv mi, na nekatere, ki imajo SPROŠČENA IN VESELA ravno tako pomemben vpliv na naše poslovanje, pa ne (ekonomska politika, monetarno-fiskalna politika, davčna politika države, ...). Tako smo v obdobju od januarja do oktobra izdelali skupno 846 tisoč hlač, kar je za 9 % več kot v preteklem enakem obdobju in 8 % manj od plana za to obdobje. Za domači trg smo izdelali 216 tisoč hlač, kar je za 26 % ali 45 tisoč hlač več kot v preteklem enakem obdobju lani. Od tega smo v proizvodni enoti Mozirje izdelali 21 %, v proizvodni enoti Šoštanj 15 % in v kooperaciji 64 % hlač za domači trg. Proizvodnja za domači trg: Kooperacija 64,0 % Mozirje 21,0 % Šoštanj 15,0 % Za tuji trg smo izdelali 630 tisoč hlač, kar je za 4 % več kot v lanskem enakem obdobju. V proizvodni enoti Mozirje smo izdelali od vseh hlač za izvoz 72 %, v proizvodni enoti Šoštanj 27 % in pri kooperantu 0,7 % hlač. Proizvodnja za tuji trg: Kooperac ja Šoštanj 27,1 % Mozirje 72,2 % Skupno srni izdelali v proizvodni enoti Mozirje za 10 % ali 45,3 tisoč hlač več kot v enakem obdobju leta 1991, v proizvodni enoti Šoštanj 12 % ali 22,5 tisoč hlač ter pri kooperantih za 2% (2,2 tisoč hlač) več. Razlog za nedoseganje količinskih planskih ciljev je med drugim tudi v manjšem številu redno prisotnih produktivnih delavcev od predvidenih. Predvidevali smo povprečno dnevno prisotnost 421 delavcev v Mozirju in 166 delavcev v proizvodni enoti Šoštanj. Dejanska prisotnost pa je v proizvodni enoti Mozirje manjša za 35 delavcev na normo in v proizvodni enoti Šoštanj za 29 delavcev na normo. Medtem ko je povprečna dnevna prisotnost do maja naraščala, pa beležimo v juniju in vse do oktobra zmanjševanje le-te. V oktobru je bilo povprečno prisotnih skupno 507 delavcev. Povprečni izkoristek kapacitet za to obdobje je 78 %, produktivnost dela 90 % in doseganje skupinske norme 99 %. V povprečju je bilo delavcem na normo priznane 10 % režije. Povprečni bruto osebni dohodek je bil v obdobju 1-10/92 v Elkroju 39.552 SIT na delavca, kar je za 57 % več kot v januarju ’92, in za 187 % več od povpečnega bruto osebnega dohodka na delavca v letu 1991. Vrednost plana prodaje za to obdobje smo realizirali v višini 80 % na domačem trgu in 88 % na tujem trgu. Na domačem trgu ima največji delež prodaje na slovenskem trgu 95 %. Ostalo smo prodali na hrvaškem trgu (5%). V industrijskih prodajalnah smo ustvarili 16 % realizacije na domačem trgu - lani 14 %. V proizvodnji za tuji trg ima firma BRAX manjši delež kot lani, vendar še vedno večinski, to je 41 %. Pokritje uvoza z izvozom se je v letošnjem letu nekoliko poslabšalo in znaša 2,64. Vzrok je v tem, da kupujemo cca 85 % osnovne surovine za izdelke, namenjene prodaji na domačem trgu, v tujini. Kvalitetnih proizvajalcev tkanin v Sloveniji namreč ni. Na ta način dosegamo na domačem trgu boljši plasman naših izdelkov višjega cenovnega razreda. V prognozi za leto 1992 predvidevamo ugoden poslovni izid, kar je tudi odraz celoletnih naporov in pravih poslovnih odločitev nas vseh. Blaženka Tkalčič V proizvodnji dosežen plan investicij Za leto 1992 smo si zastavili v proizvodnji največji plan investicij v dosedanji zgodovini Elkroja in ga bomo v mesecu decembru tudi izpolnili. Ze v začetku leta smo posodobili strojni park v šivalnici; najprej s stroji za šivanje gub s programatorjem in s stroji za izdelavo gumbnic z istočasnim zatrjevanjem ter štirimi dvoigelnimi stroji. V mesecu maju smo dobili nove stroje od firme Rimoldi za zapiranje žepnih torbic za obšivanje. Največja investicija v mesecu maju je bil nov karusel v likalnici. Le-tega smo težko pričakovali, saj nam je ta faza predstavlja ozko grlo, ki smo ga reševali s troizmenskim delom in z dodatnimi delovnimi sobotami. Seveda pa se je izboljšala tudi kvaliteta likanja, čeprav čisto zadovoljni še nismo, saj vemo, da je v naši panogi več odvisno od človeka kakor od stroja. Zato je treba svoje znanje stalno izpopolnjevati, ker prihajajo novi, zahtevnejši materiali. V likalnici smo razširili prostor za "finiširanje" in kupili tri nove mize za "finiširanje". Uredili smo dodatni prostor za shranjevanje obešalnikov. V šivalnici smo nabavili nove rokave za razlikavanje stranskih šivov z raztegovanjem hlačnic, kar se je pokazalo zelo pozitivno, zato bomo poskusili v naslednjih letih vse rokave zamenjati z novimi, ker omogočajo kvalitetnejše likanje. V mesecu juliju srno kupili avtomat za obšivanje od firme PFAFF, za katerega smo morali odšteti zajeten kupček denarja. Zadal nam je kar precej težav - tako vzdrževalcem kakor tudi strokovnim delavcem. Največja ovira je bila pri ljudeh, saj se nekateri težko sprijaznijo z novostmi, zato tega praga še nismo čisto prestopili. Največjo investicijo pa pričakujemo v decembru s postavitvijo prve faze avtomatske linije za krojenje. Med vsemi ponudniki smo izbrali firmo Bullmer, ki nam je dala najugodnejšo ponudbo, saj nam je istočasno ponudila tudi ugodno finančno konstrukcijo. Za polagalne stroje je splošno znano, da je firma Bullmer številka ena v svetu, ima jo tudi naš edini resni konkurent v Sloveniji Mura v Murski Soboti. Planiramo, da bomo sredi decembra montirali polagalni stroj s skladiščem in avtomatskim menjavanjem bal, naslednjo fazo pa sredi januarja, to je premakljiva miza za prenos naložkov s polagalnih strojev na CUTTER in odlagalno mizo. Ker je v naši krojilnici malo prostora, nam bo ta prehod povzročil nemalo težav. V času montaže in priučevanja bomo organizirali delo v krojilnici v treh izmenah, kar naj bi trajalo največ tri mesece. Z uvedbo računalniško vodenega sistema krojenja v krojilnico bo prišlo tudi do spremembe delovnih mest in števila potrebnih delavcev. Nekatera delovna mesta bodo ukinjena, na nekaterih se bo število delavcev zmanjšalo, nekaj pa bo tudi novih. Predvidevamo, da bo na novem sistemu krojenja v končni fazi delalo 24 delavcev v obeh izmenah. Istočasno s krojilno linijo bomo dobili tudi TURBOCUT za pregledovanje disket in potrebne korekcije (dodatne zareze, druga velikost obrobnikov za žepe ipd.) in ASSVCUT od firme ASSVST za optimiranje razreznih poti. Poudariti moramo, da zaradi novega načina krojenja ne bo nihče ostal brez dela. Vsem delavcem, ki jih ne bomo rabili v krojilnici, bomo nudili drugo delo v proizvodnji s predhodnim priučevanjem. Upoštevati je treba, da na avtomatskem sistemu ni možno krojiti vseh materialov (karo), zato bomo morali del teh delavcev občasno prerazporediti nazaj na krojenje. Ko bo sistem BULLMER v celoti uveden, ocenjujemo, da bomo v Mozirju skrojili 4 do 4,5 tisoč hlač dnevno. Krojilnico v Šoštanju bomo po enem letu ukinili. Obdržali bomo le sortiranje in številčenje ter morebitno dokrojevanje. AVTOMATSKO KROJENJE - REALIZACIJA DAVNIH ŽELJA Z večino firm, s katerimi v proizvodnji sodelujemo, smo se o novem načinu priprave dela in krojenja že dogovorili. S tem se bo povečal obseg dela v pripravi na sistemu ASSVST, seveda pa to predstavlja tudi dodaten zaslužek. S posodobitvijo krojilnice bi bile investicije, razen posameznih strojev, zaključene. V letu 1993 planiramo posodobitev strojne opreme v PE Šoštanj, predvsem strojev za obšivanje, likalnih rokavov in miz ter še nekaj specialnih strojev, ki so potrebni za formiranje tretje skupine v proizvodnji, ki smo jo organizirali v letošnjem letu. Marija Franko Perspektiva Elkroja je v kakovosti Kakovost pomeni zadovoljitev kupčevih želja in pričakovanj. Ta pričakovanja se kontinuirano spreminjajo. V prihodnjih letih ne bo dovolj, da se bomo izognili kupčevemu razočaranju. Iz konkurenčnih razlogov bomo prisiljeni kupcu dati prijetno presenečenje glede na njegova pričakovanja. Skratka, morali bomo biti boljši. Podjetje ne more računati na obstanek, še manj pa na povečanje obsega menjave v pogojih mednarodnega trženja, kolikor ne bomo pripravljeni na neprestano prilagajanje zahtevam kupcev glede kakovosti. , Obvladovanje kakovosti bistveno vpliva na produktivnost in stroške poslovanja. Močan vpliv kakovosti na produktivnost pa je v dejstvu, da je kakovost pogoj uvajanja sodobne tehnologije, čeprav je hkrati tudi njen rezultat. Glede vpliva kakovosti na stroške poslovanja pa so raziskave pokazale, da v podjetjih, ki ne obvladujejo kakovosti, znašajo stroški nekakovosti tudi do 20 % vrednosti prodaje in še več. Tudi analize kakovosti in stroškov kakovosti v našem podjetju so pokazale, da je kakovost odločilen dejavnik uspešnosti podjetja, ki vpliva na dohodek (direktno preko višjih cen, osvajanja novih tržišč itd. in indirektno v smislu hitrejšega obračanja kapitala) kot tudi na stroške irr produktivnost. KAKOVOST KLJUČNI DEJAVNIK KONKURENČNOSTI, PRODUKTIVNOSTI IN STROŠKOV Na sliki je ponazorjena soodvisnost med konkurenčnostjo, produktivnostjo in stroški. Bolj ko smo konkurenčni, večja je prodaja - večja je proizvodnja, višja je lahko produktivnost - nižji so stroški na enoto proizvoda - nižja je lahko cena in razmerje med kakovostjo in ceno je še ugodnejše - vse bolj smo konkurenčni. Lahko pa je tudi obratno. Tudi naš proizvodni program bo lahko še bolj donosen, če bomo v njem med najboljšimi na svetu. Za doseganje in obvladovanje kakovosti so odgovorne vse poslovne funkcije, oziroma vsaka poslovna funkcija ima svojo vlogo pri obvladovanju kakovosti, še pomembnejša pa je koordinacija med njimi. To rešitev ponuja sistem CELOVITEGA OBVLADOVANJA KAKOVOSTI (CEOKA), katerega bistvo je prenos resursov in kurative v preventivno zagotavljanje kakovosti. Tak sodoben sistem kakovosti (CEOKA) podjetju daje naslednje prednosti: - enakomerno in višjo raven kakovosti - zmanjšanje stroškov zaradi nekakovosti - povečano konkurenčnost. IN KAJ MU MANJKA? NIČ! IMA KAKOVOSTNE HLAČE ELKROJ! Izkušnje kažejo, da je z uvedbo CEOKA oz. ureditvijo poslovanja podjetja skladno z mednarodnimi standardi "ISO 9000", možno razpoloviti stroške kakovosti v razdobju dveh do treh let. S tržnega vidika tako ne bo dovolj, da bodo izdelki ustrezali potrebam in željam kupca, ampak se s strani velikih kupcev končnih proizvodov in s strani kupcev repromateriala od proizvajalcev oz. dobaviteljev zahteva, da celovito obvladujejo kakovost skladno z zahtevami mednarodnih standardov skupine ISO 9000, za kar podjetja lahko ali celo morajo pridobiti tudi CERTIFIKAT. Zato smo se v ELKROJU že spomladi odločili za projektno ureditev poslovanja skladno z zahtevami teh mednarodnih standardov. V projektu aktivno sodelujejo odgovorni vodje in strokovnjaki vseh služb. Ob pomoči zunanjega sodelavca smo že izdelali predlog POSLOVNIKA KAKOVOSTI in precej drugih dokumentov, ki sistematično urejajo naše poslovanje v smislu preventivnega zagotavljanja kakovosti. Naš velik cilj je, da projekt v celoti zaključimo v naslednjem letu, da bomo izboljšali kakovost naših izdelkov in poslovanja, zmanjšali stroške poslovanja in povečali konkurenčnost tudi s pridobitvijo certifikata za obvladovanje kakovosti s strani pooblaščene institucije v Evropi, če bodo tržne razmere to zahtevale. Q Blaženka Tkalčič Zakon o lastninskm preoblikovanju podjetij Skupščina Republike Slovenije je na sejah vseh zborov dne 11.11.1992 sprejela zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Z omenjenim zakonom je podana osnova za sprostitev privatizacijskih procesov v R Sloveniji, kar bo dolgoročno uredilo in stabiliziralo lastninske, upravljalske in organizacijske odnose v podjetjih. Lastninsko preoblikovanje podjetja pomeni spremembo podjetja z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki. Zakon določa naslednje načine preoblikovanja podjetij: 1. prenos navadnih delnic na sklade (10 % na Pokojninski sklad, 10 % na Odškodninski sklad in 20 % na Sklad nadaljnje razdelitve pooblaščenim investicijskim družbam). 2. Interna razdelitev delnic Podjetje lahko razdeli zaposlenim, bivšim zaposlenim in upokojencem za največ 20 % vrednosti družbenega kapitala. 3. Notranji odkup delnic Pravico do nakupa imajo vsi zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci podjetja. Odkup delnic izvede podjetje. Delnice odkupi podjetje od Sklada v korist zaposlenim delavcem iz dela dobička, ki pripada zaposlenim, iz plač in drugih sredstev zaposlenih delavcev, ki jih ti vložijo v podjetje. 4. Prodaja delnic podjetja Prodaja se opravi na podlagi javnega razpisa z zbiranjem ponudb, z javno prodajo delnic ali na javni dražbi. 5. Prodaja vseh sredstev podjetja Pogodbo sklene sklad, na katerega podjetje pred tem prenese celotni družbeni kapital podjetja. Torej kot prodajalec nastopa sklad in mu tudi pripada kupnina. 6. Preoblikovanje podjetja z večanjem lastniškega kapitala Kupci vplačujejo kupnino podjetju, ki lahko kupnino uporabi le za investicije v osnovna sredstva ali vračilo dolgoročnih obveznosti podjetja. 7. Prenos delnic na Sklad R Slovenije za razvoj Podjetje delnice, ki so preostale, potem ko je opravilo prenose, razdelitev in prodaje po točki 1, 2, 3 in 4 prenese na Sklad kot prednostne ali kot navadne delnice. V zakon je vneseno tudi poglavje o lastniških certifikatih. Ti postajajo instrument za brezplačno razdelitev družbenega kapitala podjetij državljanom R Slovenije rojenim do dneva uveljavitve zakona. Lastniške certifikate izda R Slovenija v skupni vrednosti do 40 % vrednosti celotnega družbenega kapitala podjetij v R Sloveniji, ki se lastninsko preoblikujejo. Višina lastniških certifikatov je odvisna od dolžine delovne dobe kot sledi: - v višini 200.000 SIT tistim, ki še niso zaposleni - v višini 250.000 SIT tistim, ki imajo do 10 let delovne dobe - v višini 300.000 SIT tistim, ki imajo od 10 do 20 let delovne ie - v višini 350.000 SIT tistim, ki imajo od 20 do 30 let delovne aooe - v višini 400.000 SIT tistim, ki imajo nad 30 let delovne dobe. Lastniški certifikat lahko imetnik uporabi za pridobitev delnic ali deležev v podjetju, kjer je zaposlen, za pridobitev delnic pooblaščenih investicijskih družb, za nakup delnic podjetja, ki se preoblikuje z javno prodajo delnic, za nakup delnic ali drugega premoženja R Slovenije, ki se ponudijo javnosti v odkup za lastniške certifikate. Zaradi ustrezne priprave na procese lastninskega preoblikovanja je zakon določil 6 mesečni rok, ko začnejo teči z zakonom določeni roki, ki obvezujejo podjetja v procesih lastninskega oblikovanja. Vtem času pa naj bi bili izvedeni tudi postopki v zvezi z zavarovanjem pravic bivših lastnikov, hkrati pa izvedeni tudi revizijski postopki tako, da bi podjetja lahko začela privatizacijske postopke brez hipotek preteklosti. Marija Krivec Delo komisije za varstvo pravic Delavski svet podjetja je na svoji seji dne, 16.1.1992, imenoval petčlansko komisijo za varstvo pravic v sestavi Janez Kolar - predsednik in člani: Slava Zager, Joža Travner, Poldica Čopar in Brigita Pušnik. V letu 1992 se je komisija sestala šestkrat. Delavci so vložili zahtevke za varstvo pravic v naslednjih spornih zadevah: tri pritožbe so se nanašale na izrečeni disciplinski ukrep, dve pritožbi na sklep o prerazporeditvi na druga dela in naloge, ena pritožba na premalo izplačano odpravnino ob upokojitvi in ena pritožba na izplačilo osebnega dohodka v času stavke v PE Šoštanj. Največ zahtevkov je bilo vloženih zaradi prenehanja delovnega razmerja, ker delavci niso dosegali pričakovanih rezultatov na delih konfekcionar. Takih zahtevkov je bilo vloženih osem. Komisija za varstvo pravic je v štirih zadevah ugodila delavčevim zahtevam za varstvo pravic in izdane sklepe, na katere so se zahteve nanašale, razveljavila. V vseh ostalih zadevah pa je zahteve za varstvo pravic kot neutemeljene zavrnila in potrdila izdane sklepe o izrečenih disciplinskih ukrepih in sklepe o prenehanju delovnega razmerja. Marija Krivec Kršitve delovnih obveznosti in izrečeni disciplinski ukrepi V letu 1992 je disciplinski organ obravnaval in izrekel ukrep trinajstim delavcem. Trije delavci so bili v disciplinskem postopku zaradi neopravičenih izostankov. V dveh primerih je delavcem bil izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja, v enem primeru pa denarna kazen v višini 5 % osebnega dohodka. Eden delavec je bil disciplinsko obravnavan zaradi nespoštovanja prepovedi kuhanja kave v garderobah. Delavcu je bil izrečen ukrep denarna kazen v višini 10 % osebnega dohodka. Dvema delavkama je bil izrečen disciplinski ukrep denarna kazen v višini 5 % osebnega dohodka zaradi opravljanja privatnega dela med delovnim časom. Dva delavca sta bila v disciplinskem postopku zaradi kraje Elkrojevih izdelkov. Obema je disciplinska komisija izrekla ukrep prenehanje delovnega razmerja. Tri delavke so bile obravnavane pred disciplinskim organom, ker so med delovnim časom zapuščale delovno mesto. Delavkam je bil izrečen ukrep javni opomin. Ena delavka je bila obravnavana pred disciplinskim organom, ker je delo opravila malomarno tako, da je prišlo do nepopravljive škode. Delavki je bil izrečen disciplinski ukrep denarna kazen v višini 5 % osebnega dohodka. Delavki, ki pri izhodu ni ob priliki kontrole pokazala torbice, je disciplinski organ izrekel denarno kazen v višini 15 % osebnega dohodka za dobo 6 mesecev. Zoper izrečene disciplinske ukrepe sta se pritožila le dva delavce. O pritožbi je komisija za varstvo pravic že odločala in je potrdila izrečeni disciplinski ukrep. Zahtevo za varstvo pravic ene delavke pa se bo obravnavalo v prvi polovici decembra. Marija Krivec Prostovoljno zdravstveno zavarovanje (Kratka predstavitev) Po določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki velja od 1.3.1992, se uvaja obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Obvezno zdravstveno zavarovani moramo biti vsi, ki izpolnjujemo za to določene pogoje in si pridobimo lastnost zavarovane osebe. Zakon razmejuje pravice zavarovanih oseb na del, ki je zagotovljen vsem v okviru obveznega zavarovanja in na del, ki v ta okvir ne sodi. Pri tem imajo zavarovane osebe na izbiro, da si ta del pravic zagotovijo z lastnimi sredstvi ali pa se zanje prostovoljno zavarujejo. V obveznem zdravstvenem zavarovanju so zavarovancem zagotovljene storitve v celoti (brez doplačila): - zdravljenje in rehabilitacija poškodb pri delu in poklicnih bolezni; - nujni reševalni prevozi; - zdravljenje in nega na domu ter v socialnih zavodih; - zdravljenje in rehabilitacija malignih bolezni, živčno-mišičnih bolezni, paraplegije, tetraplegije, cerebralne paralize, elepsije, hemofilije, duševne bolezni, sladkorne bolezni, multiple skleroze in psoriaze; - obvezna cepljenja; - preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje infekcije HIV in nalezljivih bolezni; - zdravstveno varstvo otrok, šolarjev in mladine do 18. leta starosti oz. študentov do 26. leta starosti; - zdravstveno varstvo žensk v zvezi s svetovanjem, načrtovanjem družine, nosečnostjo in porodom; - zdravila na recept v skladu z razvrstitvijo zdravil, ortopedskih in drugih pripomočkov v zvezi z zdravljenjem naštetih oseb in stanjih. Ostale storitve so v obveznem zavarovanju zagotovljene v določenih odstotkih do polne vrednosti storitev. Od uveljavitve prostovoljnega zavarovanja, t.j. od 1.1.1993 dalje, ne bomo več govorili o participaciji, pač pa o DOPLAČILIH v določenih odstotkih do vrednosti storitev. Za prvo leto uvajanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja so odstotki doplačil že določeni v zakonu. Znašajo pa: -1 % pri strokovno in tehnološko najzahtevnejših storitvah in zdravljenju v tujini; - 5 % pri storitvah zdravljenja bolezni v specialistični ambulanti, bolnišnični in zdraviliški (ki je nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja) dejavnosti ter za ortopedske, ortotične, slušne in druge tehnične pripomočke; -15 % za storitve zdravljenja bolezni v osnovni zdravstveni dejavnosti in pri zdravljenju zob in ustne votline; - 20 % pri storitvah zaradi zdravljenja poškodb izven dela in sicer v vseh dejavnostih razen v osnovni zdravstveni dejavnosti in za vse pripomočke razen za zobnoprotetične ter za očala. Enak odstotek je zagotovljen za zdravila s pozitivne liste; -40% vrednosti pri prevozih, ki niso nujni in pri zdraviliškem zdravljenju, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja; - 50 % pri zdravilih z vmesne liste in za očesne pripomočke za odrasle; - 45 % za zobnoprotetično zdravljenje odraslih. Za navedene razlike do polne vrednosti storitev boste morali po 1.1.1993 doplačevati iz svojih sredstev. Da bi se izognili tem doplačilom, vam naš Zavod daje možnost prostovoljnega zavarovanja. Možnosti prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja so dokaj obsežne in raznolike, kar je razvidno iz področij, ki vam jih v nadaljevanju predstavljamo: - zavarovanje za razliko do polne vrednosti storitev; - zavarovanje za višji standard storitev, kot ga omogoča obvezno zavarovanje; - zavarovanje za pravice, ki niso predmet obveznega zavarovanja; - zavarovanje oseb, ki niso zavarovane osebe po zakonu oziroma ne morejo pridobiti lastnosti zavarovane osebe. V sklopu teh štirih področij so oblikovani paketi, ki dajejo sklenitelju široke možnosti izbire glede na njegove potrebe in možnosti. I. V okviru zavarovanja za razliko v vrednosti storitev iz obveznega zavarovanja do njegove polne vrednosti so paketi: - POPOLNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Vključuje vse razlike do polne cene vseh vrst storitev od 1 % do 55 %, ki so našteti vtem tekstu in za primere bolezni in poškodbe izven dela. Ta paket zagotavlja zavarovanim osebam najvišjo stopnjo zdravstvene varnosti. - ZDRAVSTVENA VARNOST - CELOTA je po svoji ponudbi podoben prej omenjenemu, s to razliko da ne vsebuje zavarovanja za razliko v ceni za zobozdravstvene storitve (zdravljenje in protetika), zdravil na recept in zdraviliškega zdravljenja, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. - ZDRAVSTVENA VARNOST - KURATIVA je še nekoliko ožji od prejšnjega, saj ne vključuje zavarovanja za razliko v ceni za ortopedske, ortotične, slušne, očesne, druge pripomočke in za storitve, ki so posledica poškodb izven dela. - VELIKO TVEGANJE zajema zavarovanje za razliko do polne vrednosti storitev v zvezi s presaditvijo organov in drugimi najzahtevnejšimi operativnimi posegi, zdravljenje v tujini, storitve v zvezi z intenzivno terapijo, dializo in drugimi nujnimi najzahtevnejšimi diagnostičnimi, terapevtskimi in rehabilitacijskimi posegi. - POŠKODBA Zavarovanje za ta paket zajema vse razlike do polne vrednosti vseh storitev, ki so povezane s poškodbami izven dela. - ZOBOZDRAVSTVO z možnostjo zavarovanje za delni paket “zdravljenje" ali "protetika". - ZDRAVILA zajema zavarovanje za razliko do polne vrednosti zdravil iz pozitivne in vmesne liste. II. ZAVAROVANJE ZA VIŠJI STANDARD STORITEV IZ OBVEZNEGA ZAVAROVANJA Poleg navedenega imajo vsi zavarovanci, ki so v obveznem zdravstvenem zavarovanju, kar je pogoj tudi za zavarovanje v prejšnjo obliko prostovoljnega zavarovanja, tudi možnost, da se zavarujejo tudi za višji standard storitev in pripomočkov ter za možnost uveljavljanja pravic po drugačnem postopku, kot je predpisano v obveznem zavarovanju (zdravila z negativne liste, zdravljenje v tujini, obisk pri zdravniku - specialistu brez napotnice, nadstandardni material v zobozdravstvu, nadstandardni ortopedski pripomočki). III. ZAVAROVANJE ZA PRAVICE, KI NISO PREDMET OBVEZNEGA ZAVAROVANJA (DODATEN OBSEG PRAVIC) To omogočata paketa ODDIH in NEGA. ODDIH daje možnost skleniteljem, da si zagotovijo na račun našega Zavoda aktivni programirani medicinski oddih, kot posebno obliko krepitve oz. ohranitve zdravja. NEGA omogoča skleniteljem uveljavljati pravico do nemedicinske nege v času zdravljenja in nege na domu. IV. Naslednja možnost pa je za zavarovanje oseb, ki niso vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji (VOZ). V okviru tega paketa se lahko zavarujejo osebe, ki nimajo ali ne morejo pridobiti lastnosti zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju, in sicer s sklenitvijo pogodbe za tri vrste paketov v okviru tega zavarovanja, in sicer za: - VOZ - CELOTA, - VOZ - O-S-B, - VOZ - ZOBOZDRAVSTVO. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje se vzpostavi s sklenitvijo zavarovanja - police med Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in skleniteljem. Sklenitelj je lahko pravna oseba (podjetje, zavod, društvo) ali posameznik (fizična oseba). Zavarovalna pogodba se sklene za časovno OMEJENO ali NEOMEJENO obdobje. Doba trajanja zavarovanja ne more biti krajša od - treh let za pakete: zobozdravstvo, nadstandard, nega. oddih, VOZ-O-S-B, VOZ-ZOBOZDRAVSTVO; - enega leta pa za vse ostale pakete. Sklenitelj s sklenitvijo pogodbe lahko zavaruje: - sebe ali drugo osebo - individualno zavarovanje, - svoje družinske člane - družinsko zavarovanje, - Poznamo tudi več vrst skupinskega zavarovanja: delodajalec sklene pogodbo za delavce, ki so pri njem zaposleni; sklenitelji takih pogodb so lahko tudi sindikati, društva ter druge pravne in fizične osebe za svoje člane ali za osebe, za katere so pripravljeni prevzeti obveznosti iz prostovoljnega zavarovanja. Sklenitelj mora ob podpisu police poravnati najmanj prvi obrok premije. Premija se lahko poravna v enkratnem znesku, polletnih ali četrtletnih obrokih. Naš Zavod je uvedel tudi nekaj POPUSTOV na premijo, in sicer glede na število zavarovanih oseb, glede na način plačila premije, vsi popusti pa se upoštevajo ob podpisu police. Prav tako Zavod določa tudi POPUSTE za razne skupine oseb (napr. aktivisti Rdečega križa Slovenije, krvodajalci, ki so več kot 20-krat dali kri), vendar ob določenih kriterijih. Premija se lahko v določenih primerih tudi zniža (prizna se BONUS), če neka oseba ni izkoristila ZAVAROVALNINE, napr. v prvem letu 5%. Popusti in bonusi skupaj pri posameznem paketu ne morejo preseči 15 % premije. Popusti za KRVODAJALCE, ki so že več kot 20-krat darovali kri ter DAROVALCE organov in tkiv za presajanje se ne upoštevajo v to omejitev. Osebe, ki bodo prostovoljno zavarovane, se bodo v zdravstvenih zavodih ali pri zdravnikih - zasebnikih izkazale z zdravstveno izkaznico, s posebno izkaznico o prostovoljnem zavarovanju in potrdilom o plačani premiji. Zavod krije sklenitelju zavarovalnino (znesek, ki ga Zavod plača po zavarovalni pogodbi) oz. osebam, ki jih je zavaroval: - 30 dni po podpisu police za pakete doplačil - 90 dni po podpisu police za paket nadstandard in nega - 6 mesecev po podpisu police za paket oddih. Ne glede na navedeno, lahko osebe, ki se bodo prostovoljno zavarovale za paket doplačil do polne vrednosti storitev, začnejo koristiti pravice že naslednji dan po sklenitvi police, kar velja do 28.2.1993. Zavod za zdr. zavarov. Slovenije, Območna enota Ravne na Koroškem Vodja izpostave Mozirje Bernarda Vodlak, telefon: 831-840 Poplave ’92 Dve leti je minilo od katastrofe, ki je povzročila Elkroju in njegovim delavcem rane, ki se težko celijo - še danes ostajajo brazgotine, ki ne bodo kmalu izginile. In skoraj na obletnico, 17.11.1992, se je nebo ponovno razbesnelo in podivjane vode so začele opravljati svoje. Energije, ki jo povodenj sprošča, ne ustavi še tako dobro načrtovana kratkoročna strategija. In kaj smo oziroma so storili sploh na porečju Savinje in Drete, da se stoletna katastrofa ne bi ponovila? Skoraj nič! Človeku gredo lasje pokonci, komaj se ustavi, da ne izlije žolča in gneva na določene ljudi, ki so imeli delo, ki so imeli denar - toda v dolino ni bilo ne denarja, delo pa je ostalo neopravljeno... Koliko vročih dni v poletju smo lahko opazovali osamljene stroje, ki so stali za Savinjo in ni bilo delavcev, da bi to delali; sam stroj, ki stoji sredi vode, res ne more delati. Kje so obljube, kje je moralna odgovornost tistih, ki nas puščajo same, da nas reke trgajo in počasi odnašajo iz naše prelepe doline? In kje je nenazadnje denar, ki se je zbiral (ne zbiral - delali smo!) za poplavljene? Kako dolgo se je delal Delejev jez, kako se delajo ostali jezovi, kje so stroški odnešenih konstrukcij in ponovno odnešenih cest, nasipov, ki niso dovolj kakovostno narejeni in še in še! Ponoriš, ko razmišljaš o sposobnostih tistih, ki bi morali to napraviti in ne samo obljubiti - mi pa se zavedamo, da moramo zagotavljati nemoteno delo in kruh našim delavcem, pa čeprav niso našega nasipa dvignili niti za 1 centimeter. Skale so navožene, toda kdo bo zdaj delal naprej?! Res, ta nesrečni ponedeljek smo imeli srečo. Voda se je ustavila na višini 348 cm, kar je bilo le 12 cm manj od takrat, ko je zalilo Elkroj. Moram pohvaliti vse, no skoraj vse, ki so se že ob 19. uri odzvali našemu klicu na pomoč. Bili pa so izključno naši delavci. Hvala vsem, da ste pomagali, da smo ukrepali tako, kot je v nevarnosti potrebno. Brez panike, z veliko mero odgovornosti, resnosti in pripravljenosti pomagati. Svoje delo ste dobro opravili in z veseljem ugotavljam, da smo in znamo biti homogena enota, ki ogromno naredi, če se odloči tako enotno kot se je ta ponedeljek. Dragi sodelavci, obnesli ste se. Posameznim spodrsljajem moramo oprostiti. Delajmo še naprej tako in nihče nas ne bo razbil in pohodil - razen neukrotljiva narava, za katero pa morajo poskrbeti drugi, ne mi, delavci Elkroja. Posebej hvala vsem, ki ste ostali z nami po 22. uri zvečer! Vsi pa po svojih močeh ukrepajmo tam, kjer imamo možnosti, da se za božjo voljo vendar nekaj naredi in umirijo razbesneli hudourniki! Vera Pečnik : VREMENSKE NAPOVEDI \ : Zelen božič - bela velika noč. \ \ Po božiču gre dan gori, sneg doli. ; ; Slaba bo letina, revščine vir, če mokrota moti < \ božični večer. < Prisluhnimo sodelavcem Pri osnovnem konceptu izobraževanja smo se držali pravila: "Če želimo, da bo vodenje s cilji imelo zaželjene učinke, ga morajo izvajati vsi vodje in delavci na vseh nivojih". Mnogokrat se človek prepozno zave, da ni reagiral pravilno na izziv, na pritožbe, na "napad" ali pa mogoče na vprašanje, ki je bilo postavljeno "kar tako" in je pomenilo celo klic na pomoč. Vsi smo preobremenjeni, časa za posamezne razgovore je čedalje manj. Vsak, ki pa vodi določeno skupino delavcev, pa se mora zavedati, da je od njegove volje in pristopa odvisno, kako bodo posamezniki sodelovali pri doseganju posameznih ciljev. Ravno ta delavec mora znati prisluhniti problemom, jih pomagati strokovno in človeško reševati in zahtevati od svojih ljudi, da naredijo tisto, kar jim je zaupano, zares najboljše. Vsak vodja mora najprej razčistiti sam s seboj - vedeti mora, da se mora tudi on potruditi tako, da bq : Brez muke ni moke. Križanka za razvedrilo ATARI ST SIGNUM 2 STAD 1,3 NIKO Ime patrona na 11. nov. Izrek, dana beseda Ognjenik žrelo Gazda Avstrija Vlado Parežnik Osje orožje •XX"XX"XXX-X\v.\- x:xXx:x:x::::;x;:;:;x:::: x-x;xx:x::;x :.;xxx-: Poizvedov. zbiranje podatkov Slovenski slikar Meško Predeli združevanje več občin Otroško veselje 6. dec. če Tehnolog Leopoldina Psiholo- ginja Kristančič Direktor p.o. Vera Noetova barka Vrsta barve Sl. pisatelj in zdravnik Danilo (1892) Turški kurir - Spevoigra Anton Napotnik Onesnaževal na tov. preko Savinje Arabski žrebec Japonska Kambodža Kratica za narodni Vetrni jopiči KROJ - list za obveščanje delavcev ELKROJ d.d. Mozirje. Ureja uredniški odbor v sestavi: Vera Pečnik, Urška Marolt, Ana Boršnak in Marija Miklavc. Glavni in odgovorni urednik je Marija Miklavc. Izhaja občasno v nakladi 1.100 izvodov. Glasilo spada med proizvode informativnega značaja iz 13. tč. tar. št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % (mnenje ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/199-92 z dne 23.3.1992. Naslov: Elkroj Mozirje, Prihova 56, 63330 Mozirje, tel. h.c. 063-831 -611 Novoletna nagradna križanka Praznična voščilnica Avstrijski arhitekt Fischer von Ameriški folklorni glasbenik Pete (1919) 6., 4. in 21. črka slovenske abecede Podlaktnica Božič Olga Grški bogataš Ari Zlatenica Vrsta vrbe Slovenski kipar Peter (1931) Kraška planina v Bosni Glavno mesto Kenije Nadaljev. praznične voščilnice Varnostne naprave Steza Srebro Kambodža Tišina (s prstom na ustih) Okrajšava za narodni Zajedalec (menin- gitis) Nadležne žuželke ...ni nobeno Hrv. ž. ime Indoevrop. plemena Hribršek Rezika Teta Ela Letojne Belgija Življenska tekočina Napredo- vanje Želim vam najlepše čelje v letu 1993 Zamernik Tatjana Krajnc Erika Alarmni napravi Oranje Pripadnik astorike Naša kadrovska delavka Štrucl Naša bivša delavka Vončina Janez • Novak Prva doba Mezocoika Ana Jeraj Per Jane Pripomočki za učenje Skupno ime za fr. šole Vesele Božične praznike Vroča hlapljiva voda Pesnik Župančič Nemški revijski orkester James Tomaž Urlep Conseil Europein Recheche Nucleare Dušik Numero Slovesna maša na Božični večer Star Slovan Oča Ljublj. lokal Lirska pesem Os.zaimek Kolar Slavko Vrsta g rila peke na žaru Slad kov. riba Grška mitologija Peneče vino Privoščimo si družinski praznik in najdaljšo noč! Pred nami je najlepši družinski večer - božični večer in najdaljša noč - Novo leto. Za te dni se navadno zbere vsa družina, prijatelji, miza je obložena, gospodinja pa si vzame več časa za pripravljanje jedi, ki jih imajo njeni najdražji najraje. Čeprav so časi težki, v trgovini cene visoke, se je vendar vredno potruditi že zato, da družina ve, da je mama oziroma žena doma in da je tokrat samo njihova. Predlagamo vam tri variante - odločite se sami, kaktero boste izbrale; tudi, če ne, smo vas s tem prispevkom mogoče le spomnili na kakšno malenkost, da bodo vaši dnevi lepši in prijetnejši, saj pregovor še vedno drži, da ljubezen gre skozi želodec. Dober tek, najlepše praznične dni in vse dneve, ki so pred nami! I. MENU: SOLATNA HLADNA ZAČETNA JED JUHA Z ZDROBOVIMI ŽLIČNIKI SRNIN HRBET (PEČEN), RDEČE ZELJE, BRUSNICE KAVA II. MENU: JUHA Z JETRNIMI CMOKI PEČEN PURAN, POMMES FRITES, ZELENA SOLATA VANILIJEV SLADOLED S SMETANO KAVA III. MENU PARADIŽNIKOVA JUHA TELEČJI MEDALJON, KROMPIRČEK PEČEN NA MASLU SALZBURŠKI ŽLIČNIKI KAVA Opozorili bi še na to, da mora biti temperatura pijač, ki jih ponudimo naslednja: - belo vino glede na vrsto od 8 - 12°C - rdeče vino glede na vrsto od 14 - 18°C - šampanjec od 3 - 6°C. Kako se bomo oblekle za novo leto? K praznovanju letošnjega novega leta sem pripravila tri modele ženskih večernih oblek. Pri vseh treh je poudarjena linija telesa. Dolžina je skoraj do tal z dolgimi, naglašenimi naborki. Prvi model je izrazito večeren - tako po liniji kot materialu. Osnovne tkanine so lahko svila, pliš ali tkanine s svetlikajočim efektom, ki se kombinirajo z umetnim krznom. Prvi model ima spredaj izrazito dolg razporek, ki poudarja letošnjo modnost, hkrati pa je praktičen, saj bomo tudi kaj zaplesale ali ne? Rokavi so od zapestja pa do komolca na zgornjem delu roke drobno nadržani. Dekolte je izrazit in še poudarjen z umetnim krznom. Drugi model je prav tako kot prvi predvsem večerni. Vrsta materialov je lahko ista kot pri prvem modelu. Dolžina obleke je do gležnjev. Spredaj so trije razporki do višine kolen, zadaj pa so razporki skriti v gube. Obleka je močno strukirana. Zadaj na hrbtu ima dolgo zadrgo. Ramenski del je gol - spredaj je le Celje - skladišče D-Per 192/1992 5000001226,4 COBISS ® naramnica od prsnega dela pa preko vratu. Tretji model je lahko večerni, lahko pa je uporaben tudi za dnevne svečanejše priložnosti. Ta ženski kostimček je sestavljen iz kratke oprijete jaknice in pa iz dolgega do gležnjev segajočega ozkega krila, ki je pod koleni rezano v osem polic, navzven krojenih, zaključenih vogalno z drobnim vezenjem. Isti zaključek se ponovi na jaknici, okoli dekolteja in na rokavih. Namesto vezenja so lahko našite majhne bleščice ali pa posamezni deli čipke. Jakna ima torej večji štirioglati dekolte z vogalnimi zaključki, pet velikih gumbov v barvi vezenja (ali bleščic ali čipke). Tudi rokavi so v podlahtju (kot krilo pod koleni) rezani in vogalno zaključeni. Srečno novo leto! Urška Marolt