khftjaju 1. in 15. vsacega meseea. Ceua jim je ïa celo loto 1 gid,, 'ÍK pol leta 50 kr. — NaroČaiDO in dopise sprejema J, Krajec v Novem mestu. Novice Kdor želi kako oznanilo v „Doteujeke Novice" na-tiHuiti dati, plača za dvoBtopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr, trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. K»ko sartiii mošt iiapritvljini. Letos je po Doletijskeni niansikje |)rav dosti jabolk ill liruáek. Nemci pri nas sadja ne bodo skupovali, kajti kakor se lehko po rasiiiškili po-ročilili posiianie, tiiiajo g-a sami dovolj. [Jtnestno bode torej letos napravljati sadni iiiošl ; kako pa ga treba iiapravljati, da bode iiii ter vinu kar se dá podoben, lioÈeino povedati. Prvi pog-oj, (ia se dobi lini tnost jaboliiiik, je pac ta, da so jabolka kiseliiata iii popolnoma zrela, ne pa še zelena. HruSke tepke pa ne smejo biti popolnoma zrele, to je mebke že in kašnate, ampak ravno pripenjati morajo zoreti. Kdor ima jabolka in tepke v jediiera řasu zrele, stori pa6 najboljše, da vzame polovico jabolk, polovico tepk. Jabolka namreč dopolnijo in zboljšajo hruškov mošt s tem. da mn podelé potrebne kisline, hruške pa zboIjAajo jabolinik, ker mu pomnožé sladkor. Jabolka kaže kake tri ali Štiri tedne pred napravo mošta obrati ter jili v kleti v kupec naložiti, da se pomedé. Prvo (ie)o pri napravi mošta je to, da se vse količkaj g" Jilo sadje odstrani. Gnjib sadje daje moštu slab okus, vzame mu vrh tega stanovitnost ter podvrže pokvarjeiiju. Pazljivo prebrano sadje se stolce ali zmesti, potem pa za 48 ui' v kadi pusti da zrujevi. Med tem časom se ga parkrat premeša. To zrujavcnje ima dvojno korist. Prvič dobi se več in boljšega slajšega mošta, drugič ziidobi mošt kaj lepo zlatorumeno barvo. Cez 4H ur se stlači ali spreša in iztla-čeni inošl v .'iode nalije. Sodi morajo stati v gor-kem prostoru prav p >Ini, tako da pred kipenjem fkisanjem) pena pri vehi uhaja. Med tem, ko moSt kipi, zaliti se ga mora vsak dan dvakrat z nioštojii, namreč zjutraj in jiveČer. To je potrebno zato, da vrže most kolikor se dá pene iz sebe, vsled česar se veliko rajši čisti in tudi stanovit-nejŘi postane. Oez osem dni k večemu po končanem kipenji, treba že mošt v prvo pretočiti; pretočiti se ga pa mora poznejše še tri do štirikrat zaporedoma koncem vsakega drugega meseca. Ako se pa mošt vkljub toi ikok ratu emu pretakanju le noče očistiti, po tem se ga mora liltri- Potiie Crtice. Pi5o Jakob GregoriČ, \z StopiŠke fture, (Daije.) „Oj kam gospod, gre Tvoja poti" tako zdi-hujem k Bogu, ko vidim toliko neznanega stvar-jenja. Gozdje se vrstč za gozdi, bukovi, hrastovi in taki, da bi jim bilo malo našili par. Po travnikih in vrtih kaže obilo krme; in vse je v lepeíii redu po tej nemški deželi. Samo mnogo gozdnih řajcev sem opazil na polji. Precej sem si mislil: „Tukaj rti toliko tatinskih lovcev, kakor pri nas". Pa ne samo zajcev, ampak mnogo srn sem videl v naglosti, kako so skakale med čedami, da je bilo veselje videti. Dnè 27. maja se pripeljemo ob pol eni uri popoldne v Hamburg. Komaj smo stopili iz vagonov, že so bili agentje pn nas in vlekli so nas kot sužnje s saboj na svoj dom. Potem smo prenočili in dné 28. maja zjutraj zgodaj vstanemo in se odpravimo. Ker je bilo na sv. rešnjega Telesa dan, mislil sem, da bomo Sli v cerkev; pa kmalo sem zvedel, da tukaj nimajo nobene pobožnosti in tudi praznika ne na sv, rešnjega Telesa. Od žalosti sem zdihnil k svojim tovarišem: „O moj bog! kak praznik je pri nas ta dan ! Polile so me solze, ker sem dobro slutil, da se bodo gotovo spolnovale besede gospoda župnika, ker so mi branili in rekli, naj nikar ne hodim v Ameriko. O da bi bili pač zdaj vpričo gospoda župnika Stopiške fare I Kako zalivalo bi jim jaz vedel, in kako bi jim priporočal, da bi vendar vsakemu, ki misli potovati v Ameriko, v to pusto deželo, par toplih besed položili na srce I Zakaj tukaj je smrt doma, pa ne življenje; tukaj se ne dela tako, kakor na Kranjskem, ampak več trpiS tu eno samo uro, kakor pri vas celi dan. Ne misli pa, dragi bralec „Dol. Nov"., da jaz ]ažem! To je gola resnica. Pa kaj bom o Ameriki že zdaj govoril, ko Še nisem povedal, kako smo zapustili Evropo! Prišel je čas, da idemo rati. Dostikratiio pretakanje ima trojni namen. Prvi6 se moŽi hitreje otSisti, drugič zgubi duh po sadju in sprejme vinski duh, tretjič postane stano-vitnejŠi. Kdor ima vinograde v posesti, stori paČ pametno, ako napravo mosta do trgatve odloži. Ob trgatvi ziije namreč moât lahko na grozdne tropine, da na njih pokipi in tako doseže pijačo, katero bode le malokdo od pravega vina razločil Kaj dobro se dá tudi mošt rudeče pobarvati, ako se ga zlije na tropine črnega groadja, ali pa če se mu doda kipečemu moštu suhih, v vodi namočenih ter kar ae da dobro zmeèkanih borovnic. Dodane borovnice pomnože tudi stanovitnost mosta. Kdor bode mošt tako napravljal, kakor smo tukaj povedali, prodal ga bode lehko za lep denar, ker bode vinu kaj močno podoben. Iz tropin, katere pri napravi mo^ta odpadejo, napravi se še lehko prav dober kis (jesih.) To pa tako-le. iz-tlačene tropine se zmečejo v kad, kjer se jim dolije toliko vode, da se lehko prav do dobrega namočijo. Namočene pusti še toliko časa na miru, da se prav dobro skisajo, potem pa jih iztlaci in kis je gotov. Tropine na gnoj vreči pa. ni pametno, boljše je posušiti jih in preaičem jih po-kladati. Ka;j .je novei^a po avstrijskem cesarstvu? Sedaj sredi počitnic in vročih pasjih dni tudi politika počiva. Najzanimivejši dogodek je pati, kar se nas Slovencev na Kranjskem tiče, imenovanje nai^ega deželnega glavarja, katerini je bil po presv. cesarju imenovan večletni deželni poslanec in odbornik gospod Oton De tel a. Na Koroškem se vedno še Slovenci potegujejo za slovenske ljudske Sole. Korotanski Slovenci kar ne morejo priti do svojib pravic, posebno ker jih vlada ne le ne podpira, temveč ovira pri njih prošnjah in zahtevah. Istarski italijanski poslanec Ver go t ini, katerega volitev državni zbor radi krivičnosti ni potrdil, baje ne bode več kandidiral pri prihodnjih volitvah. Najbrže je sprevidel mož, da ta prostor je odmenjen Slovanom ! Našega cesarja obiskal je 11. t. m. v IŠlu mladi srbski kralj Aleksander; da so bile jijemu na Čast pojedine in druge slovesnosti, se ob sebi umeje. V Trstu ravno sedaj likvidira velika kup-Čijska tvrdka Morpurgo in Parente, katera je bila v tesni zvezi z Rotšildi, seveda sami jndje, Pravijo, da jih je neki uradnik, kateremu so preveč zaupali, zavozil. Izgube so jako izdatne, in se o milijonih govori. Kaj je novega po širokem svetu? Bivši srbski kralj MIlan, kateri v Parizu živi, je čuden mož in imajo parižani vedno oko nanj obrnjeno, Xi dolgo temn, kar ho razupili po Parizu, da se je ustrelil, ker je 200.000 frankov zaigral, ali ustrelil se ni, zaigral je pa paČ res toliko novcev. Tudi je spisal neki sramoten roman, v katerem ostudno opisuje svoje zakonsko življenje z ločeno Natalijo, Tak vladar [laj bi srečno vodil kraljestvo?! V Bolgariji se vedno stikujejo po ministra JJelčeva morilcu in sedaj zopet sumijo nekega dijaka z imenom Ilija Gjorgjev, ki je v Mona- ]ia ladijo. Agent nam da karte, naloži naše kofre na voz in nas odpelje do ladije. A predno smo smeli na ladijo, preišče in pregleda nas zdravnik, ter pritisne vsakemu pečat na karto. Ko siuo prišli na ladijo, pogledam na uro, bila je ravno 2 in 50 minut popoldne. Zdaj nas vredijo, nioŽke posebe, ženske posebe; hlapon zatuli, godci veselo zaigrajo meni pa žalijo solze oči ; in kaka britkost me je prekinila, to mi ni mogoče popisati. Fa kaj hočem, ker si ne morem pomagati! Kad bi šel nazaj, pa mi ni mogoče. Zdaj se začne pomikati latiija. Z Bogom Evropa ! Ko se tako peljemo kake dve uri, pripeljamo se do ladije z imenom Kolumbija, Tani postoji naša mala ladija, da se preselimo na Kolumbijo, kjer smo stali na mestu do 10. ure druzega jutra. Zdaj pa je začela zopet ladija iti naprej s strašno urnostjo. Druzega dne nas sreča zopet druga ladija in odpelje naša pisma in druge reči in tudi pripelje mnogo potreíniega. Ko je bilo vse vrav-nauo, začne ladija zopet jadrati naprej. Po noČi pa je na-stopila gosta megla tako, da je ladija do kake 10. ure počasi se naprej pomikala; ko pa se razide megla, šlt smo urno dalje in krasno je bilo gledati okoli. Kmalo zapazim na levo in desno stran ladije suho zemljo, bili smo na Angleškem. Videli smo od daleč mnogo lepih angleških mest, polje in drevje v najlepšem cvetji. Kniiilo pa pride Angleška ladija naši nasproti, pripelje mnogo ljudi in odpelje, kar je zanjo pripravljeno. Vedno dalje se peljemo po morji in videti ni druzega, kot le samo vodovje. Solnce ml zjutraj iz morja vzhaja in zvečer v morje zahaja. Dne 31. maja pa začne voda strašno šumeti; grozni valovi mečejo ladijo zdaj na levo, zdaj na desno, zdaj naprej, zdaj nazaj in preti nam silna nevarnost. Ljudi se loti strah in bolezen; malo-kateri da ne bljuje in kakor mrtvi leže po odrih. Tudi se spolnujejo besede pregovora, ki pra>i ; „Kdor ne zna moliti, mora na morje iti". Jaz sem tako slab, da več dni ne moreni skoraj nič kovem študiral in so g^a čez Budapesto uklenje-nega peljali na Bolgarsko. Na Španskem so napali kar na lepem dobro oboroženi ljudje, najbrž pripadjn'lii republikanske stranke, vojašnico v Barceloni, toda bili so odbiti in je vei ranjenih in celo nekaj Dirtvib. Na Nemákem v Fuldi zbrali se bodo nemški gkoije v posvetovanje. Nemškim liberalcem dela to zborovaiye nove skrbi. V rajbu imajo Še vedno veliko zakonov, ki so naravnost sovražni katoliški cerkvi. Na Turškem razbojniâtvo se vedno cvete. Ravno sedaj zopet vzbujajo predrzni turski razbojniki pozornost Evrope. Pri llerakleji napali so ti lopovi riekeg'a francoskega posestnika po imenu Rajmonda in njegovega upravnika Rufiija ter oba odvedli v gorovje. Za nje zalitevajo sto deset tisoč frankov odkupnine Po prizadevanji francoskega poslanika Montebella odredila je turška vlada, da se izplača zahtevana odkupnina in oprostita ujetnika. Piše se nam: Iz âmihelske fare. — Dcé 4, t. m, pokopali 3IB0 gospođa Janeza Dejaka, c, kr. rit-mojstra v pokoji in posestnika v Gotni vaai. Mož se je rodil pred 70 leti v Rakitnici pri Ribnici. Zato 80 nm bili pridejali, ko je Se kot mlad kmetski fant konje, s b&teriini je tr/il, gonil na Laško, priimek „llakituiški Janez". Konjska kupčija ma ni Sla povoljno od rok. Izgnbil je bil pri njej malo da ne vse svoje premoženje, za to jej je dal slovo ter se prostovoljno zapisal v vojake. Vstopil je k domačemu, takrat princ Hoîien- lohe-jeremn polka ět. 17, kjer so ga vvrstili med grenadirje. Ker je bil mladi grenadir brdek in bistronmen mladenič ter zomX tadi nekoliko nemško — kajti hodil je svoje dni v šolo t Ljubljani, kamor ga je historični ribniški „pot" Cebin vozil, — imeli so ga pri vojakih prav radi. Hitro je napredovat, pojtal kmala častnik in nadporočnik. Kot nadporočnik se je bojeval v laških vojskah pod Radeckijem. Poznejše je vstopil k dvomi cesarski straži na Dunaj, k tako imenovani arci-jerski gardi, kjer je postal ritmojster. Ka Duoaji se oženi lepi, mladi ritmojster z bogato Poljakinjo. Z njo je živel delj Čaaa na Dunaji in potem na GallŠkem Ker ga je pa le nazaj domov vleklo, kupil si je malo posestvo v Gotni vasi, kjer mu je pred poldrugim letom umrla soproga. L?tos preselil se je pa sam v boljšo večnost; bil je brez otrok, Ranjki goepod je ljubil svojo domovino, tadi svoj narod ; Slovenec pa ni hotel nikdar biti, ampak le Kranjec. Razgovarjal se je prav rad po „kranjski", ÍD v veselem kroga bil kaj rad sam vesel ter je na občno veselje prav rad kako originalno „rajben-ško*^ povedal. To je storil celo v nemškem kazin-skem društvu, katerega zvest ud je bil do smrti. Kot dolgoleten občinski odbornik občine Šmihel-Stopiče, je bil vedno prvi zagovornik nemškega uradovanja, isto tako v krajném šolskem svetu, kateremu je bil zadnja leta načelnik. — Pogreb je imel mož jako lep. Naj v miru počiva! Z Brezovca pri Liubljani 10. avgusta.— Zvedite Dolenjci, kako lepo slavnost smo imeli včeraj ! Naš obče spoštovani g. župnik so imeli zlato mašo. To je uže samo ob sebi redka reč; kajti vživati ; iiajveř jiijeni samo vodo. Ali tako vendar nisem bolan, kakor eni tukaj; zavoljo tega sem dolzaii gospodu Bogu in njegovi Materi toplo zalivalo. Cez tri dni postane morje zopet mirneje in zopet uaslopi megla tako, da se zopet kaj počasi naprej pomikamo in potem se vsuje tudi dež, Dné 5. rožnika pa je prav lep dan in soince gorko pripeka. Se jeden dan in pripeljemo se v Novi Jork zjutraj zgodaj ob fi. uri. ko sem jaz pogledal na naiie ure. ki smo jili bili v Ljubljani uravnali, bilo je poludne; tako da gre ravno za (i ur navskriz: kadar je pri nas v iivropi, recimo v Novem Mestu pohidne, tukaj v Ameriki je sest zjutraj. Ko ,smo se bili pripeljali v Novi Jork, nas je zdravnik preiskai, potem pa je priSla druga liulija po nas, gonili in preganjali so na.s iz ladije na ladijo To je trpelo do poznega mraka. Zvečer pa se pripeljamo na kolodvor, da se zopet odpeljamo dalje, kadar pride cas. Moral bi bil že omeniti, (ifi je ladija Kolumbija, na kateri .^^em se vozil, grozno velika; na dolgost meri IGO metrov, ite .se ne motitn, na Širokost pa ne vem koliko, visoka je tudi floka,i, ter ima Sest nadstropij in po.sebno lepa je videti, Ljndij je bilo tako nabito, da so se komaj jeden drugemn umikali, Dobii? pa na njej vsake vrste ljudi; Nemca, Ko-čevarja, 1'oljaka, Italijana; Kranjcev je bilo samo 8 niožkili in štiri ženske, skupaj l'i o.seb; bilo je pa^tudi odveč Židov. Zidom sem se najbolj řudil, ko sen! jih videl, kako svojo čudno molitev opravljajo. To ti zmirom mrmra in poje, pa v neke ogrinjala se zavija, pa rokave zaviha in z nekim trakom povije obe roki tako, da je vsa roka riideča, in na celo si priveze neko Škatljico, katere se držita dva traka, in ta dva traka okoli sebe priveže tako, da škatljica na čelu rajši stoji. Tako opravljajo židje svojo prazno jnolitev; (o so jjravi pobeljeni grobi, ta. ti n»* bo molil na skrivnem, ampak tako, da ga vsi vidijo. Tudi se osiro postijo, kadar pride njili řas. Pa Še to dragi bralec „Dol, Nov," vem da bi ni jih mnogo gospodor, ki bi preživeli 50 let t maâniSkem st&oa. Ali pri nas je še nekaj bolj posebnega: naâ žnpmk Ivan Potoènik, delajo vže y naěej fari celih 43 let v uajvećo koriat nam žnpljauom. Sedem let uo oaui bili kapeiao, 36 let pa so nam vže župnik — in eicer župnik, da Bi boljega želeti ne moramo. Postali so nam 8 svojim neutrudljivim delovanjem za Časai in večni blagor, s svojo radodaraostjo res pravi oče. Lahko si mislite, s kohko gorečnostjo stnu ee pripravljali, s kakimi željami pričakovali presrečnega dQć Nepopisljiva pa je bila radost sa^a, ko smo zvedeli, da so se spomolli preobilih zaslug našega gospoda celo presvitli cesar ter ma podelili zlati križ 8 krono za zasluge. Vsa VBS, ;q vsa fara je bila j^raznično oblečena; pa kaj hočem dalje popisavati — vsaj se kaj podobnega bere iz drn^ih krajev! Povtm le, da je spremilo vrlega starčeka, ki pa je krepak Ëe Qa duhu in teleea k altarju bhzo 20 duhovnov, med njimi ljubljanski mil. g. proât z dvema kanonikoma, g. frančiškanski kuBto3 bivši provincijal P, EvBtah Oz ime k in dr. Zadnji gospod, zlato-maËniku prijatelj od mladih nog je imel z mift-deniško navdušenostjo cerkveni govor, v katerťm je kazal kako dobrotno vodi duhoven Človeštvo skozi življenje. Pač z veseljem mu je pritrjevalo vse — zlasti tudi ko je gospod v prisrčnih besedah vúáil slavljencu v imenu navzočih ěe daljuih krepkih let v duhovskem stanu. Jako ginljivo je bilo pa, ko je okrajni glavar g. Mahkot pred cerkvijo oa u&via^Č za to pripravljenem odru pripel gospodu župniku od cesarja poklonjeni križ tia prs). Kar solze ao se lesketale v očeh navzočih med njegovim jedrnatim go- vorom, v katerem je povdarjal neâtevilne zasiuge našega ^ubljenega gospoda župnika. Da je sledil obed, pri katerem smo se prijateljsko radovali sreče gospoda zlatomašuika, se ume samo po sebi. — Dostavim áe, da morda vže veliko let ni bilo ua Kranjskem take zlate maàe, kakoréna je bila na Brezovcu. Z Dobrove pri Ljubljani. 12. avgusta. — Sinoči je bil pn nas groiieu vihar. Treskalo je in lilo od 8. Čez 10. uro zvečer, da je bilo groza. Strela je udarila v več krajih: nb Ltobrwvi je užgala ter vpepelila tri biâe ; na bližuej Šříci je prodrla pri gospodarju Kaucu skozi dimuik v hlev ter tu ubila kravo itd. Pogorelci so bili zavaro-vaui za male svote. Nepopisua pa je âkoda po viharju in nalivu; v du!}rov9kej vasi je bila ta Čas, ki je ajdo koučala. Vudi je narasla grozovito — poplavila je vso dolino, otavo pomagala, posula travnike in njive, trgala zemljo, podirala drevesa; prišla je v kraie, kjer je poprej Se nikdar niso videli. Zemlja se je ust^dala na đtrmih krajih — v manj kakor pol ure a'?n: videl nad 1& usedov, valed katerih je bilo v nevarnosti več hiš; kajti voda se je zajezila po tolikej množici zemlje ter drla v hiSe in hleve. TiaoČ in tisoč voz bode trtba, da se odpravt na c«ste in drugo udrta zemlja. — Sreča je, da nevihta ni segala daleč po borjuUkej in pograjsktij dolini, ko bi bilo namreíí tako bilo tudi gori med visokimi gorami, potem bi bila povodenj àe groznej^a. rad vedel, kaka hrana je im iadiji. Le [loiakaj ! Vsako jutro dobiè kave toliko, da ti jo ostane iii sicer skoraj brez sladkorja tako slabe, da jo težko vživas. Za opoldan dobiŠ meso in juho, včasih svinjine, večkrat pa g'ovediiie; na juhi je pa rajž ali fižol ali grali in tudi krompir zmoikan ; nu-deljiii so le reiiko kedaj. Za vetSerjo dobiš pa neko pijačo, ki jo imenujejo čaj ; a moči je ta pijača le bolj take, kakor že znana vodiua za pijačo. Pri mesu dobiS tudi kisline, včaijih pa krompirja v oblicah, tudi suliili čeSpelj. Presnega luasia in krulia dobiš dosti ; a nima dobreg'a okusa. Kruh je troje vrste, jednega smo dobili kolikor smo g^a lioteli, in ta je črn vojaškemu komisu podoben, ker je ravno tako neslan; za v kavo dobiš pa belega dvoje vrste, vsak pot za kakih fi kr. vrednosti; ta je se nekako okusen. Tudi slanikov dobiŠ in neke vrste klobas, ki pa tako smrde, kot da bi bile s kolomazom namazane, in ni jib mož vživati. To ti je hrana na ladiji Kolumbiji. (Dalje imlwdujií.) Domače Testi. (Šolskim nadzornikom) za slovenske in mešane šole na Kočevskem imenovan je gosp. pni li. Pintar v Novem Mestu. Nemške Šole v tem okraji so dobile svojega nadzornika, — Upamo, da bode s tem imenovanjem vaem ustreženo. I (Umrli.) Dne 3. avgusta umrl je v Gotoi vasi pri Novem Mestu umirovljeni c. in kr. garde in ritmojgter v pokoju ter posestnik gosp. Janez De jak v 70. letu svoje dobe. — Dné 6. avg. pa smo spremili na naše pokopališče g. Josipa Tabouré ta, umirovljenega c, kr. glavnega dav-karja, posestnika zlatega križa s krono za zasluge. Pokojnik je bil 78 let star in bil več let tajnik sosednje občine Kandije. Vedno dobrovolj-nega in prijaznega gospoda je vse rado imelo in spoštovalo. — V Sent Jerneji je umrl dné 4. avg. občespoštovani, priljubljeni in znani gospod Anton Majzelj, posestnik, v 62. letn svoje starosti. Bil je pokojnik odločen narodnjak. — V Ljubljani umrl je 8. avgustag. Luka Kobič, umirovljeni davčni nadzornik invečletni slovenski deželni po-Blanec\ v starosti 78 let. — 11. t. m. je umrl Janez Jerman, SestoSolec t MiheliVasi hišna štev. 12 po polčetrtletni mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za amirajoče. Blag jim spomin ! (Dolenjski gospodarji!) Na deželni vi-uariiki, sadjarski in poljedelski âoli na Grmu je razpisanih pet ustanov (Štipendij). Ustanove ae pa ne plačujejo na roico, ampak n^eaci, kateri jib imajo, dobcdo stanovanje hrano in poduk za-nje. Dolenjski gospodarji, kateri imate lepa večja gospodarstva, pošljite vaâe sinove na Grm, kjer se na reršćino čisto aií ozir ne jemlje. Da, ravno nasprotno, rajài se vsprejema sinove trdnejših gospodarjev v Šulo kakor pa revmh, kajti prvi oata nejo po dnvrSeni áolí doma na lasta^m gospodarstvu, med tlim ko drugi le po službah stikajejo. Torej gospodarji ne »anemarite tato lepe prilike za strokořai) iaobražbo VaSih naaledaikov. (Dolenjsko železnico) w&rljivo merijo in traaijo iažanirji v obližji Novega Mesta ; kolodvor bode kakor smo iz dobrega vira pozvedeli tik pod novo cesto blizo Brélina, t. j. dobre Četrt ure iz Mesta. Pomladi upamo pričela se bode graditi. (Preložitev klanca v Saudijl) in klane v Milem Siatniku bade se kmalu zvršilo. Dražba v oddajo teh del je bila vže razpisana. (Prostovoljno gasilno društvo v Novem Mestu) s sodelovanjem dol. „Sokola" in pevskega društva priredi v soboto 15. avgusta 1891 petnajstletnico svojega obstanka. Spored: I. Ob 1. ufi popoluiae velika vaja gasilnega društva na glavnem trgu. II. 01» 3. uri popoluđae izlet z godbo na čelu v Žunbovo hosto kjer bode ljudska veselica s petjem, telovadbo, godbo in drugim razveseljavan jem. Vstopnina prosta. K tej slavnosti ae najuljuđneje vabijo podporni člani, prijatelji in pospeševalci teh društeř. — Pri slabem vremenu preloži se veselica na drugo nedeljo. (Zagrebško jubilejno razstavo) obiskali bodo tudi nekateri Dolenjci dné 8. septembra mej njimi tudi naš „Sokol", kateri se bade iz Novega Mesta odpeljal 7. septembra zvečer na Krško. Žaletl bi bilo, da ae ^Sokolu" pridruži obilo Dolenjce* ter obiščejo sosedno hr/at-sko razstavo, katera ae tudi jako odlikuje in kaže lep napredek naših sosednih bratov. (Porotne razprave) pri tukajšnjein c. kr. okrožnem sodiŠČi od 3. do 7, t. m. imele so ta-le vapeb: v pondeljek dne 3. avgusta je bila obsojena Magdalena P a r t é radi hudodelstva deto-morstva na 3 leta težke ječe; v torek ualožilo se je Matiju Bazniku zavoljo hudodelstva zažiga € let težke ječe; v sredo dobil je nevaren tat Franc Odlazek sploh Ciglarjev radi hudodeUtev tatvine iz navade in javne posilnosti 7 let težke ječe; v četertek zagovarjati se je imel radi hudodelstva uboja Franc RuparČiČ, a bil je krivim Bpozuan radi pregreška zoper varnost življenja in zato obsojen na 8 mesecev ostrega zapora; v petek sledujič izrekla se je Viljemu Kotarju radi hudodelstva uboja štiriletna težka ječa. (Živinski sejmi) v vsem političnem okraju novomeškem so zopet dovoljeni. — V Metliki je tudi dovoljen sejm dné 18. avgusta. (Shod na Žalostni gori) pri Mokronogu bode dać 22. in 23. avgusta. (Romarski shod na Za plazu) bode letos dné 21 avgusta. (V Kostanje řici) bili so izvoljeni v občinski zastop gg.: Otmar Sever, Županom; Ant. Straus, Martin ColariČ, Jernej Škrjanc in Janez Globočnik, obđiaskim odbornikom. (Iz Lak aie) u&m po oîa niročnik našega lista: Trta pri nai prav lepo kaže, kakor vže mnogo let ni. Doařsdaj nismo imeli, bvala Bagu niti rje niti toče. Žito, poaebao pîeaiea se je jako slabo obnesla; Hžal, koruza in pšeaica pa jako lepo kažeta. Bjg daj vsij s temi pndalki dobro letino! (Konjska dirka v trab) prirejena od konjarskega odseka e. kr, kmetijske družbe kranjske v Šent-Jerneji ua Dolenjskem v neJaljo dné 20. septembra t. 1. iu sicer y prvih treh odielk h samo za kmetske posestnike, v četrtem oddelku za vse brez izjeme. Dirka bode dné 20. sâptembra (dan pred premovanjem konj) popoludne p) carkvňuem opravilu (okolu 3. ure) v Šeat-Jerneji in sicer na novo prirejenem dirkališči. — I. dtrka treh in šdriletnih kranjskih žrebcev in kobil. Diljara 1600 matrov. Ako se oglasi samo ei tekmovalec, dobi prvo dariJo le t'idaj, ako pride v štirih minutah na cilj. Prvo darilo 70 gld.; drugo darilo 35 gld.; tretje darilo 15 gld. U. dirka starejših kraajskih žrebcev in kobil. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le t ;da), ako pride v Šestih minutah na cilj. Prvo darilo 50 gld. ; drugo darilo 25 gld ; tretje darilo 10 gld III dirka za konje brez razločka starosti in ajiola, tudi za valahe, ki so najmanj pol leta lastnina kranjskega posestnika. Diljavii 2400 metrov. Ako as oglasi lamo eu tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v Šestih minutah na cilj. Prvo darilo 40 gld.; drugo darilo 20 gld.; tretje darilo 10 gld. IV. gosposka dirka a parom konj brea razločka na spol in starost konj. Daljava 2400 metrov. Dirka se vrši le, ako se zglase trije tekmovalci. Častno darilo c. kr. kmetijske družbe kranjske: Srebrna namizna oprava v vrednosti 50 gld. — Udeležitev pri dirki je zglasiti pismeno aH pa nt dan dirke tudi ustmeno, najpozneje do 12. ure opolndne občinskemu uradu v áent-Jerneju. Za udeležitev v HI. oddelku plačati je pri zglasitvi 1. gld., v IV. oddelku 5. gld. vstopnine. —- Veljavne odločbe razvideti je iz nalepljenih listov. (Lepa oporoki.) Doé 2. aygnsta umrl je T Verdu pri Vrhniki gospod Franc Kotnik, Btud. teh., veleposestnik in tcvaiDar, t 21. letu ïToje d6be. Blagi pokojnik volil je svoji oporoki znesek 50.000 gld. za dobrodelne namene in podpore narodni» druStvom in ticer: 20.000 gld. jedno dijaĚko ustanovo; 4000 gld. in vse potrebne parkete za „Narodni dom" v Ljubljani; 2000 gld. za dijaSko in ljudsko kuhinjo v Ljubljani; po 1000 gld : ,Matici Slovenski", Ciril in Met(>dovi družbi, dTr-matiČnemu druëtvu in dru-Ětvn v podporo slovenskih yisokoôolcev na Dunaji; po 500 gld.: ubogim dijakom na ljubljanski vi^ji realki, IjubliRUBkemn „Sokolu" ia siovpiiskemu drnštvn; 17.000 gld. volil je drugim dobrodel nim napravam. Blag mu spomin! (Krojaško-obrtno učiiiŠče za pri-krojevanje v Ljubljani.) Koncesi j onovano po via. C. kr. deželni vladi z odlokom z dne 21. maja 1891 št. 5433. Vodja učilišča: M. Kune. Namen nčiliSČa je teoretični pouk in praktično «vežbanje v umetnoeti prikrojevanja moSkih in žeuskih oblačil, na podlagi pripoznano varnih in praktičnih metod. Redni pouk vrši se po učuem Maćrtu v dveh ra^deljenili tečajih, za moške krojače in za dame, ki trajata po zmožnosti udeležencev daljši ali krajëi čas. (Iledno 14 dni.) Vsak udeleženec pouka dobi po končanem tečaji spričevalo z opomnjo pridobljene spretnosti v pri krojevanji. Obili uČni pripomočki in strokovni spisi 80 učencem na razpolaganje. Tečaj L za moške krojače obseza pouk o prikrojevanji oblačil za moštvo in dečke. Ustopiti se more 15. dan veacega meseca. Nagrada 2a pouk znaša 15 gid. Učne knjige in risalne potrebéčine pa 6—7 gld. V ta tečaj sprejmejo se le izučeui krojači. Tečaj IL za dame obseza pouk o prikrojevanji oblačil za ženstvo. Ustopiti se more 1. dan vsa-cega meseca. Nagrada za pouk znaša 10 gld. Učne kn)ige in risalie potrebščine pa 4—5 gld. V interesu uspešnega izvežbanja je število udeležencev pri vsakem tečaji omejeno in bedo tisti, ki vstop naznanijo,. po vrsti pismeno obveščeni o tečaji, v katerega bodo vsprejeti. Posebno tečaji obaezajoči pouk v posamnih predmetih, ki trajajo le oekaj đni, ali pa z daljšo učno dobo v popolno izvežbanje v vseh predmetih strokoznanstva se lefako vršijo vsaki čas. Nagrada za take tečaje po dogovoru. Nagrado za pouk ia učne kujige je pri ustopu naprej uplačati. Objave za udeležbo blagovolijo naj se naznaniti vsaj 8 dni pred usto-pom, Pomočno učiteJjstvo: Za žensko stroko, gospa Marija Kune, za moško stroko, gospod Alojzij Kune. Službe prikrojevalcev bode učiliSče xa svoje učence zastonj oskrbovalo. — Vodstvo krojaško-obrtnega nčilišča v Ljubljani, Stari Trg štev, 28. (Književno,) Šesti zvezek knjižnice družbe 3v. Cirila in Metoda obsegajoč pesni Valentina Vodnika je ravnokar izšel. Uredil jo je Fr, Wiestbaler. Cena knjižici je: nevezani 15 kr., vezani 20 kr. — Nadjamo se, da hode naše Ijndstvo tudi po temu zvezku marljivo segalo. — V zalogi J. Krajca izišla sta dva zvezka „Narodne biblioteke" in sicer „Spisi Andrejčkovega Jožeta"". Obseg 35, snopiču je: Popotni Jisti, Cesar JtŽťť v Krašnji. Nočni sprehod. Popotniki v arabski puščavi. Spomin na Dubrovnik DambeŠki zvon. Cena temu snopiču je 15 kr. — Drugi zvezek (snopič: 36, 37 in 38) ima miÏBO vsebino „Žalost in veselje", katero povest je naše ljudstvo kaj marljivo čitalo in vedno poprašuje po njej. Vsa povest ima 340 strani. Cena zvezku, to je vsem trem snopičem je 45 kr. Razne vesti. * (PrehivalHt.vo Zagreba). Po zadojem ljudskem'štetji je v Zagrebu 2086 his, 8970 rodbin, 97.529 osob lîivilLili, 2739 vojakov, toraj skupaj 40.268 dus. Od civilnih osob je 16 077 moškega, 19.452 ženskega spol». Izvan tega sji&da k ^agrebskemn prebivftlBtTU še 724 ljudi (540 moških in 184 ženakib), kateri ko začasno h mesta odHofni. * {Žetev po 1 ta 1) j a nfl k em) je dobra bila, indi trt» obet« obilo pridelka ; v obře priôakajejo |»raï dobro letino. Po nekatorih krajih Cîornje Italije je toča in nevihta prouzroiiil» uekaj škode, tod« v primeri le malo. — N» Ruskem pa jo uže «edaj po-maajkaojc, kaj še le bode po zimi in drngo spomlad, ^ita kar nič ni obrodita v oekaterib krajib, kar vladi velike jtkrM tlela iu je prićeia nže z miljoni delati na to, lia se otm« utiogo ljudstvo — lakote. (1 odiia)! filstokrvnih plemenih bikov cikaste |iaame (Beijancev in Plticflavoev) in sve ii.ismd (MuricedolCBv), itakuplj. nth z držovno poilpoi-o. ho.io "inliliijali le nn Gorenjsko, SrunieduUi pa It! iin .Nuiî.cijskj m (";„n-tijskii. Prosii.ie m hike jp vložili do I. septembra t. L pri ^liiviiem (..ll.r.ni c. kr. km-Hijsk.; tlnižbi^ kraiijřke v Ljuldja!!«. Vsak prtmiliv Krt hik« iiuivn v prošjiji imztmiíiti: ''íí liríiitavijeii liika vzpj-ejot.i o [iravťiii híihh iin oui liliiiiji postaji, kiitera bo.le iloUiMim; ^ '1«. iiikn iml,ivii^u t^tili troíkov, kaicre je (ieztiiiii (iillior pri ualtiipu zauj imel iii 3.) tlíí po(l]iiÍp z!Lve/iio iiiřiino, x katerim «y zaveze imeti liikn (Ive lni xa [iloine in, Se gn iz ítateruga koli na-
  • stiií'í^ vzrokji ijovtiijtíuji (k'zeliit>era oillmra prodii, povrniti po 5 p;lfl, za vsak jiiffiec, kur fr"' lireď řanoiii fiiltlu, í;iviii(.Tejiá, kateri IiíhÍh rahili jirejetega hika čez 'J leti za pleme, iu sípí;)' iinjtiiaiij 4 jiieofcť, dobili liodo t») SO ^It!, in 7.a ■.•sak naihiljtii mesoc pi» ;> glii. iia^raiie. Glavni odhor c. kr. kmelljske družbp kranjeke. V LjiiMjaiii. diif 13, julija 1R91. Razglas kranjskim ovćarjeiu. Poilpisiiui odlior ie ukrenil tuili letos porabiti ilržavno poJ-poro zn oviarstvo za iiak-«ij iiviiov ter boile v ta imiiieu kujiil iu razťtolil deželi ilubre plemene ovne berpatnaške iiasme. IzkuSiijiije pokazala, da iiaiim krajem iïvrstuo u^aja „ber-gtmaěko ovňje pleme", intenovano tmli' „velikansko planinska plime''. Prednosti tejça plemena so hitra rast, velikost in tw-a, primerni dohra vulua, velika mlečnost iu rodovitnost (uvne imajo rednu po 2 mladii^a) ter izvrstna sposolmost za pašo, Ovce te^a plemena niso vsled slaliili i>a,iuikiiv avuje doumaje i)ritv niú razvajene ter HtrjBiie zoper vs« vreiueiislití Npruintíiulie. Lansko letu od družbe vpeljani ovni iivrKtno uispavajo, visoki su iio tnetfa metra fer l.elilÂ^jo nekoliko fei i ftara oiitita. Jajjnjfta od ulili so v riv-eli mc.ferili bila tako velika kakor stare ovce Ijolškeíía ali i»trskfira plemena, imajo lipSo volno tKigu doiuaré ovce, in i^elo majhnih ovi'e so z najv'e.;o lalikiiro skotile. PodpiHani odhor bode turej indi letos oddajal te ovne, iii Bicer onim kranjskim ovrarjem, ki vluže pruïiijo, v kateri je od dotične kmetijske podružnice jiotrjeno, da se precej peiajo z ovijo rejo (navesti je število ovac), in ki se zave/.ejo: 1. da plin'.ajt^t kadar prejmejo ovna, glavnemu odboru 10 gl, 2. lia hodo vzprejete^a ovna obdržali najmaiii dve leti za pleme ter ga razen za svoje ovce preinwíali ttidi sosedom za pleme, kolikor dopušča iimtm ovčja rej«. Nekolkované prošnje je vložiti du 25. avgusta t. I, pri podiiisaiieni odboru. Přístavek; Vsled želje večin« onib ovčarjev, ki so prejeli knuko leto te ovne, pripravljen je podpisani odbor jiriskrbeti na iftčun naročnikov tudi ovoe'čistokrviiek^a iier^n.maškeEra plamena. Tisti torej, ki žele tndi ovca imeti, tiaj to do pcori naznanjenega dne semkaj sporuče ter ptideuejo S ííoIiL are. Ena taka ovca v Ljubljano postavljena stiiji 35 <çold. eiavni odbor o, kr. kmetijske družbe kraajske v L]uhl)iini. Loterijsk« srečke. Gradec 1. avgaata 68 57 8 69 89 Trst 8. „ 7 11 3 39 24 Vsem prijateljem in ztiancem od katerili se pri mojem odhodu v Vipavo nisem osobno poslovil, kliiem tem potoni : Z Bogom ! (1C8) Otokar V. Simon!é. Već tlsoc strešne opelse je n» prodaj (iM—2) V vinorejski in sadjarski šoli na Grmu. _________________ V noiiem da mlin se Štirimi kolesi, stopami in žago v St. Rupertu, gospa (153-2) Zofija SIcedlf DilrctuikDvn tdora, titiuiiijoča v lliidoiroi«ui. V mojo prodajalaico z mešanim blagom in de-želoimi pridelki, vzametu takoj v poduk pridnega uienca, kateri je vđaj 4 razrede Ijndako èole dorràil, ter ja lepega in poštenega vedenja. Tudi Bprejtuoin proti plači mladega dečka, za vkladanjo jajoi:, kar bi se takaj navadil, kateri pa mora znati pisati in brati. Želi ee tudi, da zna nekoliku nemško. Friderik Slîuàek, (151—!i) trgovec v iletliki. Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega in toiažilnega goćatja ob bolezni ÍD smrti gospoda Antou-a Majzelj-na za obile prekrasne vence, maogobrojno udeležbo pri spremljevaaji k zadcjema njegovemu počitku izrekajo odkritosrčno ia najiskrenejo zahvalo vsem p. n. ranjcega prijateljem in znaacem, osobito prečastiti dahovBČini in slav-aej požarui hrambi (167) žalujo&i ostali. v Šent-Jerneja 8. avgnsta 1891. z» mnoge dokaze srčnega sočutja o priliki bolezni in smrti našega nepozabljivega gospoda Janez-a Dejak-a aa prekrasne vence In za mnogobrojno udeležbo i>ri spremljevanj« k zadnjemu pokojn izrekamo najsrčnejšo zahvalo. [1661 ŽalnjoČi sorodniki. ZAHYAXaAm Za odkritosrčne dokaae iskrenega sočutja o priliki, ko je Bogu Vsegamogočuema dopalo mojega nepozabljivega soproga k sebi poklicati, katero se mi je od vcČ strani izrazilo, izrekam v svojem imenu in imenu svojih otrok, kateri 80 daleč po »vetn ter britko žalost z menoj delijo, svojo najfirčnejlo zahvalo, posebno: prečast. duhovščini, p. n. u^adaikotn, slav. noiť. laesčaa-ski gardi, slav. gaïllnemu društvu, dalje gg. nradnikom slav, c. kr. okrajnega glavarstva in e. kr. naddavkarifo, družinama Mechorevi ia Seidljevi, katere bo krsto mojega v Gospodu zaspaloga aoproga z venci okrasile, in konečno vsetn tifftim, kateri ao ui v netolažilaem trenotku s svfetom in dejanjem na pomoč prišli in pokojnika k zadnjem počitku spremili. V Novem Mesto lii. avgusta 1891. Barbara Tabouré. (163-1) Učenca, kateri je zvrsii vsaj štirirazredno ljudsko Solo z dobrim vspehom, vaprejmem takoj v svojo trgovino z mešanim blagom, Janko Puhek v Ćrnomlji, 128. stran. DOLENJSKE NOVlCh;. lo kt:v. UCc 86 dobro izuèen (161) mesarski pomočnik, kateri bi siamogel »ekati Da svoj patent. Orodje, živino in stauovsuje oddsjatelj san) dá. — Ponndbe naj Be pošiljajo poste restante pod A. G. v Črnomlji. Zalogo cev z naois agroDnin v.en inia Dobra molzna krava, ^ Tone virmit v Novem 3îest\i. velika, lepa, 8 let Btara in klavir bb proda. Vprašanja [jf NaroČila p& poiti SD toŘňO izvršu ejo. d&j 86 poĚiljajo Fr, Weldiichu na Dvorn pri Žužemberka. B^— 150 veder dobrega vina mdećega in belega od leta 1890 i» 100 veder rnde* ťega od leta 1886 prodá Franjo Bojane v Šentpetru pri Rudolfovem. Cena se izve ravno tam. (les) Št. 371. " Vsled dovoljenja visoke o. kr. deželne vlade z dnè 29. julija t. 1., st. 1437 bode na Zdenaki rebri dné 3. septembra t. 1. veliki se j men j za živino in blago. Županstvo Videm (166) S. avgndtfl 1891. St. Cl 06, {HÍ4-1) Na deželni vinarbki, «adjarski in poljedelski áoli na Grnau pri Novem Mestu, z dveletnim pondevanjem in slovenskim učnim jezikom, izpraznjenih je pet deželnih ustanov sa prihodnjo Šolsko leto 1891/92, katero se priône dnè 1. novembra 1891. Pravico do teh nstanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepe^n vedenja in so z dobrim Tspehom dovršili vsa j 1 j ndsko solo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadje-rejo peôali. Učenei z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in poduk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbovati. V šolo sprejemajo se tudi: 1. FlačnjoĆi učenci, kateri plačujejo po 33 do Ô0 kr. n& dan za hrano in stanovanje, in pa 20 gld. iolnine na leto; in 2. eksternisti, ki zonaj šole stanujejo in plačujejo le iolnino. Lastnoročno pisane ilovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane t kolekom 60 kr. se imajo do I. septembra 1891 izroditi vodstvu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske Šole na Orma pri Novem Mestu. Proinjam priložiti je rojstni liit, spričevalo iovriene ljudske ali srednie lolo, zdravniško potrdilo o čvrstem teleeu In trdnem zdravji in 2up-■l|sko spričevalo • lepem védenjl. Prošnjam za iprejem proti plačila priložiti je revera ali obvezno pismo starišev oziroma varuha zaradi vzdrževanja ačeaca. Deželni odbor kranjski T Ljubljani dsè 29. julija 1891. Naananilo. Vflled pogostega poprasevanja po tistih puragr^iih „pravila za pisavo", dali smo jih liati^iuiti v spomiu nekdanjim uíeuecm. Tuda pluťali jib bijdote vi Mumi, taj 26 Dtirnih udvć. za 22 paragrafov ni taka »ežavu, to imore mciida vsiikiio. I*. Ladislav. Iziióei) cerkovnik, ob liiieni krojać žeii na kaccj lari službo i:erkoviiikuvo lirevsieti. Bil je vže «er-koviiik ii[i ktiiei'kej i'ari tri leta; ojiravljal je zakiistatitiko službo tudi v Dftkem sauiuatanii veÈ jiiesecev. Pomulbí! naj so blaguvolé piislati „Katollékej druibi rokodelskih pomoínlliov" v Novem Maata._{159-1) V mi'jo prodajalnico z mešauim blaguni ajirej-meni takoj uí^eiica, kateri je 14—15 let star in vsaj Ijodiíko solo dovršil. Kunc Avgust, (147—S) trguvei; v Oraom^ji. T^lřlVlV ^^ ^^ ralio, se dobi Ka 8 gld. -LVI a V při orgiauistu v Soteski, (158-3) sem bil v veliki tari sko^i 7 let, spoŘtovan od dnhov-sćine, učiteljev in ljudstva, sem mdi zmožen orgijanja, let star in vojaščine prost; se uljudno obraćam do čast. dnbovšćine za kako mesto cerkvenega oskrbnika. Friderik Mohar, (149-8)_ S„. Krii pri Litiji. ZBIUKA ée^aětb jséreivil, kakor jih rabi slovenski narod. s puljadiiim opisom Človeškega telesa. DrugI natis. (130—3) Ddforoni vedaik, iidi^kt^ in uloiuk J. Kra|M. Dobiti je v Celji pri založniku Drag. Hribar-ju Cena 40 kr., a pošto 46 kr. — Na prodaj je tadi v „Katoliški bakvami', J. Giontini jo in M. Gerber-jn v Ljubtjioi. —^ Prekupof dtblj« pipuit, =— .............................. NoT