Št. 1. V Gorici, četrtek dne 2, jamivarja 190^1 > Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden t Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, ietrtek in soboto, jutranje tedanje opoldne, večerna izdnnje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami jI ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-'' jemana ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta.......6 „ 60 „ , , 3-30 Setrt leta.......3 , 40 „ , , 1-70 Posamične številke.stanejo. 10 vin. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici . šiv. II v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabreček vsak | dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljali pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine m ne oziramo- Oglasi Ita poslanice s* računijo po petit-vrstab, če tiskano I-krat 8 kr., 2-kra« 7 kr., v?-krat & kr. vsaka vrsta- Večkrat po pogodbi. — V«?čje črke po prostora. Naročnino in oglase je plačati loco Gorieu. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi fit 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludnc ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljali in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnižtvo se nahaja v Gosposki ulici SUH. Dopisi naj se poSHJnjo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le »pravniStvn. v«itk petek in stane vse omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lmmfsgl »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «Soče» leto 3 K 20 b ali gld. 1-G~ «Soča» in «Primorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz " Šolski ulici in Jollersitz v Nunski ulici; —: v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, (Večerno tedanje*) cGor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. V. Meljavec) tiska in zal. Naša bilanca. Baš preteklo leto 1901. nam je iz-čistilo politične račune tako, da naša napredna stranka kakor tudi klerikalna vesta natančno, pri čem da sta. Klerikalci so hoteli slepariti v svojih političnih računih, ali dogodki v deželnem zboru, pod katerih vtisom stojimo, so jim prenesli v aktiva vtihotapljene po-ložke med pasiva, kamor spadajo, v takem številu, da jim zija nasproti deficit, kateremu ne more slediti drugega nego bankerot. Računi so torej jasni na to in ono stran, in teh računov se nam ni treba bati. Delovanje naše stranke je odprta knjiga, v kateri so vse položke čiste, nič ni takega, kar bi bilo obsojati. Akoprav ni vspeh našega delovanja še tak, kakoršen bi moral biti, moramo biti vendar ž njim zadovoljni, zlasti, ker nam po zadnjih dogodkih sveti naprati zvezda bodočnosti, katera je naša in nikogar drugega. Klerikalci so v mesecu decembru lanskega leta odigrali svojo vlogo, katera je končala z grozovitim škandalom, kakoršnega še nismo doživeli ne mi goriški Slovenci in menda Slovenci sploh ne, tako, da ostane mesec de-- cember 1. 1901. zapisan v naši politični zgodovini z najtemnejšimi črkami. Goriški klerikalci imajo to skrajno nečastno čast, da so pripravili Slovencem tak škandal, kateremu ni z lek-a para na svetu. Naša dežela je dežela neverjetnosti, žal, da je postala dežela neverjetnosti tudi v naši politiki. Dr. Gregorčič s svojo bando je oslepel, da ne vidi več barv poštenja, da bi jih razločil od nepoštenja in sle-parstva, ves se je spremenil in spreminja se vedno opasneje od dneva do dneva, odkar stoji pod bandero klerikalne politike, ter uprizarja gonjo na gonjo po deželi, eno gršo od druge. Nobenega sredstva ga ni več sram — in tako je mož šel ter pripravil goriškim Slovencem nečuven škandal, da so brcnili jednega v tolminskih kmečkih IZ DAJALE a Ruski spisa! A. Marlinskij (A. A. Bestužev) Poslovenil .T. J. K—g—j. t. »O, domovina, sveta domovina! Katero srce na svetu ne zatrepeče pri pogledu na-te, katero se ne raztaje pri pihljanju tvojega zraka« ? Tako je mislil Vladimir Sitckij, s togo in radostjo, oziraje se s konja na njive, travnike in hosfce Perejaslavske, svedoke njegove mladosti, in z radovednim pogledom, kakor bi hotel skušati njegov spomin, iskal je in ugibal, katera so ona bivališča, kojih vrhovi so Švigali izza gozda. Res, da sedaj se mu niso zdeli več veliki kakor prej; okolica ni bila več brezmejna, toda bila je Še vedno krasna in prijazna, kakor nekdaj. Naposled je šel na jezero Pleš-čevo in stal tam z davno pozabljenimi in novimi čuvstvi. zamaknen v krasoto prirode. Mirno, kakor njegove otročje sanje, je ležalo pred njim v smaragdnih okvirih jezero, v katerem se je zrcalilo večerno nebo, snežno-bele stene bivališč, so-mračno mesto in z majskim zelenjem jedva obdana hosta. Zdelo se mu je, kakor da letajo čolniči ribičev po okrog-ljastem nebu, a utrujeni galebi so dremali na razobešenih mrežah ali jedva zibaje se, na kristalni vodni površini. Spomladni fikorjanci so spremljali solnce občinah izvoljenega deželnega poslanca iz deželnega zbora, ker radi svojega nepoštenja ne tiče na častno mesto ljudskih zastopnikov. Ali prav ta dogodek, ki je le naravna posledica onih grdih dogodkov za časa deželnozbor-skih volitev, ter v poslednjem Času do skrajnosti zavožena klerikalna politika ~ vse to in še kaj drugega je sčistilo politične račune goriškim Slovencem, da vidimo jasno pred seboj, kako stojijo »akcije« jedne ali druge stranke. Ti izčiščeni računi morajo le dobro vplivati na naše ljudstvo. Podkrepiti morajo one, ki stoje na naši strani, ker vedo, da so pristaši stranke, ki je poštena, ki nastopa z jasnim licem nevstra-šeno, ker se jej ni bati, da bi na me-rodajnih mestih kedo le zmigaval nad njenimi zastopniki, kaj Šele da bi jih kedo zametaval. Naši somišljeniki imajo čisto vest in se lahko vesele novega leta, vedoč, da hodijo po pravi poti v političnem življenju, in da nima stranka, kateri pripadajo, nič takega na sebi, radi česar bi se morali sramovati. Ne tako klerikalci... Ali vsi tisti, možje med njimi, ki še kaj držijo na svojo čast, morajo dati sedaj slovo taki stranki, ki se je tako grozno blamirala ter povzročila naši deželi tak nečuven škandal. Oči se morajo odpreti zasiepljoncom, in s studom se morajo obrniti od farovške politike, ki se je pokazala v vsej svoji grdi nagoti. Iz dogodkov zadnjih dnij, iz računov klerikalne politike, mora sprevideti ves zaslepljeni, pod pritiskom iz farovža stoječi del našega naroda, da po taki poti ne sme hoditi dalje, ako si noče nadeti imena nepoštenjaka ! Prosimo le rodoljube, da učijo in učijo neprestano na to stran, zlasti v tolminskem okraju. Naši volilni možje na Tolminskem dihajo danes prosto in s ponosnim Čelom gledajo v svet, v svesti si, da nimajo ničesar opraviti z nepošteno klerikalno stranko, katera je bila vsilila poštenim gorjanom za poslanca sleparja. Volilnih mož klerikalne stranke na Tolminskem ne dolžimo toliko povzročenja škandala, s podnebja in švigali v njegovih zadnjih žarkih, zlivaje svoje blagoglasno petje z žuborenjem nebrojnih potokov^ hitečih v jezero. Kakor se ulega po bitki prah in dim pod dežjem, zmivajočim kri z lica zemlje, tako so legale strasti v srcu Vladimirovom. Spomin bujne mladosti, dvorna častihlepnost, hrepenenje po boju in slavi, vse, vse se je umaknilo čuvstvu — kesu podobnemu. Stopil je s konja, nagnil so k vodi, po kateri je cesto ploskal v svojih mladih letih, v katerej mu je migljala sedaj preteklost, kakor v prazničnem zrcalu, željno jo je pil — in niir s hladom vred se je vlival vanj kakor veletok! In vz-dihnil je Vladimir ter delal: »Ona ne trpi nič nečistega v svojem naročju in s srdom je vrže na breg. Naj me ohranjujejo tvoji bregovi pred preganjanjem mojih sovražnikov, pred burjo življenja in najbolj pred menoj samim, kakor je nekdaj reševala tvoja voda naše prednike pred jarostjo ta-tarov! Poln nade je vprl Vladimir svoj ogled v stene Percjaslavlja. Tam ni »ilo več njegovih roditeljev; a dober spomin je stražil ob njihovi mogili in presrčni »dobrodošel« je čakal njih naslednika na pragu prijateljev. Dolgo je še ležal na sveži travi, domišljija ga je božala pod krilom domačega neba in spanje je padlo kakor rosa na utrujene j ude popotnika — spanje, kakoršnega že dolgo ni poznalo njegovo kipeče srce. U ne dolžimo jih, ker vemo, da so bili zapeljani od nuncev, v glavnem s tem, da se je zatrjevalo na svetih mestih, da gre za sveto vero, da je vera v nevarnosti, in za to da morajo voliti tako, kakor hočejo gospodje v farovžu. Kdor pozna našega kmeta, kako je veren, in slepo zaupen duhovniku, v katerem gleda neko višje bitje nad seboj, ta se ne bo čudil, da so zapoljali naše poštene gorjane, katerim noče v glavo, kako bi bilo mogoče, da bi gosp. nune v cerkvi lagal! Zapeljali so jih s pritiskom na najobčutnišo stran, trde, da gre za vero, poslanci pa so le postranska stvar. Ali iz take postranske stvari se je izcimil velikansk škandal, katerega danes niti prav poj miti ne moremo. — Toda razpisale se bodo nove volitve, in takrat bodo imeli zapeljani volilni možje v gorah priliko, poravnati, kar so grešili, ter izvoliti poslancem poštenjaka, katerega jim priporoči narodno-napredna stranka. Klerikalna stranka jo umazana, je nečastna in sleparska, zato se ne sme družiti ž njo nihče, kdor noče veljati sam za nič vrednega človeka. Zato velja, prav to točko glede gorjanov v naših računih spraviti čim prej na čisto. Madež, kateri so jim nadeli klerikalci, mora dol s poštenih lic našega prebivalstva v gorah___ Le poglejmo končno okoli po naši deželi, pa sprevidimo, da se jasni, zlasti po zadnjih Škandaloznih klerikalnih pojavih. Jasni se, in ako računamo, pa dobimo rezultat, ki je prav povoljen, po volj en tako, da smemo gledati z mirno vestjo in mirnim očesom v bodočnost, prepričani, da se podirajo zadnji stebri klerikalne politike, ker dogodki zadnjih dnij navdušijo naše somišljenike na novo delo za omiko, svobodo in napredek ter na boj izpod črne teme, za katero se skriva sleparstvo, poštene pristaše njene pa spreobrne vnaprednjake. V zadnjih dneh minolega leta so naša aktiva neizmerno narasla, tako da moramo biti z letno bilanco zadovoljni, prav zadovoljni. — Somišljeniki, naprej! II. Leno se je vzdigovala jutranja megla s tihega Trubeža, a nad njo se je nevidno valilo poletno solnce. Na nasipu Perejaslavja je gledal vojaški stražnik, oprt na sulico, na delo tesarja, kateri je popravljal leseni okrov trdnjave. »To bruno ni za nikamor,« — je rekel tesarju: »v sredi je gnilo.« s Tako je tudi z Rusijo, Petrovič,« -- je odgovoril tosar, zabijajo z betom sekiro v les, in sedel na sklad,: — »Moskva, njeno srce, je pokvarjeno, a mi trpimo to. Ona Vliče carje k sebi s Poljskega, a mi: hajdi v vojsko klat se zdaj za nje, zdaj proti njim! Poljaki se šopirijo v Moskvi; roparski Sapjega oblega Trojico, a kaj je še daleč od nje do nas? S krivico smo razsrdili Gospoda; naši časi so časi križev in težav; kdo ve, ali bodem še imel jutri svoje premoženje, svojo glavo? V hudih časih živimo, Petrovič; za carja Borisa ni bilo tako.« »Kaj še ne hvališ! Naši vojaki niso mogli pod njim nikdar odriniti na plen. Sedaj je vse drugače; počakaj samo, da so približajo sem Litovci; mi jim že otrosomo žepe!« »Kake žepe imajo poljski reveži, ko nimajo kaj obleči!« »Zato pa imajo mnogo ugrabljenega zlata. Tem potepuhom treba zapisati na nos, da naj ne plenijo Božjih hramov, da naj ne trgajo okovov s svetuj podob.« Klerikalizem in naprednjaštvo v »Edinosti**, V št. 295. „EdinoBli" se je oglasil neki jako moder dopisnik, poln samo dobrih nasvetov in naukov. — Predno pa hofie kdo svetovati, mora sam nekaj vedeli. Kako pa pozna razmere na Goriškem, je dokazal neoporečno s temi besedami: „Dr. Gregorčič, ta „liberalec" iz polpreteklega Časa, se hoče obdržati na površju; GabršCek, vido, da se ga prejšnji prijatelj hoCe znebiti, uporablja vsa sredstva, da se maščuje in da ohrani svojo pozicijo. V tem obstojita v glavnem klerikalizem in naprednjaštvo na Goriškem, iz teh razlogov so navstali: nasprotslvo, idealna zveza s Pajerjem, terorizem, osebna gonja proti posamicnikom, razdor in sovraštvo med našim mirnim ljudstvom." Čudno, prečudno, da more kdo dandanašnji, ko so pojmi o našem boju na Goriškem že razbistreni, še tako pisati! Gregorčič so hoCe obdržati na površju, in GabršCek, ker vidi, da se ga on hoCe iznebiti, vporablja vsa sredstva, da se mašCuje. Tu patia pred vsem v oci razloček med »Gregorčič — obdržati" in „ GabršCek — maščevali". Tudi logika je divna! Kaka sila je bila GregorCiCu 1. 1899., da se je hotel „ob-držati* ter v ta namen znebiti se GabršCeka, ki se zdaj za vse to — mašCuje ?! Ta dopisnik v BEd.* paC ne ve, ali bolje noCe vedeti, ničesar o priCetku našega boja. NiC noCe vedeti o premembi dr. GregoiCiCa, o njega fuziji s politiko »Prim. Lista", odkar imamo dr. Mi s si j o v deželi; niC noCe vedeti, da razkol je povzročil kardinal po dr. GregorCiCu, kateri je moral zapustiti stara pota ter se sprijazniti s strogo klerikalno politiko »Prim. L.*; ako ne, bi bil moral pustiti politično polje ter iti nazaj v semenišče! Gregorčič je taCas mislil, da ves preobrat v politiki goriških Slovencev se izvrši hitro, tako»le kar čez noC — samo dr. Turno treba odstraniti. Takrat s početka sta neumorno obdelavala dr, Gregorčič in Goro-nini prav A. GabršCeka, naj pusti dr. Turno -- pa zaCne cveteli na Goriškem klerikalna politika, in nikdo se jej ne bo mogel vpreti; »T&ko blago, rojak, ne bode nikomur v korist.« »Kdor živi le od danes do jutri, kaj se on briga za to, ali kmalu zrasejo rogovi mlademu mesecu? Meni je kar tesno sedeti doma, kakor zapeemk, dočim se koljejo celo menihi. Zelo zavidam svoje tovariše, kateri gredo" z našim vojvodo Trojici na pomoč«. »Kdo pa bode tukaj vojvoda?« »Kdo drugi, nego starši knez Sitckij.... Njemu je kakor pri rojstvu usojeno gospodo vanje, —- gleda ti, kakor orel!« »Res je, rojak, res. S postavo, ži-votuostjo, nastopom, z v;am se ti prikupi. Še jaz primem nehote* za čepico, ko ga srečam. Samo jedno zlo je: o njem se širi slaba govorica. Zakaj se je bratil s Poljaki? Zakaj ga ni bilo videti v vrstah Sujskega? Slabo, ako se ni hotel potegniti za pravično stvar, a še slabše, ako ga niso hoteli sprejeti«. »Bratec, ne veruj vsaki govorici! Sedaj se je izneverila resnica in opravljanje hujše od židovskega zlata«. »Bodisi tudi tako. Toda vedi, kar se nas tiče, živi on tukaj zastonj tri leta! Kaj naj dela srčen človek r samoti, ko je Moskva oplenjena, a sveta Rusija v propadu radi samozvanih carjev in nepoklicanih prijateljev, ko izdajalstvo in ropanje hrumi iz kraja v kraj, ko sovražniki teptajo polja in požigajo mesta, oskrunjajo brate in njih ženske •- na veke sramote* rusko ime?« kar čez noč bi bili štrbnnknili vanjo. Gregorčič ni računal napačno. Mislil si je, da ako pridobi Gabrščeka, je pridobljeno vse. Gabrsček bo še nadalje 3lepo tlačanil njemu, in ako se bo predrami dr. Turna, dvigniti se, bo pomagal ubijati njega, on, Gregorčič pa se bo lepo v zatišju topil v milosti kardinala. Tako si je mislil Gregorčič, ali tako ni prišlo, ker ni smelo priti. Gabrsček je ostal mož in branil po krivici napadanega in preganjanega dr. Turno. Odtod jeza in gonja Gregorčiča proti A. Gabrščeku, kajti izjalovili so se prelepi načrti. Odslej ga je jel sovražiti prav tako, kakor dr. Turno, in uničiti je hotel oba. Kako se je dalje boj razvijal, kako je bil žaljen na časti Gabrsček in preganjan, to ve pač vsakdo, kdor ne živi med nami z glavo v mehu. Med tem se je Gregorčič popolnoma podvrgel volji kardinala, se zvezal sramotno s Pajeriem, »Gorica* in ,1'rim. List* pa sta uvedla docela ono klerikalno politiko v deželo, kakor jo vidimo na Kranjskem. V vseh svojih podrobnostih pa je bil klerikalizem razvit ob zadnjih deželno- zborskih volitvah..... S kratka: odkar se je pomešal dr. Missia v našo politiko, sta nastala liittl nami klerikalizem in naprednjaštvo. Duhovščina hoče imeti nad našim ljudstvom prevlado v vsakem oziru, katera ima voditi vedno odločilno vso našo politiko, ki ne sme priti v navskrižje ne z Lahi ne s sistemom. Slepci, saj vendar vidite, kak je dr. Gregorčič v deželne«, zboru in v svojih listih na to stran!!--------¦- Žalostno bi bilo, ako ne bi bila nastala na take nakane reakcija. Ako bi je ne bilo, hi bil to dokaz, da smo goriški Slovenci obupali ter se vrgli sovražnikom pod noge na milost in nemilost.------- Pa da*tt! Kaj bomo še pisali ? Ljudij, ki trde, da obstoji klerikalizem in napreduj ašlvo v glavnem v tem, da se hoče Gregorčič vzdržati na površju, Gabrsček pa da se maščuje, takih ljudij ne prepričamo nikdar, v čem ob&toji naš boj, ker v glavnem nočejo tega uvideti. Tisti dopisnik v »Edinosti* spada mod one redke a!i sladke rodoljube, ki si z brcami na levo in des*\o hočejo delati ono zlato srednjo pot, po iAferi se dandanašnji nikamor ne pride. Politika »pol tiča pol miša" je le smešna. Še nekaj o našem mirnem ljudstvu! Dopisnik v ,Ed." meni, da med našim ljudstvom ni ne duha ne sluha o naprednjaštvu (on pravi: liberalstvu) in klerikaistvu, marveč da vlada med njim le razdor in sovraštvo. Vidi se g. dopisniku, da se prav nič ne giblje med našim ljudstvom; drugače bi kaj takega ne pisal. Mi pa, ki živimo v vedni dotiki z ljudstvom, vemo prav debro, kako po večini dobro pozna novo klerikalno politiko in razloček med njo in politiko narodno-napredne stranke. Seveda tega se ne more reči baš o vsakem goriškem Slovencu, pač pa o veliki večini našega ljudstva. V najboljši dokaz za io so nam naši dopisniki in sotrudniki, katerih imamo najv »č prav iz ljudstva......... O klerikaistvu, žal, je doslej še preveč sledu med našim ljudstvom. Le spomnite se na Skopo, Dornberg, Kožbano in pa na najnovejši škandal izvolitve sleparja deželnim »Morda nisi slišal, da se je čez ušesa zaljubil v Heleno Ivanovno, voj-vodovo hčer?« »Da, ali je pa on njej po misli? Knežji domači učitelj sodi, da gospod v takem nemiru ne bode praznoval svatbe, vendar pa, ako se sploh more go-voritiozaroki, tak morda s knezom Mihaj-lom, mlajšim bratom Sitekega. To ti je duša, lehko se reče, angeljska. Krasen, kakor jutranja zvezdica, od brata se pa odlikuje, kakor nebo od zemlje. Srce ima na jeziku, krotak je in uljuden s vsemi, zato ga pa tudi ljubijo vsi, od bojara do prostaka. V času nesreče ni sedel za pečjo", ampak se bil in prelival kri za carja, in odkar je bil poklican sem, se ne prilizuje krasoticam, temveč premišljuje, kako bi branil naš rodni Perejaslavij. Bog daj, da bi kneza Mihajla pustili pri nas kot zasednega vojvodo!« Tako so sodili o dveh Sitekih mnogi pametni meščani; a dočim je vabil Mihajlo k sebi ljubezen z dobrodušnostjo, spoštovanje pa s svojimi zaslugami in odkritosrčnostjo, si je pridobil Vladimir nehoteče zanimanje. Priroda je zaznamovala njegove poteze in govorjenje z nenavadnim nečem. Po njegovem imenu niso vprašali dvakrat. Vladimirov pogled, zavit v nekako stvarnost, je izraževal hkratu smehljaj ljubezni, dobrodošlost sočutja in vprašanje radovednosti. On ni prevzemal, ampak kar prešinjal srce. On ni begal ljudij, a oddaljeval jih od sebe. Pri rajanju s krasoticami so sipale njegove poslancem. To je fclerikalstvo, pa Se kako, kako sramotno! — Take cvetke poganja klerikalna politika. »Edinost' sama pa bi morala biti najbolj na jasnem, odkar imamo v Gorici — kardinala Missijo. Ali ni prav ,Ed." že velikokrat umestno in resnično pisala o mogotcu v nadškofijski palači P Ali ni žigosala sistem in vpliv tega mogočneža? Ali ga ni slikala za vzrok mnogega zla celo.....zunaj mej goriške nadškofije? Ako sama .Ed.« torej na take načine označuje nesrečni vpliv dr. Missije celo čez meje njegovega pravega delokroga, — ali mar meni, da doma drži roke križem ? Dr. Missija nima z duhovščino sosednjih škofij nobene take dotike, da bi se tresli pred njim, in vendar ga „Ed.* označuje kot vir mnogega zla. Kaj naj rečemo pa mi goriški Slovenci, kjer ima dr. Missija vso duhovščino na uzdi pod terorizmom znane .oboedientia canonica", razdajanja služb itd.?! Ali mar meni dopisnik v ,Ed.*, da dr. Missia v svoji nadškofiji spi, dočim nesrečno vpliva celo daleč čez njene meje ?! — .Edinost" sama je po svoji pisavi zadnjih časov v velikem nasprotju s tem svojim dopisnikom. Razumnikom dovolj! DOPISI. Brzojavke iz Tel. Žabelj, koncem decembra 1901. — I. Hvala Bogu! Faro smo dobili na prošnjo sv. Krkoleta, klerikalnega patrona. — II. G. nune moli za .naše" rovražnike in grešnike v cerkvi. — III. Davek za malo semenišče se je bral na sv. Štefana dan, ker so ga pozabili na kva-ternico pobirati, kakor pravijo. In zakaj to? Ker poskus na kvaternico zjutraj je bil menda strašno medel. — IV. Naš katoliški mežnar je v praznik sv. Štefana cepil drva. Sv. Krkolet, kje si, da ga ne vdariš s šibo svoje jeze i To so tudi cvetke na katoliški podlagi, ali ne?! Pfuj! — V. Klerikalci vidijo te preklicane naprednjake, po njihovo »živali*, koje so hoteli v Kosovelovi krčmi s polenom namazati, a se jim ni posrečilo. Mar bi svoje malhe gledali; o očesno bruno, kje si ti?! — VI. Cerkveni ,kor* napravljen, a ni plesen*, marveč je tudi oreh vmes. Zanj od 45 gl „pripekljali". — VII. Kedor hoče v Kasovlje za — »neč", plača samo 2 gld. na katoliški podiagi. -~ VIII. Kapucini nas redkeje obiskujejo, kar ni deželnozborskih volitev. — IX. Klerikalci gredo sami v se, ker jih zimske muhe .ščipajo" zavoljo njih pobožnega jezička, in to vse na katoliški podlagi. — X. Strašno je deževalo, kar je dajalo našim svetim »perjatlam in perjatelcam* priliko, nas obrekovali in psovati; ti presnet »saknjen blek ti J" — XI. Klerikalci so obirali naprednjake za praznike; naprednjaki pa govedino in teletino. — XII. Slišimo, da recept »Primorskega Lista" in .Gorice" ni škodoval našemu naprednemu kandidatu in g. grofu prav nič. Bog ju poživi! Sv. Krkolet, slabe so tvoje gnade.... — XIII. In zadnjič. Klerikalci so skoro ves advent peli po cestah in stezah: — ga rosite ali zemlja naj ga da! Posledica temu je .velikanska* nesreča, ki se je tako nekako dogodila. Potočič, ki teče skozi vas, je strašno narasel. Vale Ti so pljuskali na vse strani ter veliko škode napravili, a to ni še vse; zahtevali so večje .žrtve* in vsoda jim je bila mila. Ti .grozni" valovi so pogoltnili, veste kaj? jedno »cibo* ali ,kakuš\ Pomoč prišla prepozno. Ko so jo potegnili iz derečih valov, bila že ,hinB, ah! jerum in sv. Krkolet, se ni H za razjokati?!! Naprednjaki obžalujemo, da so imeli radi tega klerikalci .kisle" praznike. Vzrok nesreče ni znan, le to vemo, da so oni vedno »rosili* povsod. Po tem takem imajo tudi oni ,cibo* na vesti, ha, ha! Ki-nirfarizej. Iz Dornberga, na dan sv. Štefana. — Pravijo, da čudežev ni več, a glejte, na dan sv. Štefana smo v Dornbergu doživeli velik čudež. Naš Lovro grozni, ki je iz našega dobrega ljudstva napravil tolpo zagrizenih klerikalcev, ki se v svoji nevednosti zaganjajo v vse, kar ne diši po plesnjivih Lovre-tovih rožah, — eni grozni Lovro, ki je za-sejal med nas divje sovraštvo, ki je rodilo uže toliko nekatoliških prepirov, pobojev in drugih neprijetnosti, — oni Lovro grozni, ki kaže pri vsaki priliki besno sovraštvo, hudobijo in pogansko maščevalnost, — torej oni grozni Lovro, čujte, čujte! danes se je spreobrnil, — pri pridigi je ubral tako sladko milo pesem o krščanski ljubezni, da je bilo joj! No, ali ni to pravi čudež? Priporočal je, da si moramo drug drugemu vse odpustiti, predno solnce zaide, in v izgled deval je samega sebe, rekoč, da tudi on ima sovražnike ali njegovo rahlo srce je vsem odpustilo. — Ljudje so se ob takih besedah iz Lovretovih ust spogledovali, se drezali in smejali, — kajti vedeli so, da bo danes ,oferB in da Lovre špekulira na obilo udeležbo. Reči pa moram, da je bila udeležba kljub tako prilizujočim besedam prav pičla. Poleg nekaj ženic, otrok in klerikalnih pevcev udeležil se ga je samo en neklerikalen gospod in par nezavednežev. Iz tega naj Lovro grozni vidi, da ga ne maramo. Priznati mu sicer moram, da prebivanje med sovražniki, katere si je sam ustvaril, je sila neprijetno, — a če to ni njemu in njegovi dragi Neži ugodno, svetujem jima, da naj pobereta šila in kopita ter naj gresta kam drugam pametneje živet — k nam pa naj pride pošten božji namestnik, ki se v politiko ne bo mešal, in s takim bomo izhajali prav, — z Lovretom groznim pa nočemo več ne ljubezni, ne miru, kajti mož je pri nas prišel ob ves ugled. Posledice naj pripiše sam sebi, in basta! Domače in razne novice. Našim p. n. sotrudnikom. — Leto je okoli. Obilo dopisov, vesti in poročil je priobčila .Soča* v preteklem letu, in ti dopisi, razne vesti in razna poročila so potekli iz peres naših sotrudnikov po deželi in v mestu. Zahvaljujemo jih najiskreneje za njihov v slučajih nemali trud ter se jim priporočamo, da izvolijo uredništvo podpirati tudi v nastoplem letu pri nelahkem delu. Dobri dopisniki in poročevalci so stebri časopisa, kateri obilo pripomagajo k zanimivosti istega. Prosimo pa gg. dopisnike, da naj pišejo kar oči iskre kakor kremen, in se niso vnemale same. Celo vino je izgubljalo pri njem svojo moč: ne brezpotrebna > besedica, ne zaupljivo laskanje se ni izdrlo iz nepremenljivih, Vladimirovih ; prs. Res,, da se je razgrelo časih tudi njegovo lice z žarom duševnega požara, ! a to niso bile človeške strasti; temu, ki jih je zapazil, so bile neznane, kakor podoba zaoblačnega bliska, od katerega se vidi svit, a ne sliši grom. j Trdo ve\ je-li ljubezen ali jeza • vznw urjala njegovo srce, ko je njega lice sedaj gorelo v krvi, sedaj se zopet mračilo, kakor damaščensko jeklo? Kdo ve, je-li ošabnost vzdigovala tako visoko njegove obrvi, je li preziranje dvigalo usta ? Je-li visoka misel ali hudodelstvo mračila njegovo čelo? časih je zabliščal njegov pogled kakor ogenj, a se potuhnil hipom a" t ako, da je opazova- l lec dvomil, je li to res videl, ali se mu je le dozdevalo. — Njegovo življenje, l njegove strasti, njegovi načrti so ostali « nerešena uganka. HI. Soparna noč je razprostrla svoja krila nad perejaslavskimi holmi; nebo se je pokrilo s hudournim oblakom; jezero miruje v svojih bregovih. Zdaj pa zdaj švigne svit žarnice brez gro-menja in gasn« v temni globočini voda, razsvetljujoč v obzorju glave cerkva in mestne stolpe. Pri njega sinji bliščobi se vidi kopice oblakov, brez vetra pla- vajočih. Vse je tiho in mrtvo, kakor da priroda tuguje pred nevihto. Kdo pa je oni mladenič, kateri v burni polnoči ne išče prenočišča, temveč se ga ogiblje ? Njegov pogled se obrača z razjarjenostjo proti Perejaslavlju, njegovo lice gori v jezi in zlobi. Pri hitri hoji se razprčujejo črni kodri popotnikovi, in dolgi samokresi v srebrni opravi, zatakneni za pas, žvenketajo krog držaja pri meču." Zakaj pa on ne spi, ko se vse živo krepča s pokojem ? Ali ga vest peče radi prej Snega hudodelstva, ali ga je nova skušnjava vzdignila z ležišča? ... In že je, zapustivši pribrežno stezico, daleč v gostem borovju. Po navadnem sledu prekoraka poljane — in giobeje v gozd, a gozd je vedno bolj divji in gost. — Suhe igle hrustajo pod njegovimi nogami, usahnene vejice se zacepljajo v njegove lase, trohneči po-robki mu zagrajajo pot, a popotnik s srdom lomi in ruje kljubujoče veje, drzno skače čez rogata trupla borov, in vse se umika drznežu, tako da je že blizu prepovedanega holma. Tukaj — tako se je glasila vražna pravljica — je ubila pred več nego sto leti strela čarovnika, ko je vzdigoval s peklenščkovo pomočjo zagovorjen zaklad. Brez vere je živel, brez spokor- [ nosti poginil, brez molitve so ga po-grebli, a zemlja je z grozo sprejela v | svoja nedra pogubljenega grešnika; od tačas so se začeli zbirati hudobni du- ! hovi nad mogilo svojega ljubimca. Vsako polnoč, kakor pravijo drzni lovci, mogoče kratko in jedrnato, seve, kjer je treba pisati podrobneje, da se dopis razširi, ne stavimo nikakih mej, marveč prepuščamo to razsodnosti dopisnika. Dalje naj bodo dopisi stvarni in v polemiki dostojni. Vso ne-dostojnost prepuščajmo klerikalcem. Borimo se vedno s čistim orožjem in z resnico, laž naj imajo klerikalci. Dopisi naj slonijo na resnici, tako da ne more nikdo nič oporekati. — Kakor vidijo gg. dopisniki, vstrezamo njihovim željam kolikor mogoče hitro in prav. Radi bi vstregli sproti vsakemu dopisniku, ali to v največ slučajih ne gre, ker ni prostora. Pri nujnih daljših dopisih priporočamo gg. dopisnikom, da nam jih pošljejo vsaj prejšnji dan do opoldne, predno izide list; drugače nam je težko disponirati tako, da bi mogli takoj vstreči. Pri majhnih dopisičih vztrezamo vedno sproti, ako so siljeni. Toliko v blagohotno ravnanje, da ne nastajajo vprašanja ali nevolja, zakaj da ni izšel dopis že v tej in tej številki. Posebej pa Še moramo omeniti, da je naših dopisnikov največ izmed ljudstva. Mla-denči, mladi možje, in v slučajih prime i preprosti kmetic za pero ter napiše, kakor zna, dopis, kateri je po vsebini navadno jako dober — ti tvorijo v glavnem naše dopisnike. Bodi jim hvala za preteklost in vspod-buda za bodočnost! Le tako naprej, naša mladež po kmetih! Kadar boste Vi govorili, se spremeni marsikaj v tej in oni občini. Končno prosimo še enkrat vse naše sotrudnike in poročevalce, da nam ostanejo zvesti i odslej naprej. V to svrho jim vošči veselo novo leto uredništvo. Pevskemu In glasbenemu društvu je daroval na Silvestrovo g. Peter Birsa L0 K, katere je .šparal*, ko je prodajal jabolka na Laškem. Neimenovani je daroval 1 krono. — Bog živi posnemovalce! SUrestroro v Gorici. — Slovenci v Gorici smo doživeli Silvestrov večer, kakor doslej še nikoli. NaSe »Pevsko in glasbeno društvo" je priredilo zabavo v salonu h6tela »pri Jelenu*, s katero smo zaključili I. 1901. in pričeli 1. 1902. tako živahno in presrčno, da ta večer vsem ude-ležnikom ne pojde iz spomina. — Udeležba je bila ogromna. V velikem salonu so dobile v glavnem le dame sedež okoli gosto postavljenih miz, možki pa smo se morali zadovoliti, da smo sploh mogli stati. Sodelujoča mladina se je gnetla v postranskem prostoru. — In kakč lepa slovenska družba! Kdor opazuje naše družabno življenje v mestu, mora s ponosom gledati na ta mogočni krog naše akademične in ostale mladine, na krasni venec naših dam, gospa, gospic, žen, deklet, kakoršen je bil zbran tudi ta večer v hdtelu .pri Jelenu". V .prostorni* čitalniški dvorani bi se nam ne godilo s prostorom nič bolje, kajti šele velika Dreherjeva dvorana s postransko dvoranico bi nas mogla primerno sprejeti. Vidi se res, da neobhodno potrebujemo vsaj tako obsežnih prostorov kakoršni so pri Dreherju. V takem slučaju bi mogli vabljenje raztegniti in prišlo bi še mnogo takih, ki danes vedo, da v gnječi ne bodo imeli vse one ugodnosti, se sliši tu ploskanje perotnic, krohotanje in žvižganje. Sinji plameni letajo po zraku, grozne prikazni švigajo, čarovnik pa brodi okolo s krvavo glavo in vabi k sebi zabredlega popotnika. Pri tem šepetavem pripovedovanji na večernem počitku je zvabila drznežem groza hladne solze v oči; deklice so zatrepe-tavale pri najmanjšem zaškripanju ok-nice, pri nepričakovanem tresku trske, otroci so se pa s trepetanjem stiskali k materinim prsim. Že davno se je zarasla steza na mogilni holm in ne drvar-jeva sekira, ne lovcev strel, ne pogled, ne veter niso prodrli v to goščavo, ogtajeno s strahom. In že je dospel do poljane, ki senca holm; že je hotel stopiti na njo, kar zasliši zvonjenje, vabeče menihe k večernicam. Mrzel pot je stopil na čelo predrznežu: meden • glas mu je vzbudil vest. Spomnil se je, kako radostno je bilo za-nj vabljenje k zgodnji maši v jednakem polnočnem času... Vse prejšnje se je ponovilo v njem : brezskrbnost prejšnje nedolžnosti, vera očetov, topla vera mladosti, katero je sedaj pozabil. Tačas je bila njegova duša kakor golob — sedaj je postala črnejša kakor vrana... A le trenutne so blage misli v srcih, razgretih v nasilju in ošabnosti, v srcib se vedno pritožujočih čez usodo, katere so sami krivi, — zato je iznova silnejše zakipelo v njem maščevanje, nevošljivost, ljubosumnost. (Dalje pride.) kakoršna dela zabavo prijetno in pfesrčno, zato ne pridejo, da ni konfuzija Še večja. Program je bil jako bogat in mnogovrsten. Društvo je pokazalo, da ima v svoji sredi.obilico tako izvrstnih sil, ki skrbe za duševni res umetniški užitek v toliki meri, da častno prenesejo i najstrožjo kritiko strokovnjakov. Tu ni več treba prizanesljivosti in oproščevanja z .dobro voljo*, ni treba one večne obzirnosti na rahločutnost diletantov, ki se le žrtvujejo za dobro narodno stvar, še manj pa je treba ravnati kakor z votlim jajcem s pevovodjo ali kapelnikom, kakor smo morali delati, zadovoljiti se z vsem, kar se nam je ponudilo, ter hvaliti na polna usta vse ter iskati J celo superlative' vlfezasluženi in neopravičeni hvali, da..... nismo podrli še tega, kar je bilo, — marveč tu je resna in očarujoča zmagovalka prava in dovršena umetnost. Salonski orkester 14 članov (med njimi g.čna Drufovka na glasovirju in g.čna Kavčičeva na gosli, dva gospoda sta pa bila zadržana) je vodil g. E, Sirca s prirojeno mu eleganco. Sviral je več prav krasnih novejših komadov, med temi krasen venec čeških narodnih popevk. Nastopil je tudi kvintet na lok z divnim pizzicato, pa tudi kvartet. Orkester je žel vedno burno pohvalo. Vsakdo je s ponosom zrl na tolik napredek v tem pogledu. Ni dolgo temu, ko smo morali citati hudomušne zbadljivke o domačem orkestru; in eto.... najboljši odgovor. Vstrajnost in delo premagata vse težave, vse ovire, tudi polena od domačih nasprotnikov. Odslej bodo morali priznati, da so grešili, in ako je res rodoljubi, veseliti se z nami vred tolikega napredka. Kar se petja tiče, smo poslušali pet novih pesmij (po koncertu 1. decembra) in sicer tri možke zbore, jeden mešani zbor in Zajcev možki zbor »Večer na Savi" s spremljevanjem salonskega orkestra. Dostaviti moramo, da je bila prireditev za orkester domače delo zadnjih pet dnij. Od treh možkih zborov je posebno ugajala in nas vse navdušila Zegova polka »Mi srno mil« Veliki Zajcev zbor »Večer na Savi", dasi obsežneje delo globokega pomena, so morali ponoviti. Enako prekrasni Nedvedov »Nazaj v planinski raj", kateri je pel mešani zbor s toliko dovršenostjo, da je poslušalcem trepetala od napetosti sleherna žilica. Pevovodja g. Stelč je zopet pokazal našemu občinstvu, da je mož na svojem w>- tu: takim pevcem takega pevovodjo l Pravnik g. Fajgel je govoril o letu 1901. Rojen humorist je zbudil s svojimi dovtipi mnogo presrčnega smeha. — Opolnoči pa je pozdravil g. dr. H. Turna navzoče občinstvo v daljšem govoru in voščil vsem: »Srečno in veselo novo leto !* V dvorani je pričelo na to Živahno tekmovanje v čestitanju; roka je segala v roko in donela so iskrena voščila, da bi novo leto prineslo obilo sreče in izpolnilo želje, ki se v starem niso hotele uresničiti zlasti marsikaterem nježnemu srcu, če tudi je vredno polne sreče in zadovoljnosti. — Poprej pa je bilo sreč-kanje na 32 dobitkov. Štiri gospice so razprodale 800 številk po 20 vin., vse, kolikor jih je bilo napravljenih. — Jeden dobitek (»Zbirka prijaznih spominov") je dobil pravnik g. Faganel, ki ga je pa daroval društvu; na šaljivi dražbi je bil prodan za 20 kron. S tem je celo gmotni vspeh tega večera prav dober. Dobitki so bili večinoma darovani. Naša cvetoča mladež pa se je vrtela v živahnem plesu do 2 7» popolnoči. Tako smo pričeli novo leto 1902. Naj bi bilo res srečno in veselo vsem udeležni-kom, njih rodbinam, in srečno v obče tudi v obče narodu našemu v tej deželi. — Presrčna hvala društvu za ta prekrasni večer! Pogumno naprej po tej poti! Izbaenjenje Klavžarja iz deželnega zbora so omogočili Lahi, kateri ga prav dobro poznajo, tako, kakor mi. Možje so si šteli ped čast, da bi sedel v njihovi družbi slepar. Njihovo glasilo v Gorici se je bilo tudi že prej oglasilo ter je takisto pomenljivo povedalo, da bo Klavžar izbacnjen. „Gorica" pa pravi, da je hujskanje v »Soči" privedlo Lahe do tega, da so skupno s slovenskimi na-prednjaki glasovali za neverifikacijo Klavžarja. Pač ni bilo treba tu nikakega »hujskanja*, ker, kakor rečeno, možic je poznat pri Lahih prav dobro. »G~ gy Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz ^p IBk prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni. |9k ©@000©000000@0000Q0000 ^Krojaška zadruga^ vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgarn i. dr. Krasna izbera volnenitt, forštajnov (porhet), »La«rn Tennis« i. dr. za ženske obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalko itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja. Na željo se pošlje tudi vzorce, poštnine proste. Žnideršič & Valenčič, H. Bistrica. Ne dam mnogo na pretirovana časnikarska hvalisanja blaga, a vendar sem vsled Vašega mserata poskusila s testeninami Vaše tovarne, Četudi skrajno nezaupljivo. Resnici na ljubo pa Vam moram izjaviti, da so Vaše testenine zares lzborne ter presegajo po kakovosti druge enake izdelke. Nezaupljivost, katero se ima do testenin drugih tovarn, nikakor tedaj ne velja za Vaše izdelke. S spoštovanjem 4. Črnagoj, nadučiteljeva žena. Ljubljana Barje, 28. nov. 1901. Prošnja tvrdke: Prosimo, pazite na naše prave testenine, ker se skuša druge izdelke za naše prodajati j sluCajev in pritožb imamo obilo. — Naše testenine so vzlie neznatno višji ceni, cenejše kot druge, ker so kuhane dva do trikrat večje in se jih zaradi tega znatno manj od drugih potrebuje,