UUjA vssk 4m tu** ud tU in premikov. PRO GLASILO SLOVENSKE NARODNE JEDNOTE Iumd d tU? except t>und*ys and Holideps r^tssfftgtt c^um, kll. pondeljek m. marca (mabch) ms stev.—nuiiber n. <»**•) MthsrlaedhTtheAošofOsiabsr^liasagbttlksfosI Offl«^ Wf of the A. B Sirašna bitka, Id bo morda največja v vsej vojni, divja vFrancijL Angleži so se umaknili okrog milj na 25 milj dolgi fronti Iz Berlina poročajo, ia so Nemci prekoračili Somme in vzeU Peronne, ! Bam in Chauny; ljuta bitka za Bapanme. Umikanje Angležev se vrši v redu. Ameriški polki v boju. Bombardiranje Pariza iz velike davljave. Zavezniki upajo, da Nemci ne I Strašne izgube NemcevflH prodrli skozi. London, 25. marca. — Angleški rojni stan je javil sinoči: Danes ijutraj ae je ponovila bitka na vsi črti in nadaljevala ss je ves Nsmoem se js posrečilo po boju prekoračiti roko Som-gotovih krajih južno od ie. Severno od Peronne je naperil najsilovitejše te proti naši črti ob raki Tor-; naie čete v tem okolišu so se in sdaj se bore v novih ah. Na severnem konou bo • •o naše čete odbile ponovne sovražne infanterije s ve-izgubami sa Nemoe. Pariz, 25. marca. — Francoski ojni itan js posvaril javnost pro-pesimističnim poročilom, da so razdrli fronto ia da bodo v Francoska fronta pravi vojni stan, "in vsa- poročilo, Id trdi drugače, je — Bombardiranja Parisa is trs ss je ponovilo včeraj sju-Ivijatiki zo našli, da ss vs -top nahaja v gozdu 8t. Oo -sapadno od Leona In natan-r« milj od Parisa. Velika flo eroplanov napada zkrivališče itičnega kanona z namenom, pi uniči. London, 25. marca. _ Nemški i itan je sinoči poročal is Bar-da m angleška armada umi-fronti 26 milj. Nemci so pro-"' reko Somme in okupirali Ham in Ohannejr. Silna m vrši za Bapaume. Angle-francoske in ameriške ' polke, za protinapad, so nazaj v južnosapadno ' pri Ohauncy. Stavilo ujetni-j« naraslo na 30,000 in uple-topov na 600. ki so bili poslani s jugo-nemške Undon, 26. marca. — Z bojišče da so Nemci vrgli v boj «Hxij ali okrog 1,164,000 mož. čete se umičejo popol-▼ redu v močne postojanke, pripravljene že messas. So-»«*ube so grozne; domne-da so Nemci že izgubili 00 w svoje bojns sile sli trt proti enemu Angležu. Za mfanterijo se pomičojo Elsdne vrste novih čet, to-.?J0MV' ki tvoriJo tarčo sa baterijam in letalcem Uad 25 marca. - Kakor je u lutin, ki ao jih nešU »jetnikih, bo naredili Nemci ra Ofenzivo: Prvi povprečno prodiranje P« »"j (8 km), drugi d JrJL(12 km> ^J1 dan ^1(20 km). _ Nrmci pe di-JJjJ^ »»peke niti četrti h^Ntoa. 26. merea. - Vej > ^6sraJ prtanal, kfclP* T T,uw M*ki- KoHko ^ si povedaao. S^Hion. 28 marša - V izvrši ene največjih V^lu Angleške ia an»-ste pripravljeni NEMCI PBODBU DEVET MILJ London, 24. marca. — Nemške armade, ki že tri dni napadajo angleško fronto na Francoskem, ao prodrle na približno enoindvajset milj dolgi črti štiri do pet milj za-padno od Gambraia na aeveru in doaegle Ham na jugu, ki je oddaljen dobrih devet milj od stare angleške črte. V Berlinu eo sinoči razglasili, da stoje nemške čete na črti Ba -paume-Peronne-Ham, kar pa ne prizna angleški vojni atan. Obenem poročajo Nemci, da so ujeli 25,000 Angležev ln vplenili 400 topov in 300 strojnih pušk. To število ujetnikov je vsekakor majhno v primeri z velikim Številom angleških čet, ki jih je v boj meašsl Haig.H^so Nemci ujeli toliko mož, je mogoče vsled tega, ker se angleške čete zelo počasi umikajo. Strašna bitka se je nadaljevala ves dan v soboto. Najhujši boji se vrše v okolišu St. Quentina, kjer se angleška fronta veže s francosko in kjer so Nemci imeli včeraj največ na predke, daeiravno eo ta napredek crvavo plačali. Nemško poveljni-fitvo računa, da prodere skozi v tem okolišu in veliko število ka -valerije sledi pehoti z namenom, da se razlije po odprtem polju čim bo prebita bojna črta. Toda angleško poveljni^tvo je uverje -no, da ne bodo Nemci nikjer prodrli skozi; angleška bojna črta je povsod trdna in na severnem koncu izvršujejo Angleži silovite protinapade. Napredovanje Nemcev se vrši spremstvu strašnega klsnjs; Nemci prodirajo preko kupov svojih mrtvih tovarišev ln brodijo skozi reke krvi. Nemške izgube računajo v treh dneh bitke na 150,000 mož, medtem ko so Angleži izgubili približno 100,000 mož. Ofenzivo vodi kajzer aam v dru -ibi lflndenburga, kronprinoa In Ludendorffe. Ne severnem koncu bojišče drže engleške čete svoje pozicije Ke-kor je vi je jo danee, so ae Frsn-cozi spopsdli z Nemci ns južni atrsni fronte v koloeelni bitki Nemci so doživeli nejveč izgub okrog Roisels in Trlneourts. Tam Izvršili včeraj dvenejst neps -dov in ravno tolikokrat so Angle ži koncentrirali vse topove ns sil no maso nemških čet, medtem ko so avijetlki leteli nlsko in izstrelili tisoče krogel iz strojnih pušk v goeto človeško povodenj pod ae boj. Doeedej ae je udeležilo bojst* nemških divizij z najmanj 2000 topovi ln v rezerv i imej« okrog 26 divizij. Eni celo previjo, 'ls »o Nemci koncentriral! #0 divizij ne petdeeet milj dolgi bojni fronti Uradna peročOe. London, 34 marca. - Msrisl Ilaig je sinoči isdel sledeče poro-čilo t "Bitke SS nadaljuje r. večjo intenzivnostjo na vsi fronti južno od reke Searpe žno in zepedno od St. Qoent»ne se neše čete zevsele nove perielje in nadaljujejo Ijote boje s ae^ašnl-kom. Zadnjo noč smo odbili moe ne sovražne napede z velikim ig-gubami za Nemce v okolici Jue-sya (južno od St. Quentina). Ne severnem delu bojišča se je zagar njal sovražnik z največjo srditostjo ne oziraje se na izgube, toda naše čete so obdržale svoje postojanke na večjem delu fronte po strahovitem in dolgem boju. Veliko hrabrost pokazujejo neše čete v tem okolišu in dalje proti jut gu ; zlasti ete ze odlikoveli 9. in 19. divizije. Samo v eni sskoiji ie naša infanterijska brigada odb>» la šest napadov, med katerimi'ste bila dva s kavalerijo. Sovražni napadi se nadaljujejo s veliko silovitostjo." Nemški glavni ztan je poročal:, "Prvi štadij velike bitke v Franciji je končan ia mi smo sma-gsli v bojih pri MonebjrU, braiu, St. Quentinu ln Ls Peru. Naša bojns črte se zdaj nahaja severnovzhodno od BlpsumeJV ronne-Ham. Dober del engleške ermadč je premagen. Pod vod-stom cesarja in kralja se nadalju-e bitka z uspehom. Divizije pod cronprincem Rupreehtom so naskočile hribe severno in severno-zapadno od Croieilleea ln med Fonteine - Les • Croisellesom in Moeuvresom so prodrle v drugo sovrežno črto ter okupirele ta-mošnje vasi; močni angleški pro-tinapadi so se izjalovili. Severno od Vermande in med rekeme O-mognon in Somme so ermednj sbori konprince prodrli do tretje sovrežne črte. Južno od Somme so neše divizije prodrle v sovrežne drte in po nepretrgenem nepredo-venju pognele sovreŽnika Čez kanal Crozet proti zepedu. Beta-jon neših lovcev je prekoračil reko Oiso zepedno od La Fere. Bo-jevenje okrog Epehy je bilo gro zovito. Sovrežnik je skušel z močnimi protinepadi usteviti naše grozovito prodirsnje, sil vrgli sms rs nszsj z velikimi izgubsmi. — Armade kronprince Rupreeh ta je do denes ujele 15,000 Angležev in uplenila 250 topov, armada nemškege kronprince pa 10,000 mož, 150 topov in 300 etrojnih pušk. — Artilerijske bitke ae na daljujejo ne obeh streneh Remse pred Verdunom in v Lorenl " ini.r ls Amzterdame javljajo, da Viljem v Spe (Belgije), kjer je v glavni stau izoliran pet milj naokrog, osornost vss Anglijs js obrne zepedno fronto. Bebava ni nikjer opaaiti, pač pa prevladuje zaupanje in ponos v angleško armado. Ker je še razgla •eno, da je sedanja ofenziva, naj kdtoealnejša borba v zgodovini, odločilna, je javnoet prepričane, da je konec vojne bllao, ako se kajserju ne obneee načrt. "Tlie Suuday Times" piše t "Nemci eo pri veeh svojih prej injijr Aspadlh doeegll uspeh pri prvem navalu, toda v sedanji o-fenzivl niso mogli prvi dan obja< viti rošnatega poročila; mogoče bodo podočali o uspehih drugI In tretji dan. Nemška milltarlstična keste hoče ne vsek način smsgo, čeprav uniči svojo srmsdo v ts namen. Vrgli so še eno tretjino vae svojs sile ns zapadni fronti v okoliš, ki meri komaj eno deseti no vse fronte, in priziljeni so me-tali sveže divizije v krvsvo ko-pel j. Upamo, ds bodo neše čete zadržele naval, medtem ko bodo naie rezerve za vdale Hindenbur-gu uničujoč protludarec, kadar Hindenburg pripelje Svoje sednje legije pred nepredirni brltlški iid." nej neši Ju la vsliks daljave. Pariš, 24. msres. — Včerej so bombardirali Psrls iz de-kakjk 74 milj. Granate, ki ertjo SlfrVfdTlmetrov (iff palce) so padale veeklh dvajset minut na glavao mesto ln okolleo. Kakih deeet oeeb je bilo ubitih In 25 ranjenih. Za to bombardiranje morajo Nemel Imeti poeebne vrete gigan-tični top, kakršen ss šs nI pojsvll v tej vojni. Posneje so frsneoskl svljetlkl dognali, da se top nahaja dvenejst kilomestrov se nem-Ško fronto ali okrog 120 kllome • t rov od Parizs. Francoeko povelj-ništvo je podvzelo korake za pro-tiekeijo proti temu mieterijozne-mu kenonu. e Bitka bo trajala pet dni. Waahington, D. C., 24. marca. 11 redni vojni krogi računajo, da bo etrešna bitka na Francoskem trajela pet dni predno bo mogoče apoznetl kakšno znamenje odlo-čllnosti. Tuksj so mnenje, ds bo-do zevezniki ustavili nemški na-vel in kejser Izgubi bitko z dvs» krst večjimi Izgubeml. Umikanje englešklh čet je povsem atretegl-čno ln Nemci morajo prodreti ne-daljnih deaet milj, ako hočejo pridobiti ozemlje, ki eo ga izgubili ob čeeu zavezniške ofenzive 1. 1916. V Waahlngtonu trdno npajo, da bo polomu kajzerjeve ofenzive tfkbj eledlla engleško-frenroake protlofenzlva, pri keteri bodo ao-delovele ameriške divizije. Največja bitka v zgodovini. London, 24. merre — Možje, ki eo se borili v velikih bitkah ob Sommi, pri Arrsau in v Flsndrijl. pravijo, ds vae prejšnje Mike mo-rejo obledeti do ak rajne nesnat -noeti vpričo aedenjege »"atorga glenja in konrentreclje topniške ge ognje l*rer. "topniške bob imnje" je izgubil vea pomen, kaj ti to ni več "bobnenje", temveč en eam nepretrgen treak in gro.,. ene ssms ekap»«*'i«. m po eele ure iz tiaočerih topov ojl najmanjšege do nejvečjega kali bre. Iz Ameterdema ff^jf'®* i« slišati kenonedo v llolaiuHJI — eto milj neokrog bojišča CeU» v I»ndono je č^ti potreane aunke »tračnega grmenja Veet, de je kejzer ySV»»l OS* no komendo na zepedu, apričnje. de je nemški vojni bog zeelevll vm- ne »edenjo ofenzivo v de leide iz bitke kot Mger ime ee Ima blesteti t NOVE STAVKE V AVSTRO-OGRSKI. Delavci eo sopet aa štrajku v vseh poeabno na deškem. veCiih ščlh. VLADA PRIKRIVA VESTI. Ameterdeiu„ 24. marca. — Pri. vetuo poročajo s Dunaja, da ao Izbruhnili novi štrajki v glavnih industrljslnlh aredlščih Avetrljo in Ogrske. Velike atevke eo tudi ne Češkem. Stevkerje vodijo ao-oielistlčni poalsnel. Štrajk Ime dvojni snačej. Prvič js političen, ksr js vlede nalagala dslsvstvo, da bo takoj Ispoelovala mir, medtem ko ni več govora o kakšnem pogajanju s Ameriko In avstrij ske armade prodlrejo v Rusijo s drugič js gospodsrski vsled več-jegs pomsnjksnjs živil ln povečana missrije med delavci kljub fsntsstlčnim obljubsm, ds pride kmslu dosti kruhs ls Ukrajine. Avstrijski socisllst, ki js prišel v Amaterdsm, prsvi, ds js svstrlj. sks socialne dsmokrscijs sdsj preprlčens, da jo js Hejrdlerjeve vlsds grdo preverila, ko ja pra* fovorile voditelje, da so sklenili ompromls ob Čssu prvs stavke v januerju. Avstrijska vlada so trudi ns vso moč, ds potlečl vesti o sedenji stevki, de ne pridejo v nevtraltfa In sovrains drševe. Celo v Nemčiji ne poročajo nlčessr o štrajku v Avstriji, Časopisi ns smejo ničesar pisati in v držav -nem sboru šs ni bilo sprsgovorje-ne besede o stvari. Vsč soclsllstlč-nih voditeljev je bilo srstlrsnlh. Tovarne v vojni Induštriji so nej-bolj prissdsts. London, 24. msres. Is Am-sterdsma brsojevljejo "Dsily Kx-preesu" sledeče: "Prihodnji te-dsn grosl velik štrajk v Kruppo vlh tovarnah. Pst tisoč dslsvcsv v Kamnu js Isročllo vlsdl ultlms-j t um, da prenehajo z delom, sko ns dobs vssk tsdsn enega dneva ze od počitek ln večji odmereu boljšs hrene/!^, J . J - CENE sa M0ISU so vssli nemški sakop Ameriški glavni stsn v Frsncl. ji, 24. meres. — Ameriške čete so včeraj napedle In osvojile nemški zekep esnsrnosspsdno od Touls. Naši lopovi eo vodili ljuto prepe-raeijo. Vel Nemci v nepadenem zakopn so bili pobiti. Ponepedu eo Nemel vprizorili pllnekl protinapad, toda ker nI bilo vetra, je plin veČjldel obvleel v zreku nem nemškimi pozicijami Weahington, 24. marce - Voj-ni department je objavil aledeče izgube: Dva moša ublU v boju, trije eo smrtno ponesrečili; deeet jih js umrlo sa raznimi bolezni, dva sta težko in trinajst je Ishko ranjenih. Med zadnjimi je tudi ime Peter Pshjsn, ki zveni sle vensko. London, 24 marca -Vojni taj. nik Baker je prišel v l*nden, kjer je gost poalenlke Pegeja Pred odhodom v Anglijo je ob tekel belgijsko fronto lOa* aa a « ___D. 0. - Kurivni ravnatelj je uasnaiiil cene ss premog, ki so veljavne pri rudnikih v Illlnolau. Drševe je raedeljene v Šest di-striktov. Cene niao povsod eneko In ss mslo rszlikujejo drugs od druge. Zs premog (run of mine) je eens od $2 do 12.50. Cene zs premog v kosih je od >2.20 do 1190, cene za presojeni premog je pa od $J 70 do 2.40 Tam ceneni nI prištetih 45 centov, ki jih lahko operatorji pri rečunijo veekl toni, če se rsvne-Jo po weshlngtonskeui sporszu-mu. PiENI ONE VA Ohieego, 111 — ^.iviUke uprave v We«hlngtonu izde v nekej dneh novo prokleme^ ijo ze prl-pšenioe Hlišjjo se gleso-de žlvlleke upreve določi, vseka oseb* do I. avgusts t. I. prs v bo le do oeem funtov pšenične moke na meeec. Pleelčne zaloge merijo po ce nltvl še lOO^SO^OO bušljrv, ki morajo zadoetovati do 1. evgusts, ko pride nove pšenice m trg Mo ke, ki js produclrajo Iz te pšeni ee, zadostuje za ljod»tvo \»> gornji sssri. Os SS določi mera moke za vee-ke osebe, hode delevakl •lojl ne boljšem kot eo sedsj, po^bno v velikih družinsh l>o sodej ni nI bče vprašal, koliko glav šteje družine Za vee je bile eneke m» zelo te- NAROČILA ZA VLADO ENAKOMERNO RAZDELJENA. Vladna dela dobe tudi industrije aa sapadu in jugu, ae saae na vzhodu« DOTOK DELAV0EV NA " ▼SHOD. Waahington, D. 0. - Vojni in-duatrijalni odbor In drugi vlednl depertmenti Študirajo ln preiskujejo, kako so rssdeljena uradna naročilo. Ta pretakava najbrš povzroči, ds rssdele vsč vlsdnlh n*. ročil med indastrijalee ne aspe-du in ns jugu, ds razbremene ns vzhodu Industrijo, preobloženo z naročili. Mnogo pogodb, ki jih js lani napravile vleda s Industrijsld ss dobavo vojnih potrsbščln, poteče v aprilu In maju, ln radi tege najbrž podvaamajo vladni depari-men ti zopet aplošno razdelitev vojnih naročil. V Waahlngtonu se nahaja precej Industrljslesv Is srednjega zspsds ln jugs, ki šo-Is dobiti nsročlls zs vlado. Uradniki, ki so študirali polo-žaj, menijo, ds ao vzhodul Industrijalci preoblošsnl s nsročlll. Ti uredniki previjo, da Je nemo-gočs Izročiti veliko neročU kkra-tu zapadnlm Induatrijelosm, em-pek da ss mors ta proees Uvršltl stopnjsvsjs. ^ Žslsznlška upre proirte*lSr so ll od Plttsburghe preobložena s nsročlll. Železniški rsfnatslj je de-jel, de bo trfebs precej blsge dirigirati v južne prlslsne. To ss ps Ishko zgodi Is tedsj, če eo vlsdn. nsročlls zs dobsvo vojnih potrsbščln enskomerno rszdsljens po srednjsm zspsdu, železniški ursdnlkl so sdsj na jugu in študirsjo ondotns prometno rszmere, glsvns kolodvore Itd., ds Isdelsjo nsčrt, po kete-rem nej ae prevsše hlego v Južne pristsns, ds se tsko rssbrsmsns vzhodne luke. Rsvnotsko Študirsjo skspsril industrljslne rasmere v srednjem sapadu. V drševl Illinois In ob-mejnih drže veh so rssns Industrije zelo rszvlts. Lsdljskl odbor bl z vsssljsm po zdrs vil, čs bl msrelkstsrs nsročlls bila oddsns Industrijskem v srednjem zspsdu, ker je tam loš-Je dobiti delavce kot ae vshodu. Senetorji In kongreenikl ls sre-diijczspednlh dršsv so oposorUI prrd»cdnike Wilaons In vrhovno* gs šslezniškegs rsvasteljs ns dejstvo, ds delavvl na vshodu delajo v mnogih tovarne h v treh partijah, v tovernah ne srsdnjem r s ped u pa ls v eni partiji. Pri (em načrtu gre tudi za fl-nenčne vprešenje. Senetorji In kongreenikl Is srednjega zepeds previjo, ds js Is potsm mogoče prodetl vsč zadolšnie svobode po arednjem zepedu in na Jugu, Če dobe Induat rije več naročil In de-level več zaelužljo kot aedaj. Poljedelski department ee pritožuje, da je koncentracija Industrije na vzhodu In ob atlentl-škem obrežju povxročlls, ds so fahnarski dslevel tem odšli v lo. verne in da je tako aaetelo po-menjkenje fermarskik delavcev v novoengleških državah PET SEN V EV MOf Lseksvills, Miss. — M. W, Newton Glbbs se nahaja v sapo-m. Obtožnice mu očka, da Ima pet žen Oibbe prizna, da trne le tri Chlcego In okolica: V torek gorke Vahodnl velrovl. Tempe-1 retare v zednjih 24 urah NaJvlA I ja 44, nejntfje 19. LSSftNAgLOVEN«X NAEODKK PODPORNI JKPMOT« P108V1T JC n« bo nič z njegovim .veto*** gospod*vom Angleži letalci 00 vrgli k peksj ton dinamita nu nekateri mesu 9rMyoUmxo uredi -ob Kani in tamošoje prebivalstvo že prosi kajzer ja, da naj neha z zračnimi napadi na London. Kaj bi pa reklo po-trpefljivo Krtka jvrttafevo, 6e bi vsak dan padlo miljo^ ton dinamita na večino nemških krajev? _ . Avtokratična Nemčija mora biti poražena na vsak način in za vsako ceno, pa naj stane kar hoče! - Nemčija more biti poražena. Cleveland, O. — Znanetm ari-jatcljem ia rojakom št rom Amerike naznanjam žaloetno seot, da ja dne 17, rnnrea umrl moj ljub Ijtni soprog Fran* Po»j*r. Krn ta amrt mu je preatrigiarlilt Hv-Ijenja po večmesečni težki bolezni Pogreb se je vršil ▼ sredo dn® marea. Truplo pokojna |ft bilo prepeljano v tukajšnji kro-matorij, kjer je bflo kakor se je glasila njegova po-slednja želja. Tem potom se tudi arčno b valj njem alov. soe. klubom, ŠW 27., in 49., ur orgnniaaeiji alov* svobodomiaeleev za poelane ven-ee. Iatotako tudi pevskim zborom "Zarja'" in "Crveni baiflsk" *» krasno petje v slovo pokojniku. Nadalje članom društva "Na* arveda kar najbolj mogoče v velikem šfevilu. Vlaki prihajajo pogoatoma a vaeh strani v BridgeviUe, Pa. od devete po do enajsta um, na katere bomo pričakovali. Ta manifestacija bo pokazala, aterim je v rmniei za vzvišeno i dajo Slovenskega rapubličanske a združenja, ki ae bori za oevo->odite\ našega naroda. Valedtega, članstvo društev in drugih organizacij, dne L apri a vai na alavnoet. 8 tem bomo poležali, da amo resnični borci za demokracijo proti avtokraciji. John Kvartich prej", št. 5. S. N. P J. in sploh „ ^publikanski vladni aiatcm vsem, ki zo spremili pokojnika boljši kot pa monarhlatični, pa čc- na zadnji poti Obenem m najprizrčnejše an hvaljnjem vsem, ki ao mi na en ali drugi način stali na strani tekom dolge bolezni mojega pokojnega soproga. Vaša naklonjenost mi je v veliko tolažbo v teh težkih dneh. Terezija Pogačar, soproga Charles Pogačar, sin. Morgan, Pa.-Minilo ježe pS let, odkar ni bilo skoro ničesar slišati iz tukajšnje naaalbine Vzrok temu je pri aaeni, kakor menda tndi pri drugik ta, da nismo dovolj izvežbani v ankanju peres in pomanjkljivi v slovnici Za vm te pomanjkljivosti zasluži grajo ln obeodbo naša monarhi stična in klerikalna vzgoja* ki amo jo dobili v atari domovini Katekizem je bila gi^a učna knjiga. Nič manj važek predmet je bilo ušenje hlapčovzke udano-stl do habebnrške dinastije vseh berilik smo morali čltati velike hvalospeve ceaarju, ki ap ga nam allkali kot nekaj zvišonega, nekaj nedotakljivega. JfrtehetJe ao naa nčlli moliti za ečaarja »n "deželno in duhovzko goapd ako." Kakšne poeladiea ima tak^ vz- Bv, Minn — Slovenci v Amo riki ao večinoma demokratičnega duha in republičanakega mišljenja. V Ameriki m ee poučili toliko, da znajo ločiti republikansko formo države od monarhiatične Naš narod v Ameriki ve iz aztnih izkušenj v tej deželi, da Nemčija je pričela ofenzivo na zapadni fronti. Kajzer je vrgel zadnjo karto v furijozni igri za svetovno gospodovo. "Odločilni trenotek vojne je prišel", je dejal Viljem pred nekaj dnevi, ko je ukazal pognati nove miljone v žrelo smrti. Odločilni trenotek! Želeli bi, da kajzer res doživi odločilni trenotek, ko pade njegova barbarska slava — in doživeti ga mora! Dali bo sedanja bitka res odločila vojno ali ne, je danes ie težko reči, ali lahko se reče toliko, da igra na Francoskem ne pojde Viljemu tako gladko izpod rok, kakor je Ua v Brest Litovaku. Dogodki zadnjih par mesecev so pokazali jasnejše kot kdaj poprej, da je vaak mir s sedanjimi vladarji Nemčije absolutno nemogoč; mir je nemogoč, ako ni suženjski. Ako noče svet, da bo vsaka pogodba "serap of paper" in nevredna črnila, kakor ga ni vredna pogodba z Rusijo, potem ostane ena sama alternativa: Nemčija mora biti poražena, poražena na vsak način in za vsako ceno, pa naj traja vojna in stane kolikor hoče. Pruski militaristi so se zagnali v blazni ofenzivi na angleške in francoske armade v nadi, da prehite Ameriko in končajo vojno v Čvropi preden je možno Združenim državam poslati čez morje zadostno silo vojaštva. Upamo, da imata AngHja in Francija dovolj moči, da se ob nji razbije sila pruske militaristične maline. Kajzer je že doživel bridke poraze na Francoskem in v Belgiji s svojimi "pohodi v Pariz, Calais in Verdun" in težko je verjetno, da bi bil v stanu prodreti zavezniško fronto po treh in pol letih, ko je ni mogel v prvem letu, ko so bile njegove armade ie čile in na vrhuncu svoje moči, medtem ko Anglija ni imela takrat še nobene poštene bojna sile in je edina Francija nosila vse breme vojne. Razume se, da je Anglija danes dobro pripravljena na vse in tudi Francija še ni omagala, dasiravno je veliko pretrpela. Amerika pravzaprav še ni začela vojne. Vse tiste praske, o katerih poročajo z bojišča, so komaj igračica tega, kar ima priti. Nemčija s svojim najperfektnejšim ipionskim sistemom dobro ve, kaj lahko stori Amerika in zato je zastavila vse svoje karte na vprašanje časa: Kdo bo hitrejši? Resnica je, da Amerika lahko mobilizira in pošilja armade v Evropo pet ali deset let; ameriška armada lahko naraste na dvajset miljonov mož in s Uko silo se ne more nikdar kosati Nemčija. Toda Amerika potrebuje ladij za prevoz armade in municije in to je tista karta, na katero stavi kajzer. Ker je vprašanje brzine velike važnosti, ima Amerika še druga sredstva, s katerimi lahko zavda Nemčiji smrtni udarec -prej kot pa v petih ali desetih letih. Ce je enkrat gotovo, da mora biti Nemčija poražena, potem mora služiti za dosega tega namena vsako sredstvo, ki je prvič izpeljivo in drugič, ki z najmanjšimi izgubami najprej privede Ameriko do cilja. Ameriški ženij je pomogel Nemčiji, da je blokirala morja s submarinkami in da se di baha, da ji angleška flota ne more do živega. Kako se bo obnesla U baharija, je postransko vprašanje; fakt je, da aubmarinska nevarnost še ni odstranjena. Toda ameriški ženij je iznašel eroplan in zrak ni blokiran in v tem leži prvenstvo in zmaga Amerike. , tl Ameriška armada v Evropi je potrebna, ali veliko bolj je potrebna zračna flota. Amerika ima na raapolago11 *P»*la T_5j®*nu . Q « , dovolj materijala ln delavnih sil, da lahko zgradi in 1*0» J^JJST da je dri™ l>olni eroplane, ki bodo vsadlli v kruta srca nemških mi- RrsUlvo> * a «NPJ dajo avojo litaristov strah in grozo In prisilili nemško ljudstvo, da dvorane pofotnoma bičaj1*«— bo enkrat res mislilo na pravo revolucijo. sa to prireditev. Umi od morske Strani in da so njeni topovi neprskosljivi, toda Združene države morajo pokazati Nemčiji, da je zrak nad njo nezavarovan in da se nemška mesta ne morejo zariti v zemljo, kakor ss zarijejo njene armade. 1 (»0.000 letalcev in 50.000 eroplanov, ia katerih bi padale iMimbe kot toča. bi kmalu naučilo ošabnega Viljema, da jajo vedno dražje ae prav nič ne zmenijo ds vried takih ramner irade daj« " Mnog« lj* iP™""!^^^"®* porfcu ^ čo, kajti še to nerade ' aedaj dobivamo MnoJBL^ Hi da akna vm on v na-| vaa H Dober govornik vam lahko natopčnejše pojasni namene in cilje in dru-podrobnoati o delovanju Slo-venskega republičanakega zdru-| šenja. Našo agttaeijsko ailo mo-Imam organizirati, ker bomo na ta| način zmanjšali tudi stroške. Ako toče vsaka naselbina pozvati govornika, napravi to preveč nepotrebnih atroikov. li. Z. nima v svoji blagajni tisočakov, da bi po-iiljalo avoje agitatorje na potovanja v organizacijske svrhe. S. B. Z. nima Štaba plačanih agi tatorjev, ki bi hodili iz kraja I kraj, kot je to pri washingtmiski 'kancelariji", ki ima plačane agitatorje po vsaj Ameriki. Kje Idobiva kaneelarija sredstva zal pokrivanja ogromnih stroškov, tol je njihfmn atvar. Toda naša agi eije. Potem ao se temu gib* tacija mora prihajati iz naroda pridružila še društvo Slom* samega brez pritiska od snnaj in 34, 8DPZ., v Vandlingu ml [zunanja agitacije. In reči ae mo-lštvo Mednarodna Zveza it. Ira, da aa ja B. R. Z. organizirajo 18NPJ. Člani omenjenih dnd na Uk način. Brez plačane p rope- ao ae v lepem številu pridq !wti m prav veaeli takik r u nih ljudi, kajti naz*ln"7-tako uredi, da ne da ne J! J kapitalisti toga, kar bi dtlar« leli h Pred par tedni je pri»ly število Mehikancev, t«da (a vztrajali, aamo teden dni, p pobrali avoja šila in kopiti £ šli v druge kraje Doka/, da Ai -nae nikakoršen raj za MehibJ Gibanje za 8. R. Z. ^ tem kraju zelo Živahno, p^j mi meseci je tukajšnji ,iw socialistični klub prijel z S za ustanovitev lokalne (>■■ tndi ae slednji odene z dem okra tičnim plaščem. Valed tega delu jejo in bodo delovali ameriški I Slovenci na to, da m tudi našemu narodn v domovini pribori repu-bličanaka forma vlade z vzemi deasokrstičnimi inštitncijami. Kot dokaz, da se ameriški Slovenci zanimajo za bodočnost svojega naroda, je oetanovljanje novih lokalnih organizacij S. R. Z. Dne 17. marca zvečer, ravno teden dni po ahodu, katerega sta tu obdržavala dr. B. Vošnjak In R. TroŠt, smo povabili nekoliko rojakov na sestanek, da se pogovorimo, da naj se skliče shod S. R. Z., kajti elyški Slovenci hočejo eodelovati v borbi za dosego svobode našemu trpečemu narodu, o-benem pa da ze tudi preaodi, katera izmed organizacij, ki se potegujejo za rešitev jugoelčvan akega vprašanja, je boljša: S. R. Z. ali S. N. Z. Ob 7 »30 zvečer . bila dvorana Slovenzke čitalnice popolnoma zaeedena. V kratkem govoro se je pojasnilo rojakom zakaj gre; pojaenilo ae jim je, da je namen eeatanka, da udeleženci nami odločijo, za katere ideje se hočejo izražit* in delovati. In kaj ae je na to zgodilo.. Rojaki zo za-htevali, da ae takoj ustanovi Io- na aebi Prišli amo v ayet in __M morali šalo pričeti *čit stvari, katera bi naa morali naači-ti že v ljudeki šoli. Ampak Mit ja, ae Slovenci redi oče. Kamor pridejo v avet, ae mu takoj pri-in iz novih razmer Črpa jo avoje Znanje. To je sa naš mali narod sreča, kajti če ne bi imel te žilavoati do učenja in veselja do napredka, bi valed avoje šib-koati kot narod igral ša mnogo manjšo vlogo kakor eedaj. Toda stremljenje -po kulturnem napredka nas dela večje kakor aam ln tega ae more nikče zanikati. Čeprav nimamo v tej naeelbini inteligence, amo veeeno dobro or-ganizirani ter m trudimo m vaak korak k napredku v korist delav skih alojev. Podporna in politične organizacije zo zgrajene na trdni podlagi in imajo vzorno po-alovanje. Vm to je foslediea zanimanja rojakov aa izobnpbo, kateri aa mnogo pripomogli razni napredni Uztl, kl prihajajo v vsako hišo dan aa dnem. Ker tukajšnji Slovenci vodo ločiti dobro od alabega, ao m tndi takoj za vseli za gibanja Hlo-n*Wm republičanakega zdo> ženja in m mn pridali Ifa konferenci v Canonaburgu dne H. fe bruaria ae je eklenllo, o' g.inisirana ▼ JI fi. R Z. dne li^e ne bo dovolj čaaa sa__ nje posammmft dmšteT. naj m •les tuje jo vabila In ogleei t no sveti . Do bo SU stvar bolj v da bo manifestacija Um djajnaj-ša. je šeleti. da ae j« dnjšUa deleie korporatlvno a republičanakega združenja. Na-avet je bil soglasno sprejet. Izvolil ae je proviaorični odbor do prihodnjega shoda, ki ga bomo priredili dne 7. aprila. Na U ahod amo povabili kot govornika Fr Kržeta urednika "Čem" iz Chi-eage. Na tem ahodu bomo izvolili tndi nov odbor za našo lokalno organizacijo • Na tem eeetanku v dvorani Slo-venake čitalnice ee je vpisno krajevno organizacijo S. R. Z. 67 oeeb in toliko jih je bilo tudi nav-zočih na eeataaku. Vsi ao pristopili a največjim veeeljem, med tem, ko je bilo na Vošnjakovein ahodu navzočih do štiriato oaeo pa niao nmgU dohiti štirih č&nov v njihovo podružnico. Da nam ne bo kdo očital ,da amo požrtvoval nI In delavni aamo s jezikom, na, onsenim, da je teb 67 članov našega eeatanka zbralo #43.60 prostovoljnih prispevkov sa pokritje etrolkov, ki jih bomo imeli z do-bavo govornika. Sedaj naj pa tisti, ki eo naaprotni idejam 8. R Z., pomislijo, ao kaj ae navdušujejo ameriški Slovenci Kljub izred-_______razmeram, ki oalabujejo delavaki palešaj, m pripravljeni de-flipjik najboljših močeh podpirati demokrati* aa osvoboditev Slo-odnOeno Jugoslovenov iz-avatrijake avtokracije. in narodn nikakor ne amete zameriti, ako m proti vi tudi srb-aki kroni, kajti mi vidimo prilika jaa avobodno razvijanje Jugoslovanov še v juaoalovanaki federa tlvni republiki. Valed tega bi M amoli aaetatl polena pod no ki m bore m republ gande amo ustvarili organizacijo, 18. R. Z. in novi Ša vedno prš ki je ne morejo porušiti nober.elpejo.. Le malo jih je, ki m intrige. pristopili, todz mi upamo, k Slovenci po Minneeoti, ne drži- nam bodo pridružili tudi otta| te rok v žepih, ako hočete, da naz Le tako naprej, da pokal ne bodo vedno plašili ljudje pod ameriškim 81ovencem naio kraljevskimi krinkami Organi'i- voljo m aktivno delo. Vsakd^ rajmno svoje moči. količkaj čuti in simpatiziri i| Ako bi kdo rad zvedel kaj več gramom Slovenskega repuh:id podrobnosti, kar se tiče govorni- akega združenja, kl ima koliH ka, na j ee obrne na spodaj pod- ljubezni do naroda in proleti pisanega. Jaz vam bom drage vo- jota, mora čutiti v sebi doli* Ije pojasnil vse potrebno, kakor pridružiti ae našemu delo. S t hitro dobim odgovor od rojaka bomo pokazali svetu, da atojl KrŽcta. kot močna vez v boju za deouš Še nekaj: V milwauški "Slove- cijo in svobodo našega narodi ni ji" sem čital mnenje rev. J. Želeti je, da bi dobili v mk Černeta o Slovenski narodni zve- kralje dobrega govornika, kij zi Nekaj podobnega je govoril bi natančnejše seznanil o dtk tudi Vošnjak na elyškem cliodu. nju in načrtih Slovenskem u O krfski dekleraciji sc je izršzil,j bliČanzkega združenja. Tudi M da nima pomena in ravno tako se lo želeti, da bi se pričelo elm je tudi izrazil v privatnem pogo- pri drugih društvih nekoliko! voru v Milwaukee. Ko so mu pa zanimati za našo prekril priporočili, naj ae deklazacija ptvarj le nekoliko mnegai spremeni, je odgovoril, da je to vam je treba, pa boste takoj težka*atvar, poleg tega pa našit- ugli uspehe. Vsi si vzemi* ne tudi vprašanje, če bi jo zavez-1 geslo: Naprej za Slovensko niki hoteli odobriti potem, ko bi bličansko združenje, jo spremenili* Torej z resnico na | Joseph Čebuli dan! Čemu toliko prikrivanja iu ■ zavijanja dejatev T Danea živir o I fflovaa* JjA — Tukajtajij v dobi, ko ae po vaem avetu zahte-1 mogorovi obratujejo po dn va odprava tajne diplomaciie in tri dni v tednu. V tovarni ni K tajnega delovanja. vzak dan. S temi dohodki, ti j' Stovcnci, nkše \nesto je nod imajo delavei v teh krajih, n praporom Slovenskega republ i- tclko zmagujadragin|dM čanskega združenja. mera Pred. A. Vider, začasni pred- V društvenem oziru niranl sednik sednik krajevne organiza- roka sc toliko pritoževati, ki eije S. R. ZvBox 342, Ely Minn. dovolj dobro napredujemo. - ' Društvo SNPJ. Št. 241, jt Little Fallz, V. T. — Katari- U0 dovoljenje za upeljmj« na Majtan, rodom Slovakinja, jc ba". To dovoljenje daj« dn utonila v dvajaet čevljev globo- pršvico, da lahko daje svoja kem atudencu na avojl farmi v far n0 mpo primerni ceni f maraki naeelbini Stark. Ker ni bi- n0vca. o na meztu ob čazu nesreče hobe- Nekateri dopisniki prwt nek priče, ze ne ve, zli je utonila previjajo o "pečlarizmu";, po nesreči ali je akočila v vodo s cer ne vem veUko o p«^ samomorilnim namenom. ker ae uma še nisem nikoli Stara je bila 48 let. V Ameriki la. Zadnjič sem čitala je bivala čez dvajset let. Zapušča Collinwooda, 0., izpod perm moža, aina in aeetro. ke rože, ki ae jc nekaj p** Farmarju Henry Walrathu m [ jaa "počlarake ofgS?1 jc pripetila mada nezreča na Wezt da se počlzrska bokm Main eeati, kjer je vojaki trana- bolj rarfirja ln s tem p^ portni avtomobil zadel v njegov rektno ie rože, da mo J F voz in ga prevrnil. Farmar je do- pečlarice. Meni m dsadm,« bil lahke poškodbe, njegovega ko- ravno narobe Jkl žji p* Mkoi,k° ^ ^k^^HTs VS troto»rjl («d.w.lk.) M. % ^ iitfcni v bodo«, od motnih d.-1 ^^."'^. vLidilinj" in finančno pcciar ui lav.eav, hišni pomniki bodo Na rall pa plačati Najboljše je, dobr0 rtS ga vaak mm ČUtl pred zvojo ki- H^^bi marših š So, da m a tem izogne atroškom. 1 "J im4roo k General Cruehed Stone kom- M nam oi penija bo pričela zopet z (fcrato- JTJ« priporoča, naj M venjem, kakor hitro bodo atrojl jg^ ln drugimi stvansi, i " redu. rj|biio Arbne Erneat Jonea je vatopll v mor- boate ^male po vseh tea ■ uarieo Združenih držav. Preje je jn graven poročile k r bil upoeljen pri Remington Ty- M ^^ |me1c skoro vm pewriter Co. v Uiinoisu. Ko se je I ^^ ■ poslavlja od zvojih toVarišev v to- _ kfl| p^hno m^nik varni, je eden delavcev izrazil nc pričako^ kaj nepatrijotičnih opazk. OateM ^ ^ dra£ delavci ao zagrozili, da botlo pu- "JT" me ^ medeni Hf stili takoj delo, ako ae omenjena Ln«i« -nraviti v neh«** oseba ne odalpvi iz službe, kar jc|'n"§'. l obe raamarf^ družbe takoj atorila. V dotičnemjMO prostoru je deUlo okoli 200 de-1"* lovcev. Poročevalce. • Porast Otty, Vandling, Pa. Valed tega ne {nastopite z ofenzivopr sklm trdnjzvsm, zli w _I kam, da m nz ta po Meeaba Range, tndi vi Uatanovljajte krajevne organizacije Sloveoske-m fcmu»nbličannkee» -1-- Mija H*4mL ka bomo dobili na Rly rv Vornika, «a omrda dobite tudi vi šo m pravočasno priglssite Jaz Tukajšnji pramogovniki obratujejo bolj po malem, ker nam ved-no primanjkuje železniških voz. ja pa odvisen, kot na-► vnek prt mog aro vik, od v jami Ossenki pa asa • da te zaslužek, kot ga Ima- življenje delsvra VI droge potrebščine larska eekta._ Lm, imnM r^ To je drngees. -T«.*C krtjjr ¥1 «»». i jI trij. " IVesti iz Rusije. m NfiMdKE ARMADE PRO DIBA/O PROTI MOSKVI. PROSVETA prenehalo proti vsemu, kar je nemškega," j, dejal Ledebour.fi Moskva, 24 marca. — Sovjet na Krimu je ustanovil novo, ne -odvisno republiko. .* Petrograd, 24. marca. — Gorki ■London, 9t —' Moskve po-|j«v» "Nova thn" poroia, da se romajo, da se bližajo tri nemške j« P»d kratkim tnalo 83 delavskih armade proti sedanjemu glavne- delegatov, ki zastopajo petin-mu mestu Ruaije. Nemška vlada dvajaet največjih tovarn v m vsekakor ne zmeni za dejatvo, pogradu, in sprejeli so resoluci-(U ho bolševiki odobrili mirovno j°» v kateri protestirajo proti pogodbo v kongresu sovjeta, pa sklenjenemu miru z Nemčijo. Re- liot-e h silo odatraniti sedanjo vla do v ruski republiki. solucija, ki noai naslov "Izjava petrogradskih delavcev", ae gla- Dcpesa iz Moskve se glasi, da !«•' j« ena nemške armada prodrla 25 "Obljubili ao nam demokratki-milj od Konotopa in doapela do ni mir, ki ga podpiše ljudstvo ne Hrijanska 225 milj južnozapadno Pa vlada, a namesto tega smo do-(K1 Moskve. Dri,iga armada se bli-| živeli sramotno kapitulacijo pred ia z zapada in je že dosegla oko- nemškimi imperialiati. Tak mir lis Smolenska 247 uiflj od Jlo- deli Ruaijo in jo izpostavlja ple-skve, dočim prodira tretja arma- nitvi po inozemskem kapitalu, u Johnami S D., Reed, Walah, Jo- banki od zadej, ko je naenkrat nee, Shafroth, Wolcott. ' podil atrel in ga položil na tla Hoparji ao po tem činu zbežali in oddajali atrel za strelom, da ao odganjali preganjalce od aebe Polj milje od mesteca ao imel v hosti skrit avtomobil, na katerega ao aedli in ubežali. niču je domačo industrijo ln r.i/i interese vaeh narodov, ki so za upali v rusko revolucijo." m i— i Rszbs Iz iaozemstva. se sovjet pripravlja na novo »eh- da od severozapada, ki je okupi rala Kosenovkajo v guberniji Vi- tebsk. Kakor izgleda, so Nemci zd*j opustili prodiranje proti Petro-jrrmlu in obrnili vso svojo silo tev v Nižni Novgorod. Sovjet z Amsterdam, 24.™ marca. "Handelablad" objavlja depešo eliko naglico mobilizira novo ar-1 gUsi { \ "a| mado. Cipi bodo prve vedje enote hPhv iejilh. P08la^ev v holand-organizirane, izvol>j® avoje zaJf f^nku namerava zahtevati, siopnike, - ki bodo fOpr^rslt J. Uk£ ^f0™*« novo amgdo v sovjetu * ■ Vojni komisar Trockij je prejel f P0***1 l»t ameriškemu posla.il- i t^ttl' ku v Haagu. Nekateri listi zelo telegram od bolaeviške vlade v lrkutsku, ki se glasi, da so vso vesti o oboroževanju avstro-nem-škik vojnih ujetnikov v Sibiriji izmišljene. Vojni ujetniki so razdeljeni v skupine v krajih ob sibirski železnici in zastraženi z močnimi vojaškimi četami. Sovjet v Irkptsku protestira proti napadajo Ameriko in Anglijo zaradi zaseženja ladij. Položaj je delikaten. Nemci ustrelili dva duhovna, Amsterdam, 24. marca. Nemci so ustrelili dva belgijsko duhovnika v Brusi u zaradi "vo- rszfiirjonju teh vesti, ki so si jihl^va" osemnajat je pa obso-izmislili nasprotniki v inozematvn jen,h na dosmrtno ječo. in s tem še bolj komplicirali položaj v Rusiji. Sibirski kozaki oopet premagani Eksplozija ubila 80 Nemoev. London, 24, marca. — Iz Am aterdama javljajo, da je eksplozi- Moskva, 04. nm£T T"5EE1jft "^'J M°T U Karda je premagala kozake v pro- Trt?]a * Nemcev *nu100 .je vinciji Amur in reokupirala Bla- nJen,h" 8°° V0I0V 8trelivft * »le Kojen^ensk. Oblast sovjeta je zo- te,° v zruk<_ i pet ustanovljena in mir in red. v mestu je Ameriške vesti. ŽIVINOREJEC PRIPOROČA DRŽAVNO KONTROLO NAD ŽIVINSKIMI STAJAMI. Nemško blago poplavilo okupirane ruske krajo. Moskva, 24. marca. — Nemci so ustanovili železniško zvezo z o- kupiranimi kraji Rusije ln pričeli. _ ___ _ uvažati blago iz Nemčije, poseb- EfMJ0ltV* ""J- ~ no obleko. Rusi, katsrim se je po- vanJ« P1*6® zvezno obrtno komisi-sre<*ilo pobegniti iz Kijeva, Mo- J° dokazalo, da so velemeearji hilevs, Narve, RevaU in drutfh j2 nJih metodami povzročili, da se ruskih mest, pripovedujejo, da so »vinski trgovsi ne upsjo pošiljati nemški trgovci kar poplavili ru- iivin* • ^ ™ dru* tr*» in morajo plačevati oderuške cone za krmo. Francis J. Heney, pravni avoto-valec zvezne obrtno komisijo, je spraševal tri priče. Frank Dyaart, živinorejec is Ssvannah, Mo., je pričal, da pošilja živino v Chieago, čeprav je njegova farma oddaljena le 12 milj od St. Joeepra, ker dobi Chicagu tako visoks cene ,ds la- '^^i^sjs^T^ ta n,p,,Tl b __Ko so gs vprašali, kdo lastuje »emftkega državnega zbora z večino glasov odobril mirovno in trgovsko pogodbo z Ruaijo. Od »ki teritorij z blagom, ki ga za menjavajo za ruske pridelke. V Revalu in Narvl so Nemci odprli tovarne volnenih izdelkov, v katere so s silo zagnali ruzke delavce. Plačajo jim po dva rublja m deset ur dela, medtem ko imajo delavci v Petrogradu in Moskvi 15 do 20 rubljev za oeemur-»io delo odkar ao tovarne podržavljene. V Ukrajini so pričeli Nemci z velikimi »uro vin. Republikanci Baird, Johnaon. CaL Poindez-ter, Borah, Jonea, Waah, Sher-men, Cummins, Kellogg, Smith. Mich. Curtu, MeCumber, Smoot. **», McLesn, Sterling. France, Me.\ary. Townsend. Frellng-huysen. Nelson. Wsrdsworth, Oronne, New, Vsrren. Hsle, Nor-^ Watson, Harding, P«ge, Weaks. Skupaj 49. Proti — demokratje. Ashhurt, Pomerene, Thomaa, Fleteher, Roblnaon, Tiliman, Kirby, Sheppand, Tramnield, Me-Keller, Smith, Ariz., Vardamsu Martin, 8wanson, WillUms. Republiksnci. Oalllnger Lodge. Skupaj 18. PR0HIRI0I0NI8TI SOPET PO RAŽENI V NEWYORSKI LROI8LATURI. Albanjr, N. Y. — Prohibicioni-sti so izgubili glasovanje o pro hibieioniškem dodatku k zvezni ustavi, a pri glaaovanju ao doživeli poraz. Za predlog je glaaova-lo 24 senatorjev, proti pa 28. 82 PREDMETOV IZKLJUČENIH OD IZVOJEA. Washington, D. 0. — Izdan je prvi seznam 82 predmetov, ki so po proklamaciji predsednika Wil-sona z dne 14. ebruarja t. 1. izključeni od izvoza kot nepotrebni, da se prihrani na prostoru na • .ML Na seznamu so kovine, živila in udobnost hi predmeti, ki jih lahko vsakdo kupi v Ameriki ali jih pa lahko vsakdo pogreši, dokler traja vojna. Vojni obrtni odbor pričakuje, da na ta način prihrani 1,500,000 ladijskih mrtvih ton, ki bodo služile za prevažanje mini-cije in vojnih potrebščin. KRALJEV "PRUATEU" PRI . ZNAL TATVINO - New Tork, N. T. — Edmynd Uouaaelot, ki jo pod imenom marki de Caatillot nastopal pri tvrdki Morgan & Co. kot aaupnik Span -kralje, ao je priznal krivim, da je ukradel oficljelnl papir Združenih držav. vestiTmjisca. Waahington, 24. marea. r- S posredovanjem španakrg^ poala nika v Berlinu je vojni depart ment prejel Imena ameriških ujet nlkov v Nemčiji. Vseh ujetnikov je 175, med katero eo všteti tudi mornarji rasnih lsdij, ki so padli Nemcem v roke. Angleži prekoračili roko Jordan. Iliondon, 24. marca. — Angleške čete v Palestini ao prekoračile reko Jordan ln se utrdile na vzhodnem bregu. Pozneje ao pričele prodirati proti vzhodu kljub moč. nemu odporu Turkov. NAŠI FANTJS NA FSONT1 ZAHTZVAJO HZLMASJZVZ CIOARZTZ. P«i*kM MNIII* U nMi «m«rllkT tmmtfr NI______ - • • i je tUm rnU* I kupi MttjMM in m iumm »ITTjknju lin take ttkak ku»r v y*4Jt m«W k*t U dr ta v vojni h taS.1 s* mo-katar«* I- Tampa, Pla. — Pet do šest loparjev je ekušalo oropati drftav-no banko v Zcphirhillsu okoli eno ponoči. Ko je počil prvi naboj dinamita, s katerim ao hoteli bandltjo pognati v srak blagajno, so prihiteli meščani, da vi-dijo, kaj ao godi. Neki bandit.,kl je atal na straši, je* gakrič^;. "Oropati hočemo banko in kdor se približa, ga ustrelimo." A. B. St on ns, pekovski moj-ster^ se je oborožil ln približal H ... r aiM ka »aret trn vojaka, k potrata pri tlov rajo I m ati mvno Ml 4t«m hrano. Mo*o4e Ja. 4* vj mm I tasta llM v vojni ■skam ali M M morju. TadaJ ta ta imata, lak ko vidita, kolika valnaaM Ja tu kak v. aSMMM tivliaeM, Gotovo to lahko •potnata la pliem, katar« vam »(ta, kalra vadno omanja tobak In la »aabaa ataarata, kar jlk potrabuja, |a m SMSa, Aa al atom puhOi Salci «aa in akrM, ki prtkajaj« »d daaa do taaa. Vatina naa mlali, Ss* ja kr*na valja val-noaU kt vaa 4ru«a. Vojak va to tolmaflti va« druaaia, on aa laitko bojuja vai laaa bra« Jadi aH a traka, ampak njavova anarvija raapa.lr. t« nima tei^SBil, , Kakor potrakaja vajak a«a alararato. 4« m« MMnla M Slmuki Narodna UaUkMvljaaa g. i^Hk sla vin ara a i assv—»• Podporni Jsdioti takarp lt. J v Srl Inamu podjatnamu la aaoreS-M a« bari aa a vaja vaakaaaja M tam pakaai ijfarata, M PrMco«lia«vi pomaaa adrftati njaaova ____ valja laSaatnjMaaia« uljtto—i nawu t lavak«, I ' IIVitanja, da to _ t ' 'tTam na anam kraju ravno to •aktavajo nail fantja nalmarjava alaarata. kar va£ Ca« to najbolj!« aa kajaaje. VI Sv tok alararatfA pravi akua torlka«a In la tobak ja pravilno aiatan. •arJava rlaarata a« Matala valad njih >at| la akaaa najbolj prlljublivna pr 'd na "ta 'vr.T.^Z^o ndk^ džblli ■rfiim asštatto. aa ja naa" la ta |a. kar ki morali tudi^l ratl, aka ata Jokar aodnlk Ootovo, <• #0 llaimarjeva alaarata dovolj dekra a« na ta fanta "na fronti", aakaj M aa bila potam tudi aa naajloa^. w # Lsutš KfMM« Bfitgvtv, Niv w1ttriat (ASvJ VABILO NA« slavnostno manifestacijo in veselico katere priredi Okrajna organizacija "Slovenskega Rapubli£anako-ka Združenja" zmpadna Ponnsjlvanije na SYGANU, Pa., dna 1. aprila, t L t dvorani Društva "Bratatvo", itor. 6, Sa Na Pa J* t. PROGRAM: Sestanek društev v Nemški dvorani v Bridgevllls, Pa., od 10 Je tudi sprejel resolucijo, ki nemški vladi, da irtlrja v finančne obveznoati. Menjšinskl socialisti ee pred-JJPli v glavnem odseku, ds Nem-2* »Prazni Alandake otoke in ^ ne meša v notranje zadeve J* Klf»«kem. Predlog je bil pora * 12 Klasovi proti 10. Manj-«n«ki socialisti eo glaaovali'tudi roti novemu vojnemu kreditu u »mljsrd mark . ^ockholm, 24. marca. — Dva x nemškimi četami, ki se ^ namenjene v Finsko, sU zs-J? ol' "»'ne in se potopila v bli- Al.ndakih otokov. Parnika "Hindenbura" ltnd". Moskva, 24 :a .v!,mU fe naložila zunanjemu ^'Hnu, da ae iafor-Pn amerifcki, angleški ln js-' kaj Je resnico ns ps-nimereveni intervenciji rg" in "Prsnk -marca! — Bolševi u ^Mam, 24. marca. - Oeo. ker » rajhatagu, taMa .1,v®jeke rdeče J^T ' ' krajini la Flmtki brer »•proces.. "Na eni strani t + ČL* ****** drugi ^•Maam. Tsko ai Nemflja ■^rsšivs, ki ns bo nikdsr SENAT JE GLASOVAL EA PiENIOO PO 92M. Washlngtoa, D. 0. — Senat je sprejel resolucijo, ki podraži bušelj pšenico od $2. na $2.50. Razprava o predlogu je trajala skozi pet dni. Podrsžltsv pšfnl ce je predlagal senator Gore iz Oklaheme. Za podražitev je glasovalo 49 ssnatorjev, proti pa 18. Senatorji, ki so zagovsrjall podražitev pšenico, na $2 50, so trdili, da ood moke po tej ceni no bo stal več kot $13 do $13.50. Sedaj stane sod moke U. Senator ji paš ako pomislili, da pri de Isvcu, ki ims veliko družino, šteje vsak oeo t, in sta zanj $2 sli $2.50 še premoženje. Vas ks podrsžltsv živil vstvsrjs in-dastrijslni nepakoj, ker deUv-eliko morejo Izhajeti z mesdo. Pa |ivilakem zskonu ims predsednik prsvlco določiti ceno pšenici. Leni je določil $2 ss bušslj pšenice, letps ps $2.20. Vss zni menja govore, da bo pmdssdni vetirsl predlog ss podražitev pšenice, zanj glasuje tudi rborni- K- . Za podražitev pšenice eo torji glaaovali takale r Za — demokratje Chamheriain, Nagent, Sha-mona. Gore, Overmsn, Hmlth, Os. Hardtrirk. Owen, Thompson, Hitehoek, Rsnsdell, Uaderwood, do 11 ara dopoldan. 2. Slovenaka sodba la Burdine, Pa., Ifra "Ameriško himno". S. Pojaanitav namena manifestacija v angleškem jeaiku. 4. Obhod s godbo na čelu Is Bridgevllla, Pa., v dvorano društva "Bratstvo", šte/ 0, fl. H. P. J. na 0fgans. Ps. 5. Pevski sbor "Ilirija" a Cannoaburga, Pa., sapoje delavsko himno. 0. Govori slovanski govornik Prask IUrša ia Chieace, IU. 7. Slovenska godbo la Burdino, Pa., igra siarsoljoso. 8. Lokalni tajnik B. R. Z. poroda o napredku tekajšnje lokalna organiascija. 9. Pevski sbor "IUriJs" Is Cssosshsrgs, Ps., sspojs "Domovina, mili kraj." 10. Ples in proata ssbsva do 11 are svešer. Igrale bodo slovenske godbs ne pihala . U T fl «. „ H •, n , I , Mt J Viiayaiat as molka Jo 00«. Damo m vatopalaa proalo. lUatfeotacIjs is vssslics aa .vršita v korist g. R. Z. t Apaliramo M članstvo organisocij v zapolni Ponnsplvanjjl, da se odelošl mani-feotacije in vsoelies korporatlvno v velikem Številu. Pomagajte vsi do boljtrga uspokal ODBORa ViMIk Veliko plesno -Veselico kstara priredij« "ZDRUŽENE SLOVENKE ^ dac aprila Iti« v Tbom, W. Vm. W Miaiiliaiil dvaraai M Drugi oo««L Za/«tak to#aa aO • ari popoldaa. Titopalaa sa molk« jo SOs. t #J, . 'J Najaljudarjta vabimo vsa lakajlajs draMvs ia vat pasaataao« rojaka la rajskiaj* >r Thnu— ia m klilajr ako aateoorttl oova Sraaka foApat— 4ru««va. Za vsastrsaafe« dakao IV« hm atrWt H^o« o4Sm. Val as sshovo ta doat "V Stafl Jo . • .ml . ' • JMMk A aa LAWNOAua Ava., onicAuo, npbat«! onaaa: rraesMimUt Jaka VagrU, boa 1S0, U OaJla, 0L 1. 1'uai.rtdaodsUt J. BastaovM, m. r. n. a, boa ae, ona««. Um a Podpradnadalki JoW Kabalj, »400 Kirtag Avs., Ho. Oktaa««, ih. Tajata i Joka Vaidarbar, IT0I Bo. Lataadalo A v a., Okiaago, IU. Biagajatai Anton J. TarUvoa, P. O. Bas 1, (Uaara, DL ■spisstksr. Jaka ltolak, 4000 W. Hat Bt, Oktssga. 1IL KADsoun osaaki Jaša AsabroAil, Ml kos, Oaaoaskstg, Pa. Pesi Bofgor, ui - tal BL, U BoUa, DL ». g. Taaakar, «74 Aksa/ Av^, Boaksprtaga, roaoTKi onarn Aaloa Brast, Oaa. Dal., tiaaoaabarg, Pa. Jai« Badltak, bos «81, Bmllktaa, Pa. MaU Plotartak, M« boa, HridcavUls, Pa. Jakob NlklsvšM, L. Bos B, WUloak, Pa. U. PattaTlab, 1«818 Bal« Ava., OoUlaweod, O. uaaDKra * * paoa van1 ■ i Jaša Kavartata. j| vMovm nišTnii V. J. Kava, M. D., 0108 Bt Otalv Ava^ Osvataaš, Obla. VBB D1NABNB ZAD1VB IN BTVABL ki « Itšajs ol. spravaaaa aSbaao ta B. N. P. J. aaj sa poiiij.ju aa aaslov. « ^^ ' ' JOBN TBBDBBBAB, 808T-80 Bo. Uwašsk Ave, OkleSgo, U PBITOtBB OL1DB OKMBBALNBOA POgLOTAVJA ss |>«iiijaja ao U draga JOtl AlfBBOtlO, Bas 881, 8ADBVB PBBPnurm TBUIN1, M sta gb ssttl prva stassa, ss poliljajo aa aaalovi AKTON HBABT, Ooa. Ualiv, Oaaoaabors, Pa, VBI DOPISI, raspmvo, Itaaki, ——"i lta. aa OBBDNIŠTVO "PBOBVBTB", 1087-10 Ba. Lawa4ato Ava, Oklaaga, ▼Bl UPBAVNlSKB BTVABI, ssiošstas, aglasl, m pašUjajo ss aaatovi DPBAVNIŠTVO "PaOBVBTB", 1087—80 Bo. Uwsšsls Avo., Oklasga, IU T korsspoadsaal s tajaUtvom g N. f. J., svošslšlvom ki spsavalMvasi '* Proavato " so vsbtta Imaa aradalkov, msrvaš aap»Mta asslev, ki jo ta asvo-daa, ako šsBta, ds bo vsaka slvsr kllro tešsas. fsjs glavBoga spravaogs odbors se vtšlje vsaka prva stoša Is tsetg Mita kaaa^ Iglatak ah aal mpi M ■ r h ■ taoo^u* vgaaiag oa vau gg| PREKLIC, Podpisani proklieujem vse svoje besedo, kar aeiu govoril v zmoti oziroma v nevednosti o Johnu Volkarju. Tebi pa, ki si v«e to go-vyritVnje zanesel med ljudi pa povem, da tudi o tebi ni leim, da rasnašaš, česar nisi gotov, če je rea sli Ais. V bodoče je boljše, da malo paziš prodno na reja* nepo-trebne eltnoeti meni iu drugim, Matija Arnold, Hermliile, Pa. SPOMLADANSKI IZPAHKI sooblšaiao v t>akofiiml in srbašimi koti, ki upllvajo salo neprijetno na bolnika. VŠasik setahiapahkov kar pranalaU ae more. Kar pt, tam talita, Je, da bi vam kmsJu odlaglo. V samita v takih alutajih kako uapaino mašilo. Mi vemo šs S eveta'8 Sldft Oinimant (Bsverevo Mašilo ss kola« bo-akih lesni) Isvratno Zdravilo pii tal upahkih aa koti. kar vam hlad. kolo in manjta srhonjs. Isvratno masiio sopar Utajo, kraata, garje, apahko. luakins ia rasna druge bolašina na koi. Cona 80o. Na pršdaj v vaoh lokamah. POEOE orrATEUit EANIBCVE KN/IORi Oeearjeviš Rudolf ali Knjoajo na avatrijikem dvoru 75o Hipnotlzem 8Bo. Vodflka Johanoa ...........BOo Hitri računar ..............BOo Naročita pri Otto Pezdir, Box 1111, Now Vorii, N. V PROF. DR. MULUN Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 138 Pcbb A v., PilUbarflh, Po. pa aaOS aa «*am. a» i BA SLOVENCE 411—4th Avenue (NASPROTI POSTE) VBfTSBUROK, PA r NORTH SIDE STATE BANK hock. smr/ros. vro, n sszaavE stta^aa^a mocns. coNsasvar. MsrasoMa iMariTvila PB08VETA VELIKA VAS ROMAN Prmomkt *pbd EDCAR HONTEIl peti—mm f. k. mmmmmmmm "in pozneje, ko eU bile z Albertom skupaj, aH nui čutila nekak poeeben dušni mirt" "O tem pa niaem fte premišljevala." "Ali nisi bolj pezno poaliakala njegove besede, kakor pa če je govoril kdo drugi f" "To je pe rea" "AH ge nisi reda pogledela!"* "O, tege ai niaem upela." •'To ie rea; jaz aem tudi Pavla preje glede. niaem nič ai relria, ljubil, kaj. mirno po- le. "Seveda Povej mi delje, ali niei priila k nem večkret f upanjem, da ge dobil tukaj!" "De." " Vidil, vea to aem jez opazila ki uganila tvojo ljubezen preja kakor ti sama." ••TI aa niei motila, jaa pa aem sposnsls šele "In aedaj priposnsš praeto, de ljubiš Alberta t" "Ne muči ma več, aaj ai me še dovolj mu-JHta, me izpraševele in govorila o Albertu in mi izvabila na bolj ali manj zvit način mojo akrhr- Torej aam bila tudi nerodna!" "No, tvoja vprašanja ao bila včaaih precej 'Jaa pa aem ai domišljala, da aem ae apravila jako zvito ne delo, niaem pustila nikdar opaziti, de aem zapazila tvoja msburjenje, tvoj trssoč ae glas .. ." "In vendar si ma pripravila aamo ti, da aem pričela pesiti ns svoje čustva" "Inssdsj!" * ' • "Sedaj sams ns vera, a« naj šalim, da post s-ns Albert moj soprog, ali oetanem sama, če me ne ljubi" "Pri zadnjih besedah aa ji vlljo • solze po licih. "TI jokaš!" vzklikne Ana. "Toda to ja ven dar najjasnejši doksz, da ga ras ljubiš, če ti je hudo misliti, da bi ae to, kar U šeli srce, ne moglo izpolniti t Ns jokaj, moja dobre Luei, poto-laši sa in upaj. Hočem ti nekaj isdsti. Psvsl in jas svs ss domenile, Albert ta mora ljubiti, mo-. gočs te le ljubi." Ts bsseds pomirijo Laeijo takoj in veaelje ji lari la oči. "Tekret na izletu v Chsmtersusi sem bils tako srečna," šepeta. "Saj aem videla." "Toda, takrat ša nisem vedela, da ga lju» blm." "de vedno ne! Ti pa talko pomuješ! Kedaj ai torej prišla na to! V Saint Mereellbiut" "De takrat." Sree mi je hotelo počiti, kar bi-le je v mojih eaneih, po eeli glavi, kakor ogenj aa je pretakala • . ." » "O, o, o, kar toliko na enkrat. Sedaj ae pe ša popolnoma dobro Ispoznsš, kakor vidim." "Govoril ja tako tjubeznjivo, prijel me aa roko " "Torej, stvar je gotova, ti ga ljubiš ht A tukaj ne drevesu ns pomeni: Ane!" "Ns, ali ne ljubim te nič manj Aniea." Deklici ae nista naveličali pričeti vednp isti pogovor. Ana js pravila vedno o svojem zaročencu, Lucija pa je bila vedno eli vesele ali do amrtl lalostna. Ana jo js tolažila, ji obljubile pomoč, ln jo prosit*, naj bo dobrs voljo. O Albertu niste slilsU nič, ssmo Psvsl je pl-aal parkrst o njem, da ga ja obiskal v Saint Mar eelllnu, to pa je bilo tudi vae. Albert najbrše ni mialll več na avojo mladoat-no prijateljico, drugače bi prav lahko prilM aam. Vreme je poeta Jalo vedno neprijetne je, eever je bril ledeno čes gore sem bi stressl drevess, ds so Izgublls zsdnje listje in stala gola. Zima se je blllsla. Pričelo se je mrzlo vreme m podel je prvi sneg. Koyhonenčsnjs niao mogli sedeti več v prostih urah pred avojlml hišami na klopeh ln govoriti z mimoidočimi, priM je čaa, ko so sedeli najraje pri zakurjeni peči. Trnla letoa so Imeli v Roybonl precej novosti; posebno ena je vlekla ljudi na cesto. Na Chanat ovi hiši, nad okni pritličja je visele velikanska tsbls, ns ksteri je stalo s zlatimi Črkami na črnem polju: Banka Obaaat, Felibien ln dr. Tem bolj so atrmeli ljudje, ker je prišel napis ksr čes noč na hišo. Chanat js nsročH napis v Kalnt Marcelllmi, od tam ao ga pripeljali popolnoma gotovega« Ne, tako avstlegs nsplaa nI Imel nihče v kraju, Ve ran ga sploh ni imel. "Ta napis bo atal mnogo ljudi premošsnje," meni Allsrd. "Chanat, Felihien ln dr. se glaai nova firma, kdo je neki drug!" ao ss lapraševsH ljudje. "Nsjbržs Ivana," ao odvračali hudobni Jest-ki, dovtipn so se splošno smejali. V resnici nI bHo drugega, toda Chanat u sa je sdele, da se ta "in dr." jako lepo podaja, da .ploh večja firma brea tega nI mogoča "Videti je tako Mato in veličastno," je vakel M tli notar. Sploh pe je bils Eme tu, te je lahko veljala aa oni "ln dr.". V hiši je vladalo nekaj čaaa eeio preeelje-vsnje. Slavni aslen s modro il svilen ln s krzno podšlt, to se je videlo, ko ae ja ia cerkve j grede pokropile a blagoalovljeno vodo, takrat ga je toliko odgrnlla: bila je kraana belo alva kožu-hovbia. Krog vratk pa je imela širok ovratnik, tu-di krama. "To mora biti gorko," ao dajali ljudje. "Sle-pičevi aade v cerkvi ravno tako prijetno, kakor doma pri peči, mi pa smrzujemo." "Vidi ae da ata bogate, plemenitaši si privoščijo lshko marsikaj." "Pri nas na deželi na nosijo kožuhovine." "Ps ravno ml bi MU potrebni, kajti sims v Chambaraiai je jako ostra." "To bi bilo prav lepo ln prijetno, toda stvsr stane mnogo denarja. "To si dovolijo lahko samo bogati ljudje." "Zekej, saj ja Imel snkrat tudi goapod Allard kožuh." "Ds, ovčjege, pa ja nosil koamato ns sune j." "Seveda ni to tako dobro ali vendar bolje, kakor nič." "Koše ne zunaj ao nasprotno jako hladne." "Kakor naj že bo, mora sa nositi tako, kakor je navada ki kar ae fana." Tode v Royboni je bUa gospa, kl nI bHa a tem zadovoljna kar je imela, to je bifta Eme. Ko je prišle domu ls cerkve, je rekla očeta t "Jes hočem tudi tak kožuh, kakor gs bne Sleplčeva." "Do sedsj ga vendar nisi nlkdsr nosila" "Ali je to vzrpkt Hočem ln moram Imeti ko-žuh. Prvi smo v Rojrbonl bi si tega ne smemo pustiti prevzeti od koga drugega. AU nisi videl, kako pozornost sta vabujkls danss Slepičevs v cerkvi! In Is teko je njun salon Ispfl od našega, ns emeta biti edina, kl imata koiube." "Ali kljub vai ti bahavoatl nista drugega* kakor rojaltata," pravi Chanat "Da," odvrne gospe Felibien, "ml pa U mo-rall obesiti v aaloa podobo našega mladega eeaer-jeviča, kakor Imajo oni grofa Ckamborda." "Ha, ka, ameUjo se neravnoet s svojim po« habljsnka pretendentom." "Ja tudi v drugih ostrih pohabljenec, KAJ POMKVI ZA LJUDSTVO PftBMIOA PO |3J0 BUtUJ. D. 0. —Če bo pšenice po I2.&0 bušelj, pomeni, da as podraži moks pri sodu za tri dolarje. To zopet povzroči, de bodo peki zmanjšali hlebec, sli jim jim ps povišali ceno. Z drugimi iHHetlauii bi rekli: Kruh, ki Igra važno vlogo pri ljudaki prehrani-tvi, se podraži. Ljudatvo bo mo ralo uživati manj kruha ali pa plačevati višje cene. Slišijo sc glasovi, ds bo mogoče predsednik vetiral t predlogo. Tski glasovi pa niao všeč ljudem, ri zagovarjajo visoke živilake cene in ne raialijo tako daleč, da \ |>t'itv draginja povzroča delav ski nepokoj. Komaj ac je uatvari-o nekakšno približno nsvnoveaje med cenami in delavakimi mezdami, a tem tudi mir v induatriji, žc prihajajo ravnoiati ljudje in zahtevajo podražitev pšenice/ Njih zahtevo zagovarjajo liati ve-ebizniških interesov a tode brez-iniselno frazo: "Ce bo predloga vetirana, bo pridelovalec pšenice mislil, da se njega zapoatavljo in priaili sprejeti regularno ceno, co js vsakemu drugemu dovoljeno profitarstvo." Ts fraza ni breztnislena, ampak je nearamna, kajti živilaka u-prava je določila ceno tudi za druga živila in ne le za pšenico. Ce ae poviša cena za pšenico, bodo drugi zahtevali povišanje cene za fižol, krompir, zelje in drug poljski pridelek. Izgovor, da farmarji m morejo izhajati po tej ceni, ki jo je določil predsednik, ne drži. Cena pred vojno je bila pod dolarjem, predsednik je ps za letošnji pri delek določil $2.20 za bušelj pše niče. Cene za, potrebščine so šle kvišku na okroglo za 50 odatot-kov, farmarski delavci so mogoče dobili povišano mezdo od 15-^25 odstotkov, pšenica sc je pa podražila nad 100 odstotkov, torej ne more biti govora, da so farmerji prikrajšani, ki pridelujejo pšeni-co. Ampak nekaj drugega jel Majhni farmarji ki posedujejo do 160 do 200 akrov zemlje, so pri-morani prodati pšenico pod določeno ceno, fco ie omlatena. Med farmarji je tudi mnogo najemnikov, ki ao ai že sposodili denar na pridelek. Komaj je mlatev kon-čana, morajo s pšenico na trg in sprejeti morajo ccno, ki jim jo pobudi kupec. Pšenico pokupijo velefarmarji, ki posedujejo od 500 akrov zemljišča naprej in žitni trgovci. Ti napravijo potem dobiček. Čim vi|ja jc cena, tem večji je njih dobiček. Vlada je o teh manipulacijah obro poučena bi za to tudi pri-ajajo v avet glaaovi, da pred-sednik vetira predlog, ki podraži pšenico. Če bi bila potreba za po dražitev pšenice nujna, M Ml j predsednik žs sam povišal ccno, ter ims jis ^razpolago dobre po-jedelske eksperte, ln bi ne čakal, da pride aenator Gore z njegovim premogom na dan. Predsednik Wilson je določil ceno za bušelj pšenice na $2.20, kar je po izjavi poljedelskih in drugih ekonomskih ekspertov dosti visoke. JBS POČDU MESTO POD VODO. Blair, Wis. ^ Tukaj je s silnim treskom razpočil jez pri>WAe-hallu, ki je držal vodo nazaj dve milji po reki navzgor. Takoj po traaku ae je voda s veliko močjo "Proeveta ' pila aa blagostanje ljudstva. Ako ae efcrinjaš a njenimi idejami podpiraj trgovce, ki oglašajo v ProsvstL V salegi imam vae aa vaakdanje potrshšši-ne po smerni eanL razlila po nlievak Whitchalla. In po ||a Ugasnile ae 1®« u .i im. . . ' a med prebivalci jc nastala Voda je s sabo neala\eHa!Tl^ ne plošče, ki jih je preje udri« val jez, da niao plule po reki aa dol. V elektrarni ao stroji pakvm jaaž bi obrat je uatavljen. RAD BI IZVEDEL kje se nahaja Rozi Glavan; ilju nem, da živi nekje v ChleagL|T in zelo rad bi izvedel za nj^ *lov; če kdo rojakov ve u njd naslov, ga prosim, da ^ uaznil5 na UPRAVNIŠTVO tega 2657 8o. Lavrndale Ave CW bi bil lahko asora vi ri torej mRast, kakor jo "Ni etrašalk," Francije." drlnvo," pre-otroke, ve-pravica bi ftJDNA KAZEN ZA dbOkb. ZA POUDMI Mogalaa, Aria. — Tukajšnje ob-lasti na zapirajo porednih mehiških dečkov, kl prihajsjo prek] msjs bi lzvrše manjše preetopks, ampak Jih kasnujejo na poseben nečin. Policaj odvede deška k pr-| vemu krivcu, kl ga naprvo ostri le do kože bi potem gladko obrije po glavi Mpl Policijski načelnik Izjevljs, da sa Js kaaan obnesls. Deček ali mladenič, kl Je obrit po glavi ne | stopi več na amsrilka tla. J ZDABJI ZAHTEVAJO 98 VA dam. Denver, Oolo. — Zidarji so za-stavksll, ksr so dslodajalci odklonili povišsnej dnevne mezde zs| ea dolar. Zidarji ao doaedaj služili $7 na dan, zahtevajo jih pa I osem ln pravijo, ds to mesdo dobivajo zidarji povsod v državi Colerado, kjer delajo STAVKA KADI POČABBIH STBOJBV. Marttaa Ferry, O. — V tovarni I American Sbeet and Tinplste, kompsnije je seeUvkalo od 20o| do »0 delavcev. Delevei izjavija-ja, da je kompanija znižala hitri j eo strojev la radi tega as marajo | saal uliti svoje prejšnja i Kea^oalja seveda pravi de se! •troji obračajo a skrajno kitrieo. CENT8 Trobente glas kliče vas« Vstanite gor in kadite HELMARJEVE CIGARA Jfna^toč