t.rek, ietrtfk ina.lot,. ,,h»ja i« » "»>•'-
thiru bre* po.iljanja na «om jav«e leto Igi, — k, ,a pol leta . . 4 „ — ,. ,1 Cctrt leU . I .. SO ,.
Pn pošli :
g, ,,e leto 10 |t - k. ,i pol let» . I .. — ,i ?etrt Ut«. K .,  «0 ,.
Vredni.tvo m opr.i»nHt»o , D!l »tolnem trtfUlDuin-plati) liii- it. 179.
Oznanita:
Ifl  navadno Jf.alopnO
rrito le ptaluje 6 kr.te ae natiane ikrat
•1 kr. f« ie ti.ka MM 4 kr. de ie tiaka Škrat, vete piameuke ae pljujejo po proitoru.
Za T»k tliek je plakat-kolek (atempelj) ia SO k.
Kokopiai ae ne »na;., dopiii naj ae Uaforoljn« franknjejo.
Št. 74.
V LVIar-ibor-u 26. Junija 18C9.
TedfftJ II.
T0T Vabilo na naročbo.^m
V kratkem ne prične novo četrtletje. One p. n. naročnike nSlov. Naroda", kterim do tje, naročnina poteče, prosimo, naj jo o pravem času ponove, da ne pride nered v razpošiljanje. Kdor bi se prekasno naročil, ne mogli bi mu več ustrezati s prejšnjimi listi, ker nam velika denarna, škoda, ktero imamo pri „Slov. Narodu", ne dopušča tiskati več iztisov, kakor je naročenih. Novci se najbolje in najceneje pošiljajo po poštnih nakaznicah (postamceisungj in pristavljamo, da znaša četrtletna naročnina 2 gold. 60 kr.
Vsem dosedanjim žrtvam kljnbu smo si priskrbeli novih de-lalcev in dopisnikov, tako da nam bo mogoče zadostiti vsem tirjat-vam, ki se morejo staviti do slovenskega lista, ki v sedanjih časih izhaja samo trikrat na teden. Prinašali bomo kakor do zdaj uvodne članke, ki bodo brez strahu vsestransko tolmačili naše politično razmerje, v dopisih bomo podajali bralcem najnovejše dogodbe na slovenskem in avstrijskem svetu, „Listek" se nam bo obogatil in nam je med drugimi znani humorist g. dr. Zamik obljubil, da bo v „Slov. Nar." listku nadaljeval svoje toliko priljubljene „originale iz domačega življenja"; s kratka, naša skrb bo, da ponudimo Slovencem list vreden in dostojen ; na Slovencih pa je, ali nas hočejo podpirati v našem početji, ki tirja od nas tolikega požrtovanja, ali pa hote dopustiti, da se kedaj še volja spolni našim nasprotnikom , ki nam že konec ne le voščijo, ampak tudi javno prerokujejo.
„Slovenski Narod" bo svojo dolžnost, storil, naj jo stori tudi slovensko občinstvo!
V Mariboru konec junija meseca 1869.
L a s t ni ki in v r edništvo.
Svoboda, kakoršna na Slovenskem.
plivala Bogu, da se dti z decembersko ustavo in decembarski ustavi kljubu tako lepo vladati," mislili smo si že, ko smo brali, kako jo bil g. Mbring tabor pri Frnetiču najpopred dovolil, potem pa iz „viših političnih razlogov" svojo besedo zopet oporekel. Pa hitro smo pustili božjo hvalo, ko smo se domislili, da je ljudska govorica temu pobožnemu vskliku pri-pregla posvetni dostavek : „hudiču pa figo !" in ostala nam je le ena želja, želja namreč, da bi bile vse one absolutistične narave, nad kterimi v Avstriji soince tako lepo, če ne lepše sije, kakor nad svobodnjaki, toliko zmožne slovenskega jezika, da bi jim bili mogli pokazati ono številko „Primorca", v kteri g. Cegnar razglaša , kako krasno in umljivo je znal g. Miiring neškodljivo napraviti ono ustavno, memogrede rečeno s prestola in s prisego uradnikov zagotovljeno pravico do svobodnega zborovanja in taborovanja. Ti podedovani absolutisti, kterim že sama beseda „ustava"  žene cele ko-
pice mravljincev po sključenih hrbtih, bili bi se prepričali, da ustava ni to, kar si oni o njej mislijo, zlasti da jej še nikakor ni obveljalo, ka bi se bila popela do „višega političnega obzorja" in više politične veljavo ; prepričali bi se bili, da so mora kakor nekdaj „kratka podložnikova pamet" trikrat do tal prikloniti, kader na oder stopi više državno modroslovje. Tli g. Mbring decembersko ustavo in njene pritikline bolje pozna, kakor mtši absolutistični strnhopetneži v svojem obupu. V postavi o svobodnem zborovanji 15. nov. 1867 je našel menda §. 6. ki pravi, da se smejo zabraniti zbori, ki bi v nevarnost derali javno varnosti ali jatoi blagor. In g. Moring mora vedeti, kaj je to; torej se vsede lakonično zapiše: .,vzvidelo se mi je iz viših političnih ob/.irov taborovanje medčasno ustaviti." Kaka sprememba! Pirotehnik Stuvver na Dunaji bi si ne mogel izmisliti boljega predmeta za svoj mnetalni ogenj : Zdaj široko polje, na kteretu na tisoče in tisoče žuljavih slovenskih rok prosi: „dajte nam naše pravice, zboljšajte našo stanje!" in samo en „bum !" ali „ehanger!" in visoko v oblakih nad meglenimi tli bi stal ta ali oni viši državnik in veleval : „Medčamo moliite, Slovenci! Zdaj itak govore Nemci. Italijani in drugi narodi, ki si niso ob vroči kaši gobcev prisinodili!" Prizor bi lahko olep-ševal umeten ogenj, kterega sicer ni bilo v Trstu, kterega bi bili pa tudi tam lahko napravili, saj so pri rokah cevi in državni smodnik.
Ne le zarad cevi in smodnika, ampnk tudi zarad kratkega in čvrstega sloga sc priporočajo za c. kr. namestnike — viši častniki. „V/.videlo se mi je" in podložoiika pamet mora dovolj vedeti. Na to nas jo domislila okrožnica nevojaškega deželnega predsednika kranjskega. Kolika zbirka zvitih in zavitih stavkov, prodno g. predsednik pove, kaj so jc njemu „vzvidelo" za blagor, varnost in ustavnost na Kranjskem. Pn naj si za denesč. bralci sami ustvarjajo svojo sodbo in primerjajo Mćiringa s Konradom, ki je to-lo okrožnico razposlal svojim okrajini glavarjem:
Znano Vam je, da so so v zadnjem času posebno v nekterih krajih kranjske dežele uad kmečkim ljudstvom pokazala znamenju nenavadne raz-dražeuosti, ktera so je razodevala v surovih čiuih strasti in v poskušnjah drugače misleče posiljevati.
Tako okoliščine jo treha tem ostreje odpraviti, ker po vsem kar je bilo vidoti, kaže to gibanje nameno in težnje, ki so načelom ustave in podlagam društvenega življenja naravnost nasprotne, ker ovirajo razvoj in uros-ničenje ustave in ker so, ko bi so dalje razvijalo in obveljavalo, take, da bi lahko javni mir in red spravile v stalno nevarnost.
Ne dvomim, da bi se Vi tej nevarnosti, ko bi se jo bilo tako ali inače kje v Vašem upravnem okrožji bati, ne stavili o pravem času in z vso resnobo nasproti, in da bi vse storili, kar bi bilo treba in kar postava veleva, ko bi morebiti posamezne sronje no mogle h svojimi močmi skrbeti za oskrbljevanjo policijsko uprave spadajoče med njihove dolžnosti, ali pa ko bi srenjska predstojništva ne storila stvoje dolžnosti, kakor bi jo morala.
Na drugi strani pa se kaže, da bi bil poduk in izobraževanje edini in sicer nujno potrebni pripomoček, s kterim bi so dali razširjati pojmovi in ljubezen za postave in podlago našega državnega reda.   Srenjska Zastop-
Francoz na kurjih jajcih. +)
Dr.Konst. VVurzbach v knjizi: „die spriclmorter der Polen" pripoveduje:
Na poljskega kralja Ivana Sobeskega dvoru je bil mož, kteremu so pred obedom rekali vitez, a po obedu plemenitaš.
Neki gospod, zdaj prvič prišedši v kraljeve sobe, vprašal ga je, kdo bi on bil; a ta mu je odgovoril: „kraljev brivec." •-- „„Torej kralju brado briješ?"" — „Ne", odgdvori, „za nos primem vsacega, kdor ga previsoko nosi, ter z milom mažem nekraljevo dvorno sodrgo."
„„Mislim, ka se šališ"", nevoljen odgovori tujec.
„Nej svobodno tako misliti", rečo poiednež ; „hotel sem vas seznaniti z običaji našega dvora, jer tukaj sta samo dva , katera vse smeta : kralj i njegov blazen (norec). Samo kralju se je svobodno jeziti, a samo njega Maznu šale zbijati. A. jer te pravice nikdo s seboj ne prinese, nego jo sto-prv tukaj dohode, umejeto, ka v pravico seza kralju, kdor se jezi; a jaz svojo pravico, šale zbijati, vsak hipec rad odstopim vsacemu, kdor jo hoče."
„„Kako nejsem takoj zapazil, ka imam blazna pred seboj !uu tujec nevoljen reče svojemu tovarišu.
„Napaka je res, da je nej oprostiti," pristavi šaljivec, „ino reči je. da jaz bolje znam svoje ljudi."
Kralju je bila po godi njegovega blazna šaljivost. Imenoval ga je svojega ljubega Vinisa, a čo jo prešel dan, v katerem ga nej videl, tožilo se mu jo po njem. Vinnicki je torej povsod in vedno spremljal kralja. Sobeski je bil še hetmau, ko jo šel v hočiinsko bitvo, ter Vinnicki jo bil tudi z njim
*) I' I
iaatoljovl posebni želji smo brc/, premenilio tiskali sestavek, kakor ga je pisa jatelj. Vredn.
i tako je v množili vojnah z njim vojeval. A kraljica Vinnickemu nej bila prijazna, kjer je njene Francoze vedno ščipal. To šaljivca nej ustavilo, hvaliti se vsemu svetu, kako mu je presvitla kraljica milostiva, kar jo tudi kralj zvedel. Ko ga je tedaj Sobeski povprašal, kako more tako lagati ? odgovori blazen: „Nc hižem, premilostivi kralj, kajti star sluga, star konj in star osel nikoli nej posebno v čisli. Nego ka mi je go^pa kraljica res vrlo milostiva, kaže to , jer jo Francozom od dne do dne prijaznejša, a jaz vendar pijem tisto pivo, katero oni vare. Denes me z dvora pošlji, milostivi gospod, i takoj jutri se ti zahvale vsi Francozi na to ljubav; če nej res, hočem, dokler bodem živel, ta župan *) nositi kakor lažnjivec."
„„Ti ostaneš Vinis, a jaz te ne pošljem z dvora; samo gledi, da ti bode tudi kraljica prijazna.""
Vinnicki obroče, kraljeve besedo ne pozabiti i skoraj priti v kraljičino milost.
Temu so so vsi čudili, jer vedeli so, ka Vinnicki svojo besedo no pogazi. A tu jo bilo najprvo treba, no dražiti Francozov, katerih nej bilo malo pri dvoru; vendar se je tem utegnola izgubiti milost kraljeva, kateri sam nej bil prijatelj Francozom ter je nerad vidni, ka se ji in je dajal povsod prvi prostor. Dvorjani so bili torej zelo sničavi, kako so Vinnicki reši zadrego; vendar si je vsak mislil, ka, če ne drugače, kakoj urne-teljnostijo.
Od tega dno se Vinnicki zapre v zadnje stanice urada, ter se ne pokaže kralju.   To se je godilo v Zločevem.
„Kde je Vinnicki?" popra\ša Sobeski vsakdan. Odgovarjali so mu: ..Zbolel je."
Kralj mu takoj pošlje svojega kaplana i vrača; a Vinnicki nej dal nikomur k sebi priti. Minol je prvi, minol je drugi teden; kralja nej mogel nikdo razveseliti.   Prišlo je tudi neprijetno vreme, i z dvora je izginola vsa
dost. Kralj je bil od dne do dne zlovoljnejši, ni jesti se mu uže nej hotelo,
) Suknja.
niStva in prebivalstvo bi se imelo podučevati il izobraževati o tem, kaj jefugnezdile, in da se trdno in stalno nkorenini spoštovanje do ustave in postave nisiva m piruimi.nu .     , r   . ________,.     u: ______ _____m »t • i- .   l.i_____ffninn,   vaantav mm vsesa svoiesa sDostovania.
in pomeni ustava in postavni red z njo ustanovljen, ki vsem državljanom enakomerno hasni, posebno kaj so in pomenijo državne osnovne postave, brambovska ustanova, verske in šolske postave.
Znano mi jc, da so se tega pripomočka predstojniki nekterib okrajev že uspešno posluževali, in da jim posebno seje srenjskih odborov dajć do-dobro izvoljeno priliko za take težnje.
Toda le neumorna stanovitnost in delavnost more po tej poti peljati k zažoljenemu cilju in bo konečno k njemu tudi peljala.
Izvolito si šteti v posebno svojo dolžnost, da vsako priliko, ko pridete z ljudstvom svojega okraja v dotiku, posebno pa uradne dnove in seje srenjskih odborov, ktere ravno iz tega namena prav pogosto obiskujte, v to porabite, da razumljenje in ljubezen do državnih osnovnih postav in do dobrohotnih in svobodomiselnih vladnih namenov iz njih izvirajočih širite in utrjujete med ljudstvom, posebno med srenjskimi zastopi.
Ravno tako neprestano skrbite, da se ostro in naravnost nasproti postavite vsem protivnim z zapeljujočimi, dražljivimi in krivimi lažmi o narodnosti in jeziku ali veri. ki bi bila v neravnosti. o samevoljeuem obtežavanji z davki itd. zvezanim agitacijam.
Sklicujem se na mojo denašnjo naredbo glede nadziranja učiteljev in njihovega upi) iva do šolske mladeži. Ravno take so se mi naznanili slučaji, v kterih se je tudi prižuica v to zlorabila, da se je pod krinko vere in cerkve, ki bi bile v nevarnosti, in s sleparijami o drugih nevarnostih, ki bi ju čakale, skrivaj ali naravnost napadala ustava in postavodaja.
Vlada nikakor noče proti duhovstvu v deželi sploh gojiti izmišljenega nezaupanja, ali ovirati ga v delavnosti njegovega   nravnega blagonos
Naj Vas, blagorodni gospod, zagotavljam vsega svojega spoštovanja.
V Ljubljani 14. junija 1869. pl. Konrad, 1. r.
Tako g. deželni predsednik kranjski.   Prihodnjič bomo prosili mi za besedo
Dopisi.
o Iz LJubljane 23. junija LIzv. dop.J Nemške novine zmerom tako pišejo, kakor bi Jaujče in Velče bilo vse ena ter ista stvar; a to nikakor ni res! In da to ni res, moramo zopot in veduo poudarjati! V Velčem ni bilo nobenega Janjčana! Volčanje niso nemškutarjem hoteli nič zalega storiti, kajti največji zaslužek imajo v papirnici ter se torej boje, da bi ne izgubili kruha, ako bi se kazali sovražne oholim nemškutarjem, s kterimi drži večina papirniške gospode. Papirniški delavci dan pred turnarskim izhodom uiti delali niso, ker so bili oproščeni, da so turnarjem vence pletli.
Zjutraj predno so šli turnarji po železnici na Janjče, prišla sta bila dva kmeta z Janjčega ali iz janjškega obližja v Ljubljano, ter sta na kolodvoru prosila nemškutarjev, naj doma ostanejo. Vse zastonj! Ali torej niso šli res prepira in boja nare jat?
Ko so ljubljanski neraškutarski prijatelji in prijateljice prišli po poldne v Velče, bili so kmetje mirni, ter so z novci igrali za cel streljaj daleč od turnarjev v smrečji. Zlasti nemškutarske gospodičine in gospe, boječe zaradi janjške dogodbe niso hotele k mizam sesti, rekoč : Kmetov se bojimo. Vojaci brž odgovoie: kmete hočemo zapoditi, in planeje vanje ter je raz-krope. O tej dobi po naključji pride cela množica ljudi iz cerkve pri Devici Mariji v Polji. Vse je bežalo črez most preko Ljubljanice , a za ljudmi so drli in mahali častniki in žandarji, kteri so tudi štirikrat ustrelili, najbrže
s» ■ "     ' ■ .   • I 5U    m ||   |U     Ili.lil.III     ' "  umni     lil    **M,iiv*i»*j*,    uuw..    wv uv.Wwv»VMa«J '"«|OW.i:
nega poklica, ali prezirati njegove zasluge za društven, red, nravnost ,n m-1    ,^fe ^  fe ^ ^ ^ ^ ^ ^
sko ljudsko odgojo sploh, vendar tirjajo one posamezne prikazni, da resno in resneje pazimo in da bolj in bolj ter krepko okoliščine nadziramo in postavo kar najostreje izvršujemo.
sta tukaj doma, torej na svojem ; da nista nič hudega storila, in da sta brez orožja. Rode je rekel: tudi jaz sem vojak, in za tega delj vem vaše pravice in zakone.   Vse ni pomagalo nič.   Potegnila sta sablje, en žandar
Sklicevaje se na mojo naredbo iz enakih povodov 25. oktobr 1867(jn ^ ^ g^ R()deta pQ gkvi tako mahatj) d& ^ g& ^
št. 2602 izdano, gospodu c. kr. okrajnemu glavarju posebno narocujem, ««J|krat že uavarn0 ranija, Rodetov prijatelj zboži in tudi Rode sam steče ter imajo posebno pozorno oko za vsa taka skrivna početja in agitacije, ki hote|ge ^ umekniti y neko j,^ ktera je bj,a znprta potem gteče okolj ^ zdravo pamet ljudstvu zmotiti in ljudstvo po tem naravnost al. skrivaj rabiti\      fe ^ .q ^ of,prto   ,Q skrjje ge y& yežne ^ ^
(ausbeuten) za protiustavne namene, in naj proti vsem. k. b. kaj tacega P0' kađetfelđwebelj Kutinovega polka ven, neki častnik ga prime za lase, in potlej Stojali, potem c. kr. državnega pravdn.štva, k. ima za SVOJ delj zauka/. po-|     ^ Rode j<? ^ fa ^ ^ jjh ^ y sloven9kem) nem.
sebne ostrosti in pazljivosti, sprožijo kazensko-sodnijsko preiskava.no, ali pa [q ^ g&      fi   ^ .   ^ brezorožen jn nedo]žei)
po okoliščinah, ko bi dotična ravnanja imela znamenja prestopka §. 11 ce- ^ ^ &]. ^ ^ ^ ^ ^
sarske naredbe 20, aprila 1854 naj v lastnem delokrozji postopajo z vso postavno ostrostjo; zlasti pa pri vsem tem na to pazite, da se pri protipo-stavnih prestopili, storjenih v javnih govorih, zanesljivo dokaže, da se je godilo kaznovanja vredno dejanje.
Vsi taki dogodki se mi imajo takoj naznaniti in se mora vselej sporočilu pristaviti, kaj so je od strani g. c. kr. okrajnega glavarja v stvari storilo.
S pomočjo izobraževanja, kakor tudi s prijaznim ustrezanjem .-sem pravičnim željam ljudskim na eni strani, in z odvažnim ostrim postopanjem zoper protiustavne prestope na drugi strani, more in bode g. c. kr. okrajnemu glavarju obveljalo, da si ustanovi v vsaki srenji krepko, vedno rastočo stranko in da si pridobi zaupnih mož, ki Vas bodo pri vsem prizadevanji za ustavni razvoj in postavni red v srenji in v okrajnem oblastji možato in vspešno podpirali.
Na svoje težavno odgovorno stanje se sklicujem , če gg. okrajnim glavarjem nalagam dolžnost, naj vse store, da se daljo ne širijo nepostavne razmere, napravljene po umetnih upljivih protiustavnih življev, da se te razmere odstranijo tudi v onih krajih in med onim ljudstvom, kjer so se že
bodel, bajonet na prsi Rodetu, kteri ves krvav , v smrtnem boji in strahu, z eno roko bajonet odbije in z drugo temu človeku priloži zaušnico. V tem hipu žandar puško nastavi Rodetu od zadaj v glavo , in ustreli, da mu je krogla iz ust priletela. Potem se je Rode začel posedati, in v tem hipu so ga šo od zadaj v hrbet prsbodli, umirajočega sekali in tepli, ter turnarji kričali: crkni pes! Kmetska žena, ktera je vse to videla, rekla nam je: „tako je bilo, kakor v povestih beremo o tistih divja-c i h, k i 1 jud i žr 6!" Pri sv. Krištofu so Rodetov oče in do 100 kmetov nad ubitim v nebo prisegali, da je po nedolžnem razmesarjen. Eden iz kmetov je v mrtvašnici pokazal na križanega Kristusa, in v pričo veliko množice zaupil: „kakorje Kristus nedolžen umrl, tako tudi Rode. obii v sovražnih rokah!" K sv. Krištofu ga jo hodilo toliko ljudi gledat, da je bilo videti, kakor bi procesija šla; nad 1000 ljudi je videlo njegove rane. V pričo velike množice (morda je bilo do 100 duš), obrnil ga jr njegov brat, in vsem pokazal, da je res v hrbet zaboden. — Ino tem so neljubi nikomur odgovarjati? Sram bodi vseh tistih, kteri o tem raolčo! Še veliko bolj sram pa vseh, kteri hote tako ravnanje zagovarjati!
ter naposled v čemernosti odrečo kraljici prošnjo za prošnjo. Kral]ica se je srdila, kralju se je tožilo, da užo bum nej vedel, po čem. a Vinnickega še zdaj nej bilo izpregledati.
Kraljici uže ni bilo prebivati. Pokliče torej enega svojih dvorjanov, ter mu nevoljna reče: „Znam, ka blazen Vinnicki nej bolan! Bodi si kakor kolil  storite, da pride h kralju."
Francoz, kateri jo vedel, kakšna je kraljica, takoj umeje, ka se zdaj ne bode šaliti, nego če se mu ne posreči, kar mu je ukazano, treba potovati z dvora. Ido torej k blaznu. Dolgo je prosil i trkal na duri. Celo uro prosivšemu i grozivšemu odpre služabnik, ter ga vedo v drugo stanico, kder je Vinnicki ves ogrnen zelo nizko sedel. Blazen je govoril mnogo jezikov; zato jc bil Fiancozom na velik strah, jer je v samem njih |eziku pobijal njihovo razumnost.
„Kaj ti je, prijatelj?" vpraša Francoz.
„„Po lahko, za Boga svetega, po lahko!" zašepeta Vinnicki, ter kolikorkrat poslamk začne zopet govoriti, reče mu: pst I — Francoz jemalo ne že hotel iztegniti meč.
Kader Vinnicki zapazi, ka je Francozova jeza užo vrha dokipela, pregovori: „„Povedite mi. ste li krepek naravoslovec ?"*
„Čemu to vprašate?" Francoz razkačen zavrne, „ali nejsem hodil v Parizu v akademijo?"
„„Torej mi povedite,"" Vinnicki mirno daljuje, „„kako piščeta prido na svet?""
„Vsa podoba je, ka zopet misliš zbijati svoje stare šale", odgovori Francoz - „no bodi si, jer to je tvoje delo. „dobrovoljnejši prideno". Torej piščeta? Rode se, kakor vse na svetu."
„„Akademija pariška tedaj misli, ka se piščeta rode? Hem' čudno pri nas v Poljši staro babe uče, ka trebe kokoš posaditi na jajca, iz katerih se potlej izvale piščanci.""
„Kam meri ta učeni prepir?" Francoz nevoljen vpraša. ,. „Na piščeta, katera ima naša milostiva gospa zelo rada, kar njenim dvorjanom utegne biti zuatio, kajti slišal sem pripovedovati, ka pariška akademija v svet pošilja več dobrih dvorjanov nego naravoslovcev. Veste li gospod, ka je zdaj zima?""
Francoz hoče malo ne od jeze počiti, vrže se v kresla (stol z ro-čama) ter umolkne. Vinnicki zamiži ino jame smrčati.
„Gospod Vinnicki", solzen zavpije Francoz, „ue mučito me tako, jer moja sreča je na prevesiti. Kralju se toži brez vas, a kraljica mi je ukazala, ne poprej pred nje oči priti, dokler vas ne^rivedom h kralju."
„„Sto li to obrekli?"" vpraša blazen.
„Kdo me je vprašal ? Ukazalo se mi jo", odgovori Fraucoz.
„„Gospod, zavpije Vinnicke, vi ste slab dvorjan, a vendar bi vam bilo vedeti, ka sem jaz izvrsten boritelj, i vi ste mi baš prišli na met; kdo ve, ali vas no zadenem?""
„Kako to mislite?" vpraša Francoz.
„„Se ves mesec mi je tukaj zaprtemu sedeti,"" reče Vinnicki, ,» vi Francozi ne ostanete dalje pri dvori, vse vas odpošlje kraljica sama. -Vendar ne uplašite se, morebiti nejsem tako hud kakor grozen. Plemenit' gospod! roko mi podajte, kajti me resnično veseli, jer naposled vsi vidite, ka dvor v katerem so Francozi, ne prebije brez blazna. Povodite mi, k»J bi radi?""
„Za Boga višnjega," Francoz jamo silno prositi, „za Boga višnjega te rotim, pridi zopet v dvor i razveseli nam kralja."
„Ne more biti",  Vinnicki naglo odgovori, ter sam s seboj po tihem štet. na prste, i potom reče:   „pred 7-8 dnevi vam ne morem ustreči."
„Gorje!" zakriči Francoz. (Konec prib.)
Mahrov sia ni v postelji niti en dan ležal, torej je bilo vse laž |nismo zaspani; ali vendar je vse to premalo; potreba je, da se ta narodni
kar je o njegovih nevarnih ranah kričal .Tagblatt. Poprej je bil ta mla denič Sokolovec, a njega oče ga je tako v strah prijel, celo zapiral, da je moral prestopiti k turnarjom, o kterih so zdaj pripoveduje, da se mislijo sami razdružiti.
Zanimljiv je pogovor 24. maja med narodnjakom in nečim nemškim zdravilskim doktorjem, kteri je v ljubljanski bolni.u.
Narodnjak : kako je včeraj posekanemu Hrastarjavemu ? Doktor: ne preslabo. Nar.: kako je s presekanimi prsti ? Dokt.: malo krvave.
Nar.: kako na glavi z rano, ki je prsta dolga in tri prste široka? Dokt.: o, saj ni kost presekana!   To so vso lepo zaceli. Nar.: kako na hrbtu (zopet na hrbtu?  O slavni pogum!) z obema ranama od sabelj ?
Dokt.: dobra natura vse prebije. Nar.: govori se, da je ves hrbet marogast. Dokt.; o, kaj to !
Nar.: a vse vkupej bode menda vendar težko poškodovanje. Dokt.: Nikakor nel
Nar.: torej težko telesno poškodovanje jo samo to, če se kacemu hlapcu izbije ostanek omajanega zoba, kakor je bilo pri sokolovski tožbi?
Doktor, kteri še le zdaj zapazi, da ga je narodnjak na led zvodil, pogleda malo čudno, a vendar glasno reče: da, to jo bilo težko po škodovanje, in jaz to še zmerom trdimi
Nar.: krasno, gosp. doktor! Z Bogom!
Značajna je dogodba, ktera se jo te dni med konjiki pripetila v Štepatiji vasi. Dva prostaka ter en desetnik (korporal) so v krčmi pili, ter vname se prepir med desetnikom in enim izmed prostakov. Gredo iz hiše, ter desetnik prostaka tako razseka s sabljo, da so ga potem nesli v bolnico. Desetnik in drugi, pričujoči prostak sta pozneje hotela stvar tako zasukniti, kakor bi ga bili kmetje raztolkli, a ranjenik je vendar sam povedal vso resnico. — Dobri izgledi v srce segajo!
Is Izubijane. 24. junija. (I/v. dop.j Preteklo bo pol leta, kar zastopajo naše mesto representantje konšt. društva. In kaj so storili na korist in blagor občinstva ? Razun znane lažnjive prememorije pokazati nimajo tudi najmanjše reči, kar bi opravičilo tisto bojazen, tist vik in krik, s kojim je sumičil ob času volitev „Tugblatt" poprejšnji narodni odbor. Da so se udeležili 23. maja t. 1. turnarskega izleta ter dali s turnarji vred prvi nagib, da se je prelivala nedožna kri, kakor bo preiskavanje pokazalo ; da so kmalu potem pomnožili mestno policijstvo za par glav: vse to in enako si menda ne morejo šteti v posebno slavo. Ko bi imeli za mesto toliko zaslug kar jih nimajo; ko bi imeli župan, podžupan in drugi odborniki toliko mestnih prebivalcev za-se; ne trebalo bi ui policajev množiti, ni novega orodja kupovati na mestne stroške. Praznih besedi in puhlih fraz so naši liberalci res lepo vajeni, da bi pa kaj sklenili in na korist mesta izvršili, jim do zdaj še ni prišlo na misel. Prva očitna funkcija županova je bila: da je opravjal delo, pri kojem smo bili do sedaj vajeni viditi može črno oblečene. Če je to vse, kar nam jo ob šasu volitveobljuboval Blatovaški list, da naiu bo vaša zlata era donašala, če nam vaša inteligencija nič boljega ne more dati: potoni pa le pojte rakom žvižgat, vremena lažnjivi vi preroki. — Pa kakor je videti so se že navečali Dežmanovih burk tudi zasedovalci kuruličnih stolov sami. Razkačeni, da jih je posadil z neslano svojo promemorijo tako grdo v blato, jeli so že sami po mestu raztrošati novico, da se misli zbor raztirati. Verjamemo, da niso potresene cvetke na magistratu ljudem, ki ne znajo ni brati, niti pisati; ki so zapleteni pri viharnih debatah v pajkovih mrežah. Res kaj tacega Ljubljana še ni doživela, da bi se mestni očetje utikah v vse, naj že spada v njih delokrog ali ne; da bi najrajše uničili kupčijo in obrt-nijo s tem, da bi spravili Ljublj. pod izjemni stan in to vse samo zato; da
čut .'mirom bolj zbuja.   Dubro bi bilo, ljudstvu pogosto prilike dajati , da bi spoznavalo pravic, ktero se mu še odtrgujejo, in mu pomagati do pravega izobraženja.   K  temu veliko veliko pripomorejo tabori. Tukajšuim kmetom, kteri so iavski tabor obiskali, je ovi shod prav veliko koristil, radi se še zdaj od taborja pogovarjajo, čutijo, da se jim ni treba slovenskega jezika sramovati, ampak da ravno toliko velja kot nemški.   Ravno iz ust teh kmetov smo že tolikokrat slišali željo:  „o ko bi še enkrat tukaj blizo tabor sklicali, kako radi bi se ga udeležili.* Narodnjaki, ljudstvo samo Vas prosi za tabore,  ne preslišajte njegovega glasa! Kje bi bil bolj pripraven kraj za tabor v tej okolici, kot v Štnarji pri Celji. Tam je okrajni urad, in kmet večkrat tje zahaja; tje je od vsako strani lepa, odprta, ne težavna pot; železnice postaja je v št. Jurju pod Rifnikom , peš kako poldrugo uro hoditi ; vsa okolica z ljudstvom obilno naseljona, in zakaj je še naj pripravniši kraj za tabor? rečem očitno: ker ravno tam prebiva duša celega okraja, srce vsega ljudstva, ljubljen in spoštovan mož od vsak-terega, veljaven gospod Franc Skaza, veliki posestnik, predstojnik okrajnega zastopa, obč. svetovalec, skoz in skoz naroden mož. Pri vsakem početji mora nekdo biti vodja vsega; do koga druzega se hočemo obrniti, kot do Vas, zvesti sin matere Slave!  Vemo da ne hrepenite po hvali, tedaj ne zamerita, če tukaj nekaj Vaših znanih zaslug omenim.  Pri vsaki volitvi deželnega poslanca ste se veliko trudili za narodnega kandidata; to se je pri zadnji volitvi prav lepo pokazalo; branili so se volilci šmarskega okraja v Celji pred volitvijo nemškutarskih napadov prav hrabro,   od Vas podučeni; niso se podali od hiše zbirališča, dokler niste Vi prišli, ter so rekli: „dokler g. Skaza no pridejo, ne gremo nikamor"; in ko ste se prikazali, Vas je bilo vse veselo;   pri volitvi je po Vašem izgledu ves okraj za g. Zužata glasoval.   Pri okrajnem zastopništvu pod Vašim poglavarstvom kot načelniku narodni duh vlada; med vsemi okr. zastopami je okrajni zastop šmarski pri deželnem zboru prvi prosil za zedinjenje Slovencev; Vi ste zbudili misel ustanoviti okrajno glavno šolo v Šmarji na narodni podlagi, ktera se tudi, če se tudi mnogotere ovire stavijo, enkrat speljati mora, za kar Vam mora vsaka hiša okraja hvaležna biti; le takim šolam se ima ljudstvo na Češkim I za svojo izobraženost zahvaliti; Vaša roka je vedno odprta, kjer je treba pomngati narodni stvari.   To smo le zato omenili, da tudi čast. bralci spoznajo, da to je pravi mož, do kterega so obračamo mi šrnarski okoličani s prošnjo:  „Skaza, ljubljenec uaš, napravito nam tabor, kterega nam je celo potreba"; in drugi zmirom zvesti narodnjaki v okolici: Dr. Ipavic, Kopač; Ripšelj, VVolf pomagajte nam, pomagajte. Z združeno močjo bo Jo vsi stroški poplačani; vemo tudi, da nemškutarske moči se Vam bodo ustavljale, ali pustimo jim veselje, dokler jim je mogočo se zabavljati; vso bo premagano, in zmaga bo toliko veča.   Skličite tabor meseca avgusta ali septembra, slovenskega ljudstva bode privrelo veliko, če ne več kot v Žavec, saj toliko; še zagotovim obiskovalcev tabora s Hrvaškega, do ktero meje je le nekaj čez pol druge uro. — Pokažimo nasprotnikom, ki se tudi vzdigujejo, da ljudstvo drži z narodnjaki, ne pa z malo peščico nemškutarčkov.   Na nogo tedaj brez strahu, združeni in doseglo se bo veliko!
Is Dunaja, 23. junija. H. G. [Izv. dop.j Treba je, da enkrat pišem o tukajšnih Slovencih in njihovem gibanji. Poročal sem že ob svojem času, da so se lani slovenski študentje bili združili s hrvaškimi v eno društvo „Jug". To društvo obstaja še. Letos pak so prišli Slovenci do prepričanja, da jim je treba zraven vzajemnega „Juga" tudi še posebnega slovenskega društva. Zedinilo se jih jc torej na 60 v društvo „Slovenijo". Na svobodnem Dunaji, na viru cislajtanskega liberalizma pa vlada tega društva ni dovolila in njegovih pravil ni hotela potrditi, in sicer zato, ker je društvo po §. 1. politično. Namen društva je omika in izobraženje njegovih udov v politično-znanstvenem, narodnem in svobodomiselnem oziru. Od Slovencev izbran prvosednik osnovalnega odbora je šel namestnijskega svetovalca, ki ima referat o društvenih rečeh, interpelirat. pod kteriini pogoji bi se društvo
bi smeli brez skrbi fantalinski turnarji uganjati po mestu in okolici svoje dovolilo in pravila potrdila. Rekel je komisar, da dokler je društvo političuo-neslane igrače. — Kam bomo prišli! — Kakor vBako leto obiskovaloje tudi j znanstveno, se ne more dovoliti. Odbornik reče, da so pripravljeni to izpustiti.
letos muogo ljudi iz mesta kres na Drenikovem griči. Pa kakor so šli veseli gori, tako nezadovoljni so se vračali. Za vsacim grmom so se blisketali bajoneti, sablje in puške, ter se obračali proti „galgenvoglom." Naš župan ne zamudi nobene prilike, da bi ne dražil in hujskal tiste stranke, ki noče iskati zveličanja pri Dežmanu; res njemu se liberalnost cedi žo čez grlo! —
Včeraj je dobil g. Alešovec razloge, zarad kterih se mu je „Brencelj" konfiscirah Prvič zarad članka: „Zopet dolg nos," drugič zarad pesmi: „Turniček drugi in tretji" in zarad figuro na zadnji strane. Po volji jim ni bil torej ves „Brencelj."
Is Šmarskega okraja pri Celji 23. junija [Izv. dop.j Reči se mora, da živimo v času, v kterem se v Avstriji vso giblje, dela in trudi, ni enega naroda v ranogojezični Avstriji, ki bi roke križem držal; zdi se nam, kakor da bi drug druzega prekositi htel. Posebno je slovanskega naroda sveta dolžnost, da se boruje zoper nemško prisiljenost, kakor je to vsega telesa naloga, ravno tako je tudi naloga vsakterega posameznega uda tega razprostranega drevesa. Mil, lep jezik nam je stvarnik podelil, ljubimo ga, spoštujmo ga, in ne nehajmo, dokler nima veljave v naši državi, kakor nemški že zdavno ima; „enaka bremena, enake pravice". Res je, da da so narodna zavednost čedalje bolje razvija, a že priprosti kmetic 80 svojih narodnih pravic zaveda tudi v lepem šmarskera okraji To je pokazalo ljudstvo že pri marsikteri priložnosti, če smo volili poslanca v de želni zbor, bili so volilci naši vselej na narodni strani; šole naš kmet le slovenske tirja, ker ve , da le te edine zamorejo njegovim otrokom kaj koristiti; en sam slovensk dopis od gosposke mu je ljubši, kot 100 nemških; slovenski časnik naš kmetic rad prebira, če mu ga le daš, in bi si ga tudi rad sam naročil, če bi ga druga plačila tako ne tlačila; pri društvu sv. Mohora jih je iz tega okraja lepo število; tabora v Žavcu se je iz tega če tudi prav oddaljenega okraja prav mnogo vdeležilo; vidi se, da v narodnem življenji
Ali gospod svobodnjak hofrath jo djal, da tudi v besedi „narodno"-„svobo-domiselno" tiči politika, da se torej to akademično društvo nikakor ne more potrditi (ker niso vsi udje polnoletni, kar je pri političnih društvih potrebno). Slovencev odbornik ga je na to vprašal: od kod prihaja dvojna mera, da je vlada potrdila več nemških in magjarskih študeutovskih društev, ki imajo določno političen program: ,,politisehe ausbilduug, — unterstiitzung deu-tseher interessen, — fdrderung demokratiseher interesen, — vollstandige anerkennung des dualismus und anschluss an das einige Deutschland, — con-centriruug und eiuigung des magvarisehen elementes" — etc. etc. Taka društva so: „deutsclier studentenclub", — egvetemi magyar-club, — miiegy-temy magyar-K6r— kosmopolit. studentenclub „Societas", — Alemania, Arminia, Germania, Silesia, Teutonia" itd. itd. Ali „quod licet Jovi, non licet bovi" : kar se je nemškim in magjarskim študentom dovolilo, to se Slovencem ni hotelo, prav kakor ob času Bacha in Metternicha. To je avstrijska svoboda, tista, ki se jej po nemških listih toliko kadi in slavo poje. Policija pa zdaj baje jako skrbno na Slovenco pazi, in je nektere odgovorne storila za to, da se ne shajajo. — Sicer pa moram reči, da kar časa jaz Dunaj poznam, ni bilo še tako sploh vrlih, za domovino vnetih mladeničev slovenskih, kakor so zdaj. Bog daj, da bi ostali zvesti, da bi ostali značaji, kajti treba jih je in jih bode naši dragi domovini.
Is Prage 22. junija [Izv. dop.] Volitve 8C poslancev v češki deželni zbor še sicer niso razpisane, pa bodo kakor je čuti konec meseca julija ali pa v začetku avgusta. Znano Vam je, da so to volitve mesto onih poslancev, ki so podpisali deklaracijo, ter zarad tega svoje mandate zgubili. Koliko dobička bo imela „liberalna" stranka po teh novih volitvah, ni težko t-'toj naprej določiti. Volitve se bodo vršilo po tacih okrajih, kjer so vo-' ii še vselej pokazali, da so narodni ter vselej narodnjake volili. Ko so Jali češki poslanci znano deklaracijo, so pokazali njihovi volilci očitno v
dopisih in brzojavih, da se zlagajo popolnem t onim ćinom. Od te dobe se pa volilci niso spremenili t škodo naroda, pač pa v njegov prid, in ni razloga. zakaj bi ne volili zopet ravno tiste poslance, kakor 1. 1866. Trdno upamo in prepričani smo, da vladna stranka ne bode nikjer nič opravila. Sicer nasprotna stranka to dobro ve, vendar si pa nekteri domišljujejo , da bi znal vendar le kteri sicer naroden mož voljen biti, ki je pa .prepričan" da po sedanji opozicijonalni poti ne gre, ter da vstopi v deželni zbor. Ali to je, kakor sem že rekel, le domišljija nektenh dopisnikov v dunajske liste, ter bo gotovo to ostala. - Z Velikih Borovic se brzojavlja, da so med 4 obtoženci zarad pretepa trije obsojeni, in sicer eden na 6 tednov, drugi na 1 mesec in trije na 14 dni. Ne verjamem, da bo odmerjena kazen kranjskim kmetom po istem vatlu kakor borovškim. — Petarda se zmerom ni potihnila; vsak dan je kaj slišati o novih zaporih. V Pragi so menda Že vse zaprli, kteri so bili količkaj sumljivi; kakor je čuti, iščejo zdaj po deželi, kjer je pre mnogo osob v tanki zvezi, čc ne ravno s petardo, vsaj pa v skrivni iaroti. Neki dopisnik dunajskega lista, hoče celo dobro podučen biti, da je v imenovani zvezi tudi imenitna oseba Btaročeskega tabora. Najbrž tudi le domnevanje.
Naznaniti imam Vam šo o dveh drugih rečeh, ki so morda važnejše, ker se tikajo Slovanstva sploh. Te so: politično društvo .Slovanska lipa" ter Husova svečanost. Pravila .Slovanske lipe" so že potrjena, ter začne društvo v kratkem svoje delovanje. Načelo društva je, kakor Vam bo morda že znano, širiti d em okra t i čn o-li b e ra 1 ne naglede, ter gojiti slovansko vzajemnost. Društvo je, kakor že njegov namen pravi, ustanovljeno od čeških demokratov, kteri imajo po vsem Ceskem mnogo privržencev. Upati je torej da bo našla .Slovanska lipa" mnogo podpore. Na-djati se jo podpore tudi od drugih Slovanov. In ne le podpirati bi se imelo to društvo od vseh Slovanov, marveč posnemati gaje treba in koristno. Vzajemnost slovanska bo le potem kaj več nego ideja, ako se zanjo kaj stori. Očividno pa je, da je nam Slovanom posebno pa avstrijskim potreba vzajemnosti ter jo gojiti. Naj bi se torej osnovala take društva po vseh slovanskih deželah. —
Svečanost rojstva Jana Husa, ki bo 5. septembra v Pragi in Husi-necu, ni manj zanimiva za Slovane, ker bo kakor čujem slavnostni odbor povabil vse slovanske veljake in narodnjake k tej svečanosti. Svečanost se bo vršila en dan v Husiuecu in dva dni v Pragi. Pripravo so velikanske, in upati je, da bomo vlivali zopet letos krasno svečanost kakor lani. Slovenci, ne pozabite priti tudi vi, pa v večem številu nego lani!
Politični razgled,
Delegacijo so sklicane na 11. dan junija meseca. V vojnem proračunu bo tirjal lo Kubn 158.599 gld. samo za one generale, ki prav z:i prav ne štejejo med vojake ampak opravljajo le na cesarskem dvoru osebne službe. Lanka čisla jtanskn delegacija se je bila izrekla proti temu potrošku, vendar ga je g. minister zopet postavil v proračun.
V „W N. Tgb." smo brali, da noče nihčo postati vladi svetovalec pri deželnem predsedništvu Kranjskom in sicer zarad knjcza Mettcrnicha, ki je že to službo imel, ko so navadni ljudje njegovo starosti — ne govoriti o vednosti — morali še biti ubogi praktikanti. Mi na ta uradna vesnost ni smo mogli prav verovati. Imeli smo prav. Zdaj ju tudi pod mladostni m Metternithom službo vladnega svetovalca dobil iu prevzel znani g. Hočevar, ki je v srenjskem zboru ljubljanskem že enkrat vlado blamirah Oster pa utegne pri vsem tem g. Hočevar vendar le biti.
V enem dunajskih listov smo brali, da se je med Francijo in Italijo sklenila pogodba, po kteri bi ob veljavo prišli tako imenovani septeinberski dogovori. Francija bi zapustila Rim iu dala Italiji navoljo, kaj hoče začeti glede papeževega posestva. Italija bi morala za to obljubiti, da ostane neutralna, ko bi se primerila vojska med Francijo in Prosijo, Verjetno vse to pač prav nič ni.
Konečno obravnavanje proti linškemu škofu soje postavilo na 12. dan julija meseca. Ali bo hotel škof prostovoljno iti pred porotnike ni še gotovo.
Na Češkem bo prjhodnje čase mnogo taborov. Nekteri imajo jako zanimljive programe. Taborovanje se v nedeljo prične tudi v Lvovu. „G. Nar." svetuie, naj bi se na galiških taborili tirjalo, da morajo vsi ondotni državni poslanci svoje mandate v tej lastnosti odložiti.
Deak je zbolel, vendar se nadejajo, da so bo mogel še udeleževati posvetovanja v reformi pravosodja, ktero hote levičnjaki vsakako zaireti. Samo da bi so posvetovanje kolikor mogoče potegnilo, torej sklepanje odložilo , oglasilo se jo žo 63 govornikov v tej stvari med temi 40 levičnjakov.
Iz Kragujevca naznanja brzojav: Knjez Milan jo pozdravil skupščino, ki ga je sprejela s živio-klici. Potem je vlada odprla skupščino s prestolnim govorom. Govor so je spominjal knjeza Mihajla in povdarjal željo v lanski skupščini izrečene. Skupščina je sklicana, da bi dala deželi novo ustavo. Srbija ima sicer ustavo iz leta 1838, ki pa je bila dana brez ljudskega sodelovanja in se je že tudi preživela. Ljudstvo si mora samo dati svojo ustavo. Prestolni govor potem skupščino poživlja, naj sestavi deželi take ustanove, ki jo bodo proti notrajnem prekucijam branile in nepre-dek pospeševale.
Ogerski listi pripovedujejo, da bo avstrijski proračun za leto 1859 znašal 86,661.000 gl. Saj jih imamo!
Pruski kralj je s prestolnim govorom sklenil čolni parlament in severno-nemški državni zbor. Oba parlamenta sta slišala iz kraljevih ust zasluženo pohvalo, kralj pa nekoliko „hoch" in komedija je bila končana. Prestolni govor ni omenjal nič posebnega, o zunnjnih zadevali je čisto molčal. —
Iz Flo renče naznanja telegraf: Mini-ter notrajnih /adev je razposlal 99. t. m. prefektom tole depešo : Včeraj zvečer jo bilo po vseh provin-cijuh mirno, le v Turiuu, Neapeljnu, Padovi iu Pavi ji se je slišalo nekoliko vziiemirjočih klicev, kteri so pa zopet sami ob sebi potihnili. Revolucijonarnu ■Iranka vendar ostaja še pri svojem namenu napravi jati nerede, torej je treba, da so oblastuije neprenehoma pa/ne in ostre.
Kazno stvari.
* (Tiskovno pravdo) bode imel tukaj izhajajoči nemški list „.Marburger Zeitung" zarad članka: .prizadevanja farško- slovensko (pfaffisch-slovenisch) stranke", ktori članek jo bil tiskan 25. apr. Vrednik jo pri prvem sodnijskeni preiskavanji povedal, da ga je sam pisal.
* (Za šolske oglednike) na slov. šolah so, kakor v uradni „\Vien. Ztg." beremo, res potrjeni vsi nenarodni možje, ktere smo zadnjič imenovali.
* (Z novo postavo) 12. maja 1869 je fovdna zveza na Kranjskem odpravljena Enako postave so izšle za Koroško in Goriško ter za druge ležele tako imenovane Cislajtanije.
* (Alelujo) poje znani ljubljanski nemškutarski list zavoljo pisma, ki ga je 21. t. m. kranjski deželni prvoseduik na okrajne zastopnike pisal ter jim zabičil paziti na .protiustavne" narodne in klerikalno agitacije. Di'žrnariovci si obetajo da bode zopet na konja prišli. Nas pa ni strah prav nič. če bodo ti gospodje dolgo živeli, videli bodo, da za naš narodni program ne stoje „samo knplanje" temuč da bo slovenski narod vos stal za narodno svohedo iu slovanstvo.
* (Nepotrjena postava.) Goriški deželni zbor je bil 1 oktobra lanskega leta sklenil, da se na viši realki v Gorici Italjaui uče italijanski, Slovenci pa v 4 niših razredih slovenski v viših pa nemški. Vlada te osnovo ni potrdila, zarad Slovencev ne, .ker so finančne in didaktične težave nepremagljive." Tedaj na vsej liniji vlada nam v narodnem oziru ni dovolila niti tega malega ne, kar so naši deželni zbori sklenili tako pohlevno. Bode pač treba taktiko spremeniti in poslušati, kaj svetovajo Čehi, Oportunstvo nam ni nič pridobilo. Zdaj menda že tudi naši državni poslanci to vidijo.
* (Liberalno?) Ljubljanski nemškutarski Oiestpi zbor misli mesto policijskega komisarja odpraviti , ker „en sam uradnik lehko policijo oskrbljeva." — Policijski komisarje bil Svetce, To razlaga, nemara, vse zakaj Dežman , ki sam toliko policajev potrebuje, misli, da komiserja treba ni t. j. Svetca treba ni, ker je, če prav .ustavoljuben", vcndar-le naroden.
Dunajski) borza «>d 2.». junija.
Enotni drž. dolg v bankovcih 62 II, 40 kr. Kreditne akcijo 310 11. — kr.
.rio/0 metalike z obresti v mnji in nov. —rt.— London   124 II. (!0 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   70 ti. 5f> kr. Srebro   121 fl. 75 kr.
1860 drž. posojilo 104 ti. 10 kr. Cekini  8 fl. 91 kr. Akcije narod, banke 749 II. — kr.
& g: Hi siznaiiiBo*
Na prodaj je prijetno posestvo v Lokarjah.
četrt ure od železniške postaje „St. Georgen" (si:. Jurij pod RiJ nikom na slovenskem Stajarskem) na komisijski cesti blizo (kija, z 10 orali njiv, 9 orali travnikov, 2% oralom pašnika, 11 orali boste, 2 oraloma vinograda. Poslopje je vse zidano, z opek« krito in prav v dobrem stanji.   Za krčmarijo prav pripravno.
Prodaja
tiiirji TIsiNfnjsik.
posestnik v Lokarjah blizo železniške, postaje ,,St. Georgen'1 (Sildbahnstation).
je preselil svojo bogato zalogo
pohištva, lesenega, pletenega, hišnega in kuhinjskega orodja in pa posteljnega blaga
v Graško predmestje v novo Šmidererovo hišo.
Ob enem p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da pohištvo po želji tuđi i z po soj uje m. Kupljeno blago za svoje stroške zavijam in kamorkoli na dom pošiljam. Cela pohištva, za najmanjšo sobico kakor za velike salone in cele hiše se lahko takoj v moji zalogi izbero in odpošljejo.
Priporočam svoje po najndVejših šegah ukusrio izde-Jano blago p. n. občinstvu in obetam najboljšo postrežbo o in kolikor mogoče nizko ceno, ktera se mi — ako bi to kdo želel — tudi v polletnih obrokih izplača. V Mariboru maja meseca 18G9.
l/.dutc.l) in vrednik Anion I.....mi
Lastniki t
Tinkar Dilimrd Jaućić.
HL