Vrtiljak cen se bo ustavil
Vsak dan se podraži ta ali onl izdelek, tarnajo gospodi-nje. Statistiki dokazu.jejo obrat-no, trdijo da cene hitro nara-ščajo, vendar so vse podražit-ve do sedaj še vedno v okviru dogovorjene politike cen za letošnje leto. Očitno je, da vsak. do gleda iz svojega zornega kota, saj se v ceLotni stukturi porasta cen, podražitcv mest-nega prometa, kruha ali pa te-levizijske naročnine ne pozna kaj dosti. KJjub temu pa so v začetku letošnjega leta tndi statistikj pričeM opozarjati na nagto rast življenjskih stro-škov. Na skupščini SR Slove-nije je bilo v razpravi med drugim rečeno, da so sc živ ljenjski stroški v mesecu ja-nuarju oz. februarju v Slove-niji povečali za 4,8 odstotka, stroški za prehrano pa kar za 10,3 odstotka. Pri tem pa še liiso bile upoštevanc podražit-ve elektrlčne energije, bencina in kurilnega olja ter nekatere druge spremembe cen. Če k iemu dodamo še napovedano podražitcv stanovanj in povi-šanje cen za posamezne storit-ve, predloženi pa so tudi zahtev-ki za povlšenje RTV naroenin in PTT storitev ter podražitev prevoza v železniškem in cest-nem prometu, bi lahko rekli, da tarnanje gospodinj nl brez osnove.              ¦
Vzrakfi zk tako rast cen so ined dirugim tudi pove^ani oseb-rii dohodki v lanskem letu in povečani strbški poslovanja, pri čemer pa je prodtiktivnost dela stagnirala. Vse to je zmanj-šalo reprodiifetivno in akumula-tivno sposobnost gospodarstva in vrsta nerešenih problemov iz Ianskega leta se prav go-tovo odraža v gibanju icen le-tos. Nemogoče bi bilo reči, da so nekatere zahteve po zviša-nju cen nepravidne, lahko pa fcrdimo, da do številnih zahtev-kov ne bi priSlo, te bi bilo deto bolje organizirano, oziro-ma če bi narediU več, kot na-redimo.
Večinoma se vsi prenialo zavedamo odgovornosti za na-glo rast cen. Predstavnik neke kmetijske zadTuge je na se-sestapku, kjer so govorili tudi o visokifi cenah kmetijskih iz-dielkov prizriai, da so številne
nepravitoosti v samih delovnai organizacijah kmetijstva, t>po-zoril pa je, da za visoke ce-ne niso krivi samo kmetijski proizvajalci. »Če v kmetijstvu uporabljamo draga gnojila, ki so draga zaradi tega, ker je naša kemifca, industrija sla-bo organizirana, in če mora-mo za kmetijske stroje piačati ve^5, kot so vredni, ker je pro-iisvodiija kmetijske mehanizaci-je razdrobljena, potem je jas-no, da ne moremo proizvajati cenejše hrane.«
To je pravzaprav bistvo ve-rižnih podraždtev, saj nihče ne p^riznava svoje nizke produk-tivnosti in slabe povezanosti, temviBČ jo raje vgradi v ceno, edinole ko kupi proizvod se jezi, češ da je drag. Veliko je bito že rečenega o izkorišča-nju notranjih rezerv, vendar se večmomsi razmišljanje usta-vi pri — neposredni proizvod-ni, le redki so razmiSljali tu-
dd naporej in se vprašali, kakš-na je celotna organizacija njd-hovp OZD. In zato se je pri vsakd podiražitvi treba zaveda-ti, da smo je vsaij, dalno. fcu-dj sami.krivi        ¦
Kljuib1 tetnu,' da' so* cer« v januarju izTedno hitro dara-&čaJe, trend rasti je bil že znat-no nižji v mesecu februarju, lahko pričakujemo, da cene vseeno' ne bodo prebile pred-videnih; okvirjev, kar pom^ni, da btMio življenjski stroSki ;le-tos narasli največ za 12 od-stotkov. Zagotovilo za to je fcudi ie sktaijen medrepubli-ški dogovor o politiki cen za leto 1977, ki določa največje možne štopnj^ podražltev po sameznih storitev in vrste artik-lov in zato bo v drugi polovici leta veliko redkeje slišati i ti-sto zmano reklo: »Že spet se je podiražalo«!
B. Pogačnik