C. C. Postal*. — Esc* otini mcrcoladl s vtntrdl 1 agosto 19':L. Pouamiznm itevilkm 2.5 stotl*.*. Ithi)* vtako sredo in ptitk zjuiraj. Si an« za celo hto 15 L • » pol let* 8» > » tetrt let* 4 » Z* inozemstvo celo leto Ur 40. Na naročila brez do poslane naročntnt se ne mortmo oziraii. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. va Piazzutta it. IS. Uprava in urednlitvo: ulic» Mameli Ittv. 5 St.post. tek.rač.U/1147. Teles, int. ittv. 301. Ugovori. V bistvu našega človeka je, da vsako stvar, ki jo čita, tudi pre: misii, da si ustvari o nji svoje lastno mnenje, da jo zagovarja, če se mu zdi dobra in da ji ugovarja, če misli drugače. Ko sem zašel včasih iz me* sta na kniete, sem slišal mnogo ta* kih ugovorov. Nekateri izmed njih so bili deloma upravičeni, v& lika večina pa ne. Ker je iudi v moji naravi, da rüd ugovarjam, če se mi kaj ne zdi prav, hočem tu napisati nekaj odgovorov na ugovore, o ka: terih sem prepričan, da »ne držijo«. Nedavno sem se pogovarjal s premožnejšim, toda zelo staroko: pitnim posestnikom. Menila sva se najprej o dobri letini, ki se priča: kuje (Bilo je nam sec navno pred začetkom te nesrečne sušc, ki nam hoče sežgati vse pridelke do zad-- njega). Potem sva prešla na sad je: rejo. Rekel sem mu, da bi moral nas kmet saditi več mladega drev: /a, da bi moral sadno drevje bolj negovati, ga obrezovati, gnojiti, za: tiruti škodljivce itd. Očividno so ga morale te moje besede razdražiti, kajti ztičel je z vso vnemo ugovar: jaii: Lepo se slisi, seveda, da je treba trio okop&vati trikrat in ne več em krat, kot smo to delali do sedaj, da je treba travnike gnojiti z umetnu mi gnojili in branati jih, da je treba sadno drevje okopavati. gnojiti, obrezovati, škropiti in bogve kaj še, da je Ireba narediti v hlevih betonski flak in velika okna — .še pri hiši imam majhna, pn dosedaj radi tega še nihče ni umrl —, da kmetija sploh ne more obstojafi brez beionskega gnojišča in pokrite jume zu gnojnico. Da, vse to je ne; obhodno potrebno in še ncšteto drin gih stvari in potem — bom pridelal polovico manj kot je pridelal moj oče in moj stari oče, se pošteno za: dolzil in v par letih šel na boben, tüko Vurn pravim jaz. Od zore do mraka se potim, stiskam na vse sti'uni, nobenega nepotrebnega iz: datku ne naredim, pa še ne morem v današnjih čudnih časih mi noben način riniti nuprej. Kaj bi šele bilo, ko bi začcl ruzmetavati denar za betoniranje hleva in gnojišča, za prezidiivunje oken, za umetnu gno- jila in n* ni. Vlada je1 namree sklenila, naj se narodna skupšeina sestane v sredo 1. avgusta. Na prvi seji skupšeine bo vlada podala svoj program. Nato se bo skupšeina bavila z dogodkom od 20. junija in izroeila poslanca Pu* nis-i Riieiea sodišču. Preden pa poj<* dejo poshinci na počitnice, bodo razpraiv^ljali se o ncttunskih kon* vencijah, o Narodni banki in usta* litvi dinarfa in o zunanjem posojilu. Potem se bodo seje zakljueile. Na^= rodna skupšeina se bo zopet otvo» riia jeseni. Opozicija bo v skupščini zasto* pana samo po Jovanovicevih zem* ljoradnikih. Pribiecviecvi samostoj* ni demokrati in Radieevi kmetje se K-ej ne bodo iideleževali. Izjavili so, da odklanjajo vsako odgovornost za sprejete sklepe. Sklep. Rešitev vladne krize je precej razjasnila položaj. S tern pa seveda še ni odstranjena nobena sporna toeka. Naloga vlade je, da dela na to, da se bodo razburjeni du* hovi pomirili. Upati je, da bo vlada kos svoji težki nallogi. Prihodnje dni bomo videli, ali nas je upanje varalo. * * * Z razmerami v sovjetski Rusiji se že dolgo nismo bavili. V janu* arju se je završil velik boj med uradno komunistično stranko in opoziciijo. Vod4telji opozicije so bili izgnani v Sibirijo. Potem je bil še proces proti inženirjem iiz Doneške kotline, ki so bili obdol* ženi zarote proti sovjetskemu go* spodarstvu. Dnigih znanienitejsih dogodkov ni bilo. lzgnanci se yracajo. • Pred kratkhn se je v Rusiji pri* petilo nekaj važnega, kar pa je šlo mimo javnosti sikoraj neopaženo. Velik del o'pozicije, med drugimi tudi Zinovjev in Kamenev, se je vdal uradni komunrstieni stranki in skesano' prosil za zopeten sprejem v stranko. Izmed voditeljev pa so samo tri j e ostali zvesti svojim na* oelom: Trocki, Radck in Ra'kowski. Pa tudi s temi se stranka menda na sikrivaj pogaja. Od Trookega in to? varišev zahtevajo, naj javno izpo^ vedo, da je bilo njihovo delovanje mrpaično. Tega Trocki za sedaj najs brž nc be storil. Naspiotno! Trocki trdi, da je sovjetska vlada prevzela njegov pro'gram in da radi tega ne more nieesar preklicati. Verjetno pa je, da se bodo sporazumeli. Vprasanje žita. Sovjetska Rusija naikupuje žito v inozemstvu. Če pomislimo, da je bila Rusija pred vojno izvažala ži* to, potem se nam bo ta vest zdela nevrrjetna. In vendar je tako. Ru* ska zemlja ne daja vec tistega pri* delka kot prej. Kaj je temu vzrok? Mnogo je zakrivila sovjetska zakonodaja. Zemljiski zakon od 30. oiktobra 1922. doloeujc, da zem* St ran 2. »GüRlSKA STRAZA* lja ne more biti zasebna last. Dru* žinc, ki zemljo obdelujejo, so le najemnilki. Prodajanje, zamenjava* njc, zasta\ ljanje zemlje je bilo pre; po» vrnitev kavcij. Ravno taiko morajo Sjprejemati prošnje majhnih trgov* cev, da se jih oprosti kavcij, ko prosijo istočaisno za trgovsko do- voljenic. Prizadetim na Krasu in na Vipavskem. Mnogi po'sestniki na Krasu in na Vipavskem, ki so pretrpeli radi übeh vodovodov občutno škodo na svojih po'sestvih, so zaprosili n.aše tajnistvo, naj bi posrcdovalo pri merodajnih oblastvih, da bi se jim eimprej izplačala razlastitvena od* skodnina. Deželni tehnični urad, pri kate* rem smo v tej zadevi poisrcdovali, nam je dal naslednje pojasnilo: Snuje se konzorcij med Gorico in Trstom. ki bo imel baje na raz* polasio 20 milijonov lir. Ta kon* zorcij bo uredil lastninske odnoša^ ie in vprašanje odskodnine. Kdaj bo ustanovljen konzorcij in kdaj priene delovati, ne more se* daj nihee povedati. rJ'aik je položaj in zato bi bilo vsako posredovanje v posameznih slueajih brezuspešno. Olimpijske igre v Amsterdamu. Olimpijske igre so veliike telo* vadne in »sportne prireditve, ki se vršijo vsaike štiri leta, kot so se vr* šile pri starih Grkih, odkoder so jih moderni športniki prevzeli. Letos se take olimpijske isire vrše v nizo* zemskem glavnem mestu Amster* damu. Udeležujejo se jih zastopni* ki 46 držav. V soboto 28. juiija je bii utvoritveni sprevod. O obisku manjšinskih šol v Sloveniji. Ljubljanski oblastni šolski nad* zorniik je izdal odredbo, ki poobla* sea starše, da smejo svoje otroke vpisati v manjšinsko šolo. Nihče jih ne sme vprašati ali so res Nemci ali Madjari. Tudi morebiten slovan* ski priimek ne odloeuje. Odločilna je le volja staršev. Požar na železnici. V četrtek 26. juiija sta se na že* lezniški prosii blizu Sv. Križa pri Ajdovšeini vnela dva vagona sla* me. Slama in vagona sta zgorela. Škcda znaša kakih 100.000 lir. Radičevo zdravje se je poslabšalo. Zdravstveno stanje Štcfana Ra* diea sc je nenadoma poslabäalo. Vročina se je znižala. Zdravniki so Radicu ukazali popoln mir. Povratek v domovino. General Nobile in tovariši so se včeraj ponoči vrnili preko Brenner« ja v Italijo. Neresnična vest o povratku v domovino. Nekateri inozemski listi so pri* nesli vest, da se bodo Nobile in tovariši vozili domov v zaprtili, plombiranih vagonih. Rimski Listi to zlü'bno odlocno zanikujejo. Ferrarin in Del Prete, ki sta pred par tedni prektela raz* daljo Rim—Port Natal v južni A* meriki, ne bosta moigla nadaljevati svoje poti, ker se jima je letalo zo* pet precej ppkvarilo. Čehoslovaški topničarji v Kotoru. Proti koncu avgusta pride v Ko* torski zaliv ena čehoslovaška bate* rija. Vršile se bodo strelne vaje. V vsej čcški državi namreč ni takega prcstora, kjer bi topiiičarji lahko streljfili na premikajoei se cilj. C. Doyle — Milan: Plesoci mozicki. (Detektivska dogodba.) »Tedaj morava jutri zgodaj zaju* trkovati in uporabiti taikoj prvi vlak,« je bil njegov odsiovor. »Na* jina navozoenost je nujno potreb* na. Aha, tu prihaja tudi pričakova* na brzojavka. Trenutek, siospa Hudson, morda moram na to odgo* voriti. Ne, je /e dobro. To poročilo še jasneje kaže, da ne smemo zsiu* biti nobenc minute, da bi Cubitt*u razkrili položaj te zadeve. Dobri mož je zašel v nevarne mreže.« Dejansko se je to tudi izkazalo. In celo sedaj, ko moram pripove* dovati še konec te tragične zgod.be, ki se mi je zazdela v zaectku tako otročja in nospametna, obeutim na* novo tisti mraz in grozo, ki mi je takrat pretresla vse tejo. Želel sem podati mo jim čitateljem srečnejšo dovršitev. A moram dejanje tako razodeti, kakor se je v resnici iz* vcdlo, in ne smem zanioleati tudi groznesia konca, ki je za prcccjšen čas pripomogel Ridingu do zalcxst* nc slave. Komai sva v North Walscham*u izstopila in najela za najino nada* ljnje potovanje nek voz, ko prihiti liostajenaeelniik k nama in naju ogovori: »Slutim, da sta gospoda london* ska policista?« Holmcsa jc to vprašanje nepri* jetno dirnilo. »Iz čeisa sklepate to?« »Ker je tudi nadzornik Martin prišcl ravnoikar iz Nor\vich*a. Mo* sioce sta gospoda tudi zdravnika, Una ni mrtva — vsaj po zadnjih poročilih ne. Mogoee da utesinetc še priti, da. jo rešite smrti — čeprav samo za vislicel« Holmesovo oblieje se je zamra* čilo. »Na vsalk način hočeva v Ri* ding,« je rckel »toda o tern, kair se je po vašcm govorjenju tarn prigo* dilo, nisva še ničesar slišala.« »Strašno prelitje krvi,« je nada* Ijeval poßtajenaeelnik, »oba sta ustrcljcna, gospod Cubitt in njego^ va žena. Ona sia je ustrelila njesia in potem samo sebe — tako vsaj služinčad pravi. On je tako.j umrl, ona se hori s snirtjo. SvetiBosi! naj* starcjših in najuglednejših družin v cell grofiji.« Ne da bi zsiubljal bevscd, je skočil Holmes v voz. Med celo vožnjo ni spregovoril besedice. Redkoikdaj sem ga videl v tako obupnem raz* položenju. Bil je že od početka ne* miren in je, kakor sem dognal, plaš* no preliistal jutranje časopise; toda to hipno ureisničenje njcsiovih naj* slabših bojazni ga je doccla. potrlo. Naslonjen nazaj je sedcl v svoj cm kotu in bil pogreznjen v eemerno razmišljanje, čeprav bi lahko mar* sikaj zanimivesia vidcl, kajti peljala sva se pre'ko enega najlepših in naj* izraziteiših krajev cele Anglije. Male, rastreseno ležeče so pred* stavluile sedanji eas, medtem ko so mogočene cerkvc s četverooglatinii stopi, ki so štrleli ob obeh straneh poti iz ravne, zelene pokrajine, pri* eale o bogaistvu in moči sttire An* glije. Koneno je stalo pred nama za zelenim obrežjem Severno morje in kočijaž ie pokazal z bičcm na dvoje starih slemen iz kamna in mešaniicc lea in opeke, ki sta moleli izza log a. »To je Riding,« jc rekel. Ko smo se pel.jali skozi pairkova vrata in dalje po drevoredu, sem zaglodal ravno pred nami staro kol* nico in solnčno uro, na. katere so bile navezani tako znameniti odno* š::ji. ]/, nt'kega lovskega voza je : ravnokar izstopil spreten, ma j hen raož z velikimi, okrtačenimi Jbrki. Sam se nama je predstavil kot nad* zornik Martin norfolške kriminalne policije in nemalo se je začudil, ko je čul mojega spremljevalca. »Kj, gospod Holmes, zločin se je izvršil šcle danes ponoči ob treh, kako ste mogli vi to zvedeti že v Londonu in dospeti na lice mesta taiko zgodaj kakor jaz?« »Slutil sem. Prišel sem z name* nom, da bi to preprečil.« »Potem morate imeti gradivo, ka* terega mi ne poznamo; kajti koli* kor je nam znano, sta živela zakon* ska zelo složno.« »Poznam ie zgodovino plešočih možičkov,« je odvrnil Holmes. »Po* zneje vam bodem to razložil. Naj* j Prej hočem, ker že nisem mosiel za* braniti nesrcče, to mo jo znanost uporabiti, da zasledim storilca. Ali mi hočete pri teh mo jih prciska* vanjih podpirati, ali pa hočete ne* odvisno sam dclovati?« »Ncizrcčeno bom vesel; če bom zamogel skupno z Vami delovati, goispod Holmes,« je odgovoril nad* zoTniik resno. »Tcdaj bomo nemudoonaa pod* vzcli raziskavanje.« (Dalje.) »GORISKA STRATA« Stran 3. UTRINKI. Evharistični kongres na daljnem vzhodu. V Phat Diem*u v Indokini se je vršil evharistični kongres, ki se ga je udelcžilo 120.000 ljudi. Na glavni dan kongresa je 50.000 ljudi prcjclo svete zakramente. Zaključna pro- cesija je bila vclilkanska manifesta? cija za katoliško vero. Ta kongres je bil prvi, ki se je vršil na misijon? ski zemlji. Dokaz, kako se kralje* stvo božje širL Praznoverje velikih mest. Namesto vere se širi posebno po velikih mestih praznoverje. Policij* ski predsednik Pariza, največjega francoslkega mesta, naznanja, da je v tern mestu 3660 uradov za vede? ževanje, za napovedovanje prihod* njosti. Iz zvezd, iz kart, iz črt na rokah, iz razlaganja pisave napo? vedujejo vedeževalke obiskoval? cem prihodnjost. Te vedeževalke zaslužijo v enem dnevu vee kakor 200.000 frankov. Nekateri listi, ki prinašajo Inserate teh žen, zasluži? jo lctno 300.000 frankov. — Mestna gospoda misli, da je prosvitljena in modra, ker je zapustila Kristusa in njegov nauk; njena neumnost se pa razvidi ravno iz tcga, da si izbi? ra namesto naukov vcene resnice prazne eenee goljufivih in prebri? sanih vcdeževalk. 83 nemških zdravnikov svari pred brezbostvom. V svojem opominu nemškemu narodu pravijo: »V sedan jem ob? žalo-vanja vrednem boju politienih strank za šolo in mladino napadajo nespamctni ljudje tudi temeljc kr? šeanstva. Podpisani zdravnilki za živčne bolezni imamo pri preisko? vanju in zdravljenju duševnih bo* lezni vsak dan priliko gledati v globoke prcpade človeških duš; za? to nujno in resno svarimo, da bi se krščansika vera v srcih naše mla? dine le najmanj zanemarila in oskrunila ali da bi se vcra mladini odtcgovala, kcr v viharjiih da* našniega easa je vera edina opora.« Papirnato orožje, ki pa vlada ves svet, so časniki. V januarju so zborovali v Parizu frans coski katoliški časnikarji in en go? vornitk je podal teAc Štcvilke o svo? ji domovini: 1700 prostozidarskih družb ima glavni namen razširiti pro'tiversike časnifce; udov imajo te družbe 225.000. Redno izhaja 4.500 časnikov in od teh je komaj 500 katoliških. Povrh vsega se tiskajo katoliški listi v mnogo man j ši na* kladi. — Da se veeina katolišUcih Francozo'V za svo jo cerkev in vero nič več ne zmeni, je delo teh listov. Junaštvo katoliškega škofa. Lani se je potopil pri otoku Ne? gros v bližini Filipinskih oto? kov nek parnik. Na njem je bil tudi katoliški s'kof Joachim Pavel Kloskey, ki je po rodu Amerikanec. Vabili so ga, naij se reši in naj ta? k'Oj vstopi v nek rešilni coin. A on je odklonil. Drugim je pomagal v rešilne čolne, jih tolažil in blaigo* slavljal. Kof zadnji se je pognal s kapitanom v valove. Ker je bilo morje silno viharno, se jima mo* toirni tolni niso moigli pTibli/ati Skupaj sta se držala nekega lese? nega zaboja. Nazadmje se je rcšil* cem vendar posreeilo vreei do niju vrv, katere sta se oprijela in tako vendar rešila. Rešenci so se nato s škcfom na čelu pod ali v cerkev v Silaji. da so se tarn zahvalili za re? šitev. Vse ljudstvo na Filipinih go« vori zdaj z največjim spošlova* njem o svojem junaškem škofu. Kako si ti srečen! Pred nckaj 1 eti je umrl francoski pesnik in učenjak Sully«Prudhom.« mes. Nekatcre njegove pesmi pri? števajo najlepšim francoskega pe* sništva. Kc je bil že bolan, so ga šli trije prijatelji obi skat; med nji* mi jc bil tudi priljubljcni pesnik Coppee. In edcn teh treh, po imenu Marrot, pripoveduje o tern obisku tole: »Našli smo ga v velikih bolets činah. Vse smo storili, da bi obrnili nvzgov'cr na vprašanja, k at era so bolnika nekdaj tako zanimala, a vse zastonj; vedno zopct se je začel razgovarjati o smrti in o vprašai? nju, kaj bo po smrti. PraviJ je, kako je nekdaj našel srčni mir v krščan? ski veri; ko pa je bil to' zgubil, se je zgubljal skoz svet in nikjer ni našel gotovosti, ki bi mu mogla zadovo? ljiti um in srce. Vprašal je nato nas, ali nosimo tudi mi tako rano' v srcu. In pesnik Coppee, ki se je bil naj»? bolj trndil, ga razvedriti, mu je z mir'nim prepričanjem odgovori'l: Jaz vcrujem!', nakar ga je Sully motril s svojimi lepimi očmi, dvig* nill svojc slabotne roke in mu rekel: ,O Coppee, ti nc veš, kako si sre? Len!V Kaj je noveqa na deželi? Osek. Pretečeno nedeljo dne 29. julija j je prevzv. 'knczonadškof blagoslovil I naše nove zvonove za vik. cerkev 1 'in podružnice v sikupnem številu \ 9. Za to slovesno priliko so bili j zvonovi razstavljeni na nalašč za to napravljenem in okrašenem , odru pred cerkvijo. Slovesnosti je | prisostvovalo obilo ljudstva, do- ! mačega in iz bližnjih vasi. Domača ! dckleta in mladeniči so se par dni trudili, da so lepo okrasili oder > zvonov. Oseški in vitovski pevci so lepo zapeli pozdravne pesmi no? vim zvonovom. 25 botrov domači? nov se je lepo izkazalo s svojimi darovi. Dolgo smo prieakovali no? ve zvonove in v nedeljo so nam prvi'krat zapeli. G. dekan kanalski V. Bele jc v prefcrasnem govoru poJcazal pomen zvonov in nam pri* poročal ljubezen do svojih glasni.? ; kov. Ljudje so zelo zadovoljni z lepo slovcsnostjo. Spodnja Idrija. V čctrtek dne 26. julija t. 1. smo pokopali daleko naokoli znanega in spcštovanega posestnika gosp. Franccta Čadeža, pd. Kladn:čarja? iz Spodnje Kanomlje štcv. 14. Nje? govega pogreba so se udeležili ne 1c domacini, morvee tudi prijatelji in znanci iz Ledin in onstrran meje. Bil je res prav veličasten pogreb! Saj ga je pa pokojni tudi zaslužil. Bil jc velik dobrotnik vsem, dober svetovalec in značajcn krščanski mož. 46 let je bil v občinskem od? bcru spodnje ? idrijske občine, v katerem je veliko de(lal za prospeh cbčine. Najbrž bi bil ostal tudi še nadalje v njem, da ni prišlo do raz* pusta o'bcin'k^h odborov. Deloval pa je tudi pri drugih organizacijah. Kot revizor je nastopal pri Kmet* sko ? delävski posojiinici za S^iod* njo Idrijo in okolico: dalje je bil elan Gasilnega drustva in načelnik Km-etijskega društva. Vee let je bil tudi cerkveni ključar. Domači žup? ni ccrkvi je bil velik do'brotnik. Ka^ dar je videl, da jc cerkev v potrebi, te!r?aj je bil prvi, ki jc s svetom in tudi denarno priskocil na pomoc. K urn oval je lctos O' vcliki noči novi farni znstavi, kc.'kor e bilo svojčas /c porcca.no v »Straži«. Kar never* jctno se je zdelo slehernemu, da je uinrl tpko plcmenit in dober mož, ko re je raznesla po vasi vest o njeigovi smrti. V 73. letu starosti fa je Vsemogoeni poklical k sebi po zaslvženo' plačilo! Naj počiva v mirt'! Domačim in sorodnikom na? še iskreno sožale! — Daj nam Bog v teh časih še dosti takih dobrih iin z'uicaj'n.ih mož! Podbrdo. Dne 24. m. m. je bila pri nas sv. birma. Iz Grahovega se je prevz? višeni pripeljal ob 8 V2 v Podbrdo, kjer je bil pri slavolaku slovesno sprejet. Po pozdravu domačega župn_ika in ključarjeve hčerke Aloj? zije Kusterle so bili predstavljeni sivolascmu vladiki nekateri možje? fa rani, nato pa mnogi uradniki: ob* mejni komisar. poveljnik finančne straže, poveljnik milice, orožniški maršal in drugi. Zatem je pozdravil prevzvišenega grahovski obč. na? čelnik Graziani. Cesta do cerkve jc bila na obeli straneh okrašcna z mlaji, venci in zelenjem, za kar vsa cast fantom in dokletom, ki so se mnogo trudili, da je bila vas ta? ko okusno ozališana. Sv. maše, ki jo je daroval prevzvišeni ob deveti uri v prenovljcni farni cerkvi, sc je udeležila ogromna množica doma? činov in tudi posadke tukajšnjih orožnikov, miliičnikov in financar* jcv s poveljniiki in drugimi uradni« mi osebnostmi na čclu. Imcli smo prav slovesen dan. Trenta. Na praznik sv. Ane, ki smo ga j obhajali z vso slovesnostjo, je pre- častiti g. dekan iz Bovca oVidem io nazaj brezplačna; oni, ki nakupijo za preko 500 lir, dobijo poseben dar. Obrobljeni robei..... L. 0.40 Škotski fobci. ....... 0.50 Prtifii za čaj...... „ -.60 Robi)izrobom,,ažur(< . , -80 Obrobljeni prtiči..... „ o.9O Otroški povoji meter ä . „ 0.90 Moške nogavice „fantazija" . „ 1.25 Plenice na pol platnenž . . „ K25 „ „Spugna" .... „ i 40 „Oxford' zasrajce, . . . . „ 1.80 DomaCe nogavice .... „ 1.80 Domače platno..... „1.95 „ platno^Madonna'1 . „ 2.25 Brisače „Crep" težje . . . „1.95 Panama za moške srajce m a „ 2.70 Zefir za moSke srajce „ 2.95 Jajca'jta koža..... „ 2.95 Obposteljne prepiose nRedamM „ 2.95 Naramnice dvojno elastione . , 2.95 Dvonitnik poševen . . . . „ 3.20 Ženske svilene nogavice . „ 3.50 Na \w\ svila za ženske halle ,, 3.90 Platno „Scuola" 80 cm. „ 3.50 Pod^uknjica „trikotu za gospe „ 3.50 Moške maje poletne . . , 3.90 Perkal „Re dei bleu" . • • „ 3.80 Domače platno 150 cm. „ 4.90 Žaniet za lovce..... „ 4.90 Saten barvan za kovtrc 110 cm „ 4.50 Crn saten finejS! 125 cm. 2ens&c sp. liiače „Trikot". . Pobeljeno blago za prte 1; 0 cm Platiio „Scuola" 150 cm . . Žamet za lovee poseben tip. Svileno platno rožastoza haljem Vczene srajce ali hlaüe. . . Servis za 8 oseb .... Servis za 6 oseb, posebne vrste Rjuhe z robom „Ajour" Posteljno preyr. ,if\W težje Posteljiii kovtri..... Servis za 12 oseb .... Volnena prepinjala.... Žimnica....... „ 4.90 » 5. „ 5.50 „ 5.90 „ 7.50 „ 6.90 „ 7.50 „ Id. „19.50 „ 19.50 ,t **•• „29. „oo. „35.- „39- Se sprejemajo nairocllat ludi po pošti. N. B.! Blago, s katerini bi ne bi3 odjemalec zadovoljen, se sprejme nazaj. CEi«L STALNE PostPBŽba V SloyBHShBHI 1H HBlllShem jßZikll. Poseben popt«st razpr^dajaicem V1DEM - Via Savorgnana 5 - VIDEM