Uredništvo in uprava: Corica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 Cena: Posamezna št. L IS Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno D 100 Leto I. - Štev. 41 Gorica - 9. novembra 1949 - Trst Izhaja vsako sredo Z «s n cd Jmiak m rei /e v članku »Pogumno naprej« sme rekli, da živimo v veliki pre--lon niči časov, to je v dobi, ko se človekovo gledanje na svet in živ; l jen je temeljito spreminja. To spre; n lin jan je velja za vsa področja, to; rej tudi za družbeno in gospodarsko življenje. Danes je vsakomur jasno, da človeštvo ni in ne more biti za; tl ov olj no z dosedanjim redom, to je s kapitalizmom in s komunizmom, marveč išče novih poli za družbeno ureditev. Novi red ne sme biti več enostranski, ki bi upošteval samo družbo ali državo in njene pravice (kakor dela komunizem) a l> samo posameznika in njegove koristi (kas kor dela kapitalizem). Med obema skrajnostima je treba najti neko ravnotežje, neko srednjo pot, ki bo dala po eni strani družbi, kar ji gre, Po drugi strani pa tudi posamezniku, kar mu gre. Krščanstvo — temelj Krčevito iskanje novega družbene; 8» reda pa ne more uspeti, če gre *nimo krščanstva? Zato, ker ima krščanstvo v sebi tisto silo, ki je edina zmožna soustvariti novo pravičnejšo ureditev družbe. Iz stika med večnost no krščansko idejo in Minljivim ter spremenljivim zem* skim življenjem nastaja namreč to, kar imenujemo socialno krščanstvo. Pri tem moramo pojasniti, da kr* tčanstvo samo kot tako ni in ne mo: fe biti že tudi nek družbeni red, *aj je njegov božji ustanovitelj ra kel, da njegovo kraljestvo ni od (ega sveta. Krščanski nauk je ne; Spremenljiv, socialni in gospodarski fed v družbi pa je spremenljiv in v resnici tudi vedno spreminja. Pač pa krščanstvo na vsak družbeni *ed vpliva, kakor hitro pride v jo stik z zemskim življenjem. Zakaj? Zato, ker ga k temu navaja e\’an; gelij, zato, ker je krščanstvo že po svoji naravi socialno, ker neprestano obnavlja človeka in preko njega ves socialni red. 2.e od odprave suženj; stva, ki je prvi vidnejši sad krščan-stva, vidimo, kako je krščanstvo vedno vplivalo in še vpliva na so--cialni red s svojim vzvišenim nau; kom o človečanskih pravicah ter o svobodi in dostojanstvu človekove osebnosti. To je važno zlasti danes, ko skoro polovica sveta gleda na človeka kot na suho število brez srca in brez duše. Zato mora svet od krščanstva še veliko pričakovati, preden bo lahko rekel — kot se je že marsikdo prenaglil — da je kr; ščanstvo že izčrpalo svojo zgodovin; sko nalogo. Zgodovinska naloga krščanstva na socialnem področju bo trajala tako dolgo, dokler bo živel človeški rod. V mukah, bolečinah in stiskah pri; naša krščanstvo nele notranjo to; lažbo, ampak tudi smernice in na; čela za ozdravljenje krivic ter bole; čin, ki nastajajo v družbi, kadar človek izkorišča človeka ali kadar mu totalitarna državna oblait krati najosnovnejše pravice, ki mu jih je dal sam Stvarnik. Sadovi kapitalizma in komunizma Kapitalizem vsi dobro poznamo. Poleg nekaterih dobrih lastnosti ima vsepolno napak, ki so se razpasle v kapitalističnem svetu zato, ker za-, metuje krščanske resnice o socialni pravičnosti in ljubezni do bližnjega. In komunizem, ki je včasih obljub; Ijal raj na zemlji? Iz človeka je naredil golo številko in stroj, iz srca mu je iztrgal Boga, gospodarsko življenje pa je spremenil ne v raj, ampak v pekel. Le poglejmo, kaj so danes komunistične dežele: velike ječe, v katerih vlada sam satan. Kljub temu, da morajo ljudje delati noč in dan kot črna živina, nimajo božjega blagoslova, vsega jim pri; manjkuje, trgovine so prazne, cene naraščajo, plače padajo, vse je ne; srečno, poleg tega pa vsakdo, naj bo komunist ali ne, živi v nepresta; nem strahu, da ponoči pride poli; cijski avtomobil in ga odpelje ne; zi.ano kam. Nad vsem življenjem leži neka mora, podobna preklet; stvu. In to naj bo raj? Tako živi je; njt naj bo viedno življenja? Klic po novem redu Zato pa svet kriči po odrešenju, po novem, boljšem, pravičnejšem in srečnejšem življenju. Dobre volje je veliko, toda vsi novi poskusi, ki danes zorijo, bodo spet prazni in zgrešeni, če jim ne bomo dali polne krščanske vsebine. Zato se moramo prav vsi katoličani, učeni in prepro; sti, veliko bolj zanimati za socialna vprašanja. Le z našim sodelovanjem bo novi družabni red takšen, da bo v njem družba imela toliko oblasti, da bo lahko posameznike in skupine prisilila, da ne bodo izkoriščali so; človeka in da bodo zemeljske dobri; ne vsaj približne pravično porazdeljene med ljudmi in narodi; po drugi strani pa družba spet ne bo smela posamezniku jemati tistih osnovnih pravic in svoboščin, ki jih ima kot človek in otrok božji: to so svobo; da mišljenja in prepričanja, svoboda vere in življenja po veri, zmerna zasebna lastnina in tista stopnja blagostanja, ki je zapopadena v be; sedah »da boš dolgo živel in se ti bo dobro godilo na zemlji«. Tega se dobro zaveda Slovenska krščanskosocialna zveza, ki vabi vse Slovence, naj se ji pridružijo in ji pomagajo pri delu za uresničenje njenega socialnega programa. Razgled po svetu Majhna sprememba De Gasperljeve vlade De Gašperjeva vlada je preživela v minulem tednu majhno krizo. V taboru ital. socialdemokratov, ki niso za zvezo s komunisti, je več struj in skupin, °d katerih ene odločno in 'lačelno za sodelovanje v seda-I]ii koalicijski De Gašperjevi fTadi, druge na to sodelovanje •bsojajo. To nasprotje obstoja l'idi v tako zvani Saragatovi skupini in je že večkrat butnilo '■ večjo ali manjšo silo na dan. • okrat je bila posledica tega Notranjega spora med socialnimi demokrati, da so trije njihovi ministri podali ostavko in ^•stopili iz vlade. De Gasperi njihove listnice oddal začas-!!° trem drugim ministrom, da l1'1 bodo interimno vodili. Vpra-, rlnje, ali naj bodo socialdemo-^‘‘utični zastopniki v vladi ali t'°' bodo rešili na kongresu, ki "7, hi Sklicuje Saragatova skupina [lJ-S.L.l. — Socialistična stran-, a Mal. delavcev) za začetek jamarja. Na podlagi tega sklepa bo potem izvedena končna sestava nove koalicijske vlade. Vsled hitre rešitve sedanje »male krize« se ne bo nič spremenil načrt, ki ga je vlada sprejela ob zaključku proračunske razprave in se bosta obe zbornici zopet sestali ob določenem roku: poslanska zbornica 14. nov., senat pa 15. novembra. Sestanki ministrov Te dni se sestanejo v Parizu zunanji ministri Združenih držav, Velike Britanije in Francije zaradi neuradne izmenjave misli o raznih svetovnih vprašanjih, o katerih so že razpravljali v septembru v Washingtonu in v oktobru v New Yorku. Preučili bodo vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo, probleme Nemčije, Kitajske, Daljnega Vzhoda in Balkana. Sovjetski zunanji minister Višinski, ki se mudi v Združenih državah na zborovanju Združenih narodov, je šel v ponedeljek 7. t. m. v Washington, kjer se je udeležil na sovjetskem posla- ništvu praznika ruske revolucije. Pri tej priliki je napravil ameriškemu zunanjemu ministru Achesonu vljudnostni obisk, kateremu pa nekateri pripisujejo veliko važnost. Po zadnjih vesteh je trajal sestanek le 15 minut. Nov veleposlanik Združenih držav za Jugoslavijo Predsednik Truman je imenoval pomočnika zunanjega ministra Združenih držav z:i zunanje zadeve George V. Al-len-a za veleposlanika Združenih držav v Jugoslaviji, Allen ie naslednik veleposlanika Caven- dish Cannon-a, ki je odstopil — tako pravijo — zaradi slabega zdravja. Najbrže je pa to samo izgovor. Združene države smatrajo očividno veleposlaniško mesto v Beogradu za zelo važno, saj je najbolj izpostavljena točka v borbi Amerike proti komunizmu. Zato so poslale tja enega svojih najboljših zastopnikov. To dokazuje nagla kariera, katero ie napravil Allen, ki je postal kljub svojim razmeroma mladim letom namestnik zunanjega ministra in potrjuje glas, ki prikazuje Allena za enega naispretnejšlh ameriških diplomatov. Kardinal Marmaggi je umrl V Rimu je umrl kardinal' Marmaggi, star 73 let. Pokojni kardinal je bil svoj čas nuncij v Bukarešti, Pragi ter Varšavi. Leta 1936 se je iz Varšave vrnil v Rim ter bil imenovan kardinalom. Balkansko vprašanje pred organizacijo Združenih narodov (OZN) Polit čni odbor Glavne skupščine OZN je zaključil splošno razpravo o balkanskem vprašanju in je začel zdaj s podrobnim preučevanjem raznih predlogov. Najprvo so preučili predlog Avstralije, Kitajske, Velike Britanije in Združenih držav, naj se pozovejo vlade raznih držav vzhodne Evrope, da vrnejo otroke, ki- so jih odvedli iz Grčije gverilci. Pred odborom sta govorila Albanec Mihal Priftii m Bolgar Nisim Mevorah, ki sta zanikala, da bi njune držav& dajale materialno pomoč grškim komunističnim gverilcem, kot trdi to poročilo opazovalcev OZN. Prifti in Mevorah sta trdila, da- Se njuni vladi ravnata po mednarodnih zakonih. Izjavila sta, da sta njuni deželi sprejeli grške otroke iz človekoljubja. Prifti je dostavil, da nima Albanija s tern ničesar več opraviti, ker je poslala otroke v druge dežele kominforma, Me-rovah pa je izjavil, da Bolgarija skrbi za te otroke. Nato je prišlo do živahnega nastopa med predstavnikoma Jugoslavije in Sovjetske zveze. Jugoslovan Bebler je izjavil, da je albanska vlada popolnoma izgubila iz vidika koristi albanskega naroda s tem, da je udeležena pri spletkah vzhodne Evrope. Sovjetski zastopnik Malik je omenil, da je pred par dnevi Bebler poročal, da so 28. oktobra madžarski vojaki na jugoslovanski meji streljali, kar je Madžarska zanikala, in dostavil: »Gospod Bebler je najeti izzivač in vojni hujskač.« Bebler je odgovoril, da je madžarska izjava prišla šele črez dva dni ter da je verjetno bilo toliko časa potrebno za popačenje resnice. Le svetovna vlada bo ustvarila trajni mir Grove Patterson, glavni urednik lista »Toledo Blade« v Ohiu, piše v nekem svojem članku: »Mi v Združenih državah stojimo pred dvema težkima vpra-šanjima. Kako preprečiti širjenje komunizma? Kako najti pot do trajnega miru? Neposredno sredstvo za zajezitev komunizma je Marshallov načrt. Komunizem uspeva tam, kjer vbadata politična zmeda in beda. če bomo dvignili narode zahodne Evrope na višjo življenjsko raven in jim pomagali do pro-cvitajočega gospodarstva, bo komunizem zdrobljen. Vendar komunizem ne bo popolnoma izginil, če ne bomo dokazali, da jamči naš gospodarski sistem večje blagostanje večjemu številu ljudi kot vsak drug sistem. Mi moramo dokazati, da je naš gospodarski sistem boljši kot vsak drugi, in da je tudi naš politični sistem — demokracija — boljši kot vsak drugi.« Patterson opozarja na besede generala Claya, ki je lani v Berlinu kot ameriški vojaški guverner izjavil, da je edino jamstvo miru v sili Združenih držav, v močni zahodni Evropi in v stalnem strahu Sovjetske zveze pred tema dvema silama. »Toda to se ne more imenovati mir — izjavlja Patterson — To je le oboroženo premirje. To premirje lahko traja dolgo, ker je naša proizvodna sila večja kot sovjetska, vendar ni to trajni mir. Dokler bosta najmočnejši državi sveta kopičili vedno večje zaloge orožja, bo dan spopada neizogiben. Trajni mir se lahko doseže le z ustanovitvijo svetovne vlade. Ni važno, kako trda bo lahko pot za dosego tega cilja; za nas je že napočil trenutek, da se moramo nanjo podati.« Kaj je s kominformom? Pred dobrimi dvemi leti, in sicer 5. oktobra 1947, je Moskva sporočila, da je devet evropskih komunističnih strank ustanovilo komunistični informacijski urad ali kominform. Kaj je danes s kominformom? Ali še živi? Gotovo še živi, a ne več v prvotni obliki. Jugoslovanski komunistični prvak Moša Pijade je pred nedavnim napisal v »Borbi«, da je kominform po juniju 1948 nehal živeti. Rekel ie, da nikdo ni slišal, da bi se kominform po tem času še kaj sestal. To je sicer težko verjeti, toda Moša Pijide je verjetno dobro obveščen o dogodkih v podlehniških državah in bi z užitkom povedal vse, kar bi mu bilo znano. V vročem sporu med Titom in Sovjeti namreč jugoslovanski komunisti zelo radi obešajo na veliki zvon vse sovjetske tajne. Toda eno je gotovo: po juniju 1948 res ni bilo poročil o novih sestankih kominforma, toda po drugi strani tudi nihče ni slišal, da bi kominform uradno razpustili. Uradno glasilo kominforma s skromnim naslovom »Za trajni mir, za ljudsko demokracijo« še vedno redno tedensko izhaja v raznih jezikih. Tiskajo ga v Bukarešti, kamor so ga oo sporu s Titom prenesli iz Beograda skupno s stalnim tajništvom kominforma. Sprejeti moramo torej domnevo, da kominform še živi, čeprav je navidezno mrtev. TRIINDVAJSETA NEDELJA PO BIN. Iz svetega evangelija po Mateju Ko je Jezus množicam govoril, glej, pristopi neki načelnik shodnice, pade predenj in pravi: »Gospod, moja hči je umrla. Toda pridi, položi roko nanjo in bo živela.« Jezus vstane in gre z njim in učenci ga spremljajo. In glej, žena, ki je nu krvotoku trpela dvanajst let, je pristopila od zadaj in se dotuknila robit njegove obleke. Mislila si je namreč: Ako se dotaknem le njegove obleke, bom ozdravela. Jezus se obrne, jo pogleda in reče: »Zaupaj, hči, tvoja vera te je ozdravila.« In žena je bila zdrava od tiste ure. Ko je tedaj Jezus prišel v načelnikovo hišo in videl piskače in razburjeno množico, je rekel: »Umaknite se, zakaj deklica ni umrla, ampak spi.« Iti posmehovali so se mu. Ko pa je bila množica odpravljena, je vstopil in deklico prijel za roko in ie vstala. In glas o tem je šel po vsej tisti deželi. Ta dva čudeža sta zapisana tudi pri sv. Marku in pri sv. Luku. Vsa tri poročila se med seboj lepo spopolnjujejo. Tako zvemo, da je bilo načelniku shodnice ime Jair. Ta je torej prišel Jezusa prosit za svojo hčer. Deklica je bila stara dvanajst let. Matej je hotel stvar na kratko povedati, pa je očetu položil v usta besede: »Moja hči je pravkar umrla«. Murko poroča te besede tako: »Moja hčerka umira«. Ko so bili, na potu k načelnikovi hiši, so prišli domači naproti in očetu povedali: »Tvoja liči je umrla. Kaj še nadleguješ učenika?« (Mr 5,35). Iz združenih poročil vidimo torej, da je oče odšel iz doma, ko je deklica še živela, a je bilo kaj malo upanja ali kar nič. Jair pa je imel močno zaupanje v Jezusa in je vendarle prosil. Svojo hčerko je ljubil prisrčno, saj je bila njegova edinka (Lk 8,42). Jezus je njegovo očetovsko ljubezen potolažil: »Ne boj se, samo veruj in bo rešena« (Lk 8,50). Vsa poročila se ujemajo v popisu žalnega hrupa v načelnikovi hiši, ko se je oče približal kazaje pot Jezusu in njegovim spremljevalcem. Vidi se, da so vsi to smrt že pričakovali; že so bili v hiši piskači in /.ene naricaljke, vse je bilo razburjeno. Jezus je zahteval, naj se ta Šumna množica umakne iz hiše. Nato je vstopil z očetom in materjo umrle deklice pa s svojimi tremi najzvestejšimi apostoli Petrom, Jakobom in Janezom v prostor, kjer je deklica ležala. Obujenje najbolj na kratko popiše Matej. Luka je obširnejši: »On pa jo ie prijel za roko in zaklical: .Deklica, vstani!’ In njen duh se je vrnil in je takoj vstala. In naročil je, naj ji dado jesti.« (Lk 8,54,55). Marko do-daje na tem mestu izvirne aramejske besede, s katerimi, je Zveličar poklical deklico nazaj v življenje: »Talita, kumi«. Kar pomeni: .Deklica, rečem ti, vstani!’ In deklica je takoj vstala in hodila.« (Mr, 5,41,42). Ozdravljenje krvotočne žene se je zgodilo nekako mimogrede v okviru zgornje zgodbe. Ko je bil Zveličar na potu k načel- nikovi hiši, se je množica gnetla okoli njega. Med te ljudi se je vrinila tudi žena, ki ie na krvotoku trpela že dvanajst let. Tudi ona je., kakor načelnik shodnice, imela močno zaupanje v Jezusa: »Ako se dotak- nem le njegove obleke, bom ozdravela«. To njeno vero je božji učenik poplačal; komaj se ga je dotaknila, je že čutila, da je ozdravljena. Marko in Luka imata tudi to zgodbo razširjeno Za sveto leto v*Rim Verniki goriške nadškofije bodo skupaj z g. nadškofom poromali v Rim na svetoletno romanje prihodnje leto od 13. do 16. septembra. Romanja se bodo udeležili tudi verniki slov. narodnosti. Stroški za pot in bivanje v Rimu bedo znašali od 10 do 15 tisoč lir, kakor bo kdo izbral tretji ali drugi razred. Za romanje pa se je treba priglasiti že sedaj, in sicer vsak pri svojem župniku. Ob vpisu mora vsakdo plačati 500 lir za pisarniške in organizacijske stroške, poleg tega pa še dati dva tisoč na račun. Ta slednji denar se mu bo vrnil, če bi se pozneje premislil in bi, ne hotel na romanje, onih 500 pa ne. Župniki morajo javiti priglašene romarje do 30. novembra. Če se bo priglasilo 750 oseb, bomo dobili poseben vlak iz Gorice v Rim. Vest smo posneli po škofijskem listu goriške nadškofije in nam ne preostane nič drugega kot da priporočamo vernikom, naj se pogumno odločijo ter se priglasijo za svetoletno romanje. Upajmo, da bo romanje v Rim prineslo vsakomur ne samo svetoletnih odpustkov, marveč tudi poživitev vere in zvestobe sv. Cerkvi. Nova cerkev v Gorici Goriški nadškof želi. naj od Marijinega romanja po nadškofiji ne ostane vzgolj lep spomin, Koledar za prihodnji teden 13. novembra. NEDELJA. Trii a« dvajset« po binkoštih. — Stanislav Kostka. 14. PONEDELJEK. Jozafat Kun. čevič, mučenec. Rojen je bil na Poljskem; ntlad je vstopil v red ba» zilijancev (menihov vzhodnega o brc. da), postal arhimandrit (opat), poz. r.eje pa nadškof v Potočku. Načelo, val je vernikom vzhodnega obreda (unijatom) in zagovarjal enotnost vsega krščanstva pod rimskim pa» pežem. Razkolniki (pravoslavci) so ga zato sovražili in ga slednjič ubili v Vitebsku leta 1623. Pij IX. ga je slovesno prištel med svetnike I. 1867., ko se jc slavila tisočletnica slovanskih apostolov Cirila in Me. toda. 15. TOREK. Albert Včliki, cerkv. učenik. — Leopold, vojvoda. 16. SREDA. Gertruda (Jedert, Je. ra, Jerica), dev. 17. ČETRTEK. Gregor Čudodel. nik, škof. 18. PETEK. Odon, opat. 19. SOBOTA. Elizabeta, torinska vojvodinja. s podrobnostmi, ki jih je Matej izpustil. O bolnici povesta, da je za zdravnike potrošila vse svoje imetje, pa ni nič izdalo, »ampak se je še shujšalo« (Mr, 5,26). Oba evangelista poročata tudi, da se je Jezus obrnil nazaj in vprašal: »Kdo se je dotaknil moje obleke?« Žena je bila mislila, da bo vse ostalo neopaženo, zato je bila zdaj zmedena in prestrašena, Jezus pa jo je potolažil: »Hči, tvoja vera te je ozdravila. Poidi v miru.« (Lk 8,48)'. Za nas pa je nauk: V nobenem, še tako obupnem položaju, ne obupujmo, zaupajmo v Boga in v božjo pomoč; prosimo te pomoči ponižno in vztrajno; odločitev prepuščajmo božji pre- či trajen spomenik. Vsled tega je sprožil načrt, naj se zgradi v Gorici posebno svetišče, ki bi se v njem hranila milostna podoba fatimske Marije, katero čuva sedaj stolnica. Svetišče se bo zidalo na prostoru blizu loč-niškega mostu tostran Soče, kjer so sedaj sezidali nove hiše. Namen novega svetišča je, da bi služilo tudi za dušnopastirske potrebe, ker so tamkajšnje hiše preveč oddaljene od župnije Srca Jezusovega. Goriška občina je že odstopila brezplačno stavbni prostor. Sedaj pa je treba še veliko darov, da se bo cerkev začela zidati. Star prvoobhajanec Na Francoskem je umrl pisatelj Lucien Descaves v starosti 85 let. Mož je bil v življenju revolucionar in anarhist. Na stara leta se je pa spreobrnil ter je lani prejel prvo sv. obhajilo, letos ie pa kot dober katoličan umrl. Za spreobrnjenje se fma zahvaliti pisatelju Karlu Hujs-mansu ter kritiku Canonu Mu-gnierju, ki sta ga pridobila za krščansko vero. Služabnik božji škof Lang Na vse svete je minilo 25 let, odkar je v Zagrebu umrl pomožni'škof Jože Lang. Hrvat-ski narod se je te obletnice spomnil kljub trpljenju, v katerem sedaj živi, ker vidi v škofu Langu svojega modernega svetnika. Že koj ob njegovi smrti so Zagrebčani ponavljali besede: »Svetnik je umrl«. In te besede ponavljajo tudi danes. Ko je ležal na mrtvaškem odru v škofijski kapeli zagrebškega nadškofijskega dvorca, so se štiri dni ljudje rinili okrog njegove krste, da bi še enkrat videli njegovo svetniško lice. Njegov pogreb dne 8. nov. 1924 pa je bil triumf zmagovalca. Udeležili so se ga polnoštevilno vsi tedanji jugoslovanski škofje in desettisoči ljudstva. Danes se njegov grob nahaja v cerkvi Device Marije na desni strani velikega oltarja. Pokojni škof Lang se je na poseben način odlikoval no svojem zglednem duhovniškem življenju. Ljudstvo mu ie pravilo kakor sv. Alojziju — angel. V javno življenje ni veliko pose gal, ker je rajši živel bolj skrito življenje duhovnika molivca in dobrotnika ubogih. Njegovo največje veselje je bila molitev pred Najsvetejšim in največja tolažba deliti dobrote potrebnim. Razdal ie vse, kar je imel. Ker je bilo njegovo srce prepolno ljubezni, zato je tudi njegova beseda imela nek poseben čar, ki se mu človek ni mogel zlepa upirati. Prav tako se mu je videlo pri molitvi in pri darovanju sv. maše, da živi bolj v onstranstvu nego na tem svetu. Pred leti so v Zagrebu že začeli proces za njegovo svetniško pro-glašenje. Upajmo, da bodo proces lahko nadaljevali, ko bo sedanja uničujoča vihra verskega preganjanja prenehala, in bo Jožef Lang proglašen blaženim. Na Češkoslovaškem Prvega novembra je stopila v veljavo nova cerkvena postava. Češki škofje so izdali okrožnico, v kateri dovoljujejo duhovnikom, da smejo dati prisego zvestobe republiki, toda pod pogojem, da uradnemu besedilu dodajo pismeno ali ustno, da hočejo služiti v dobrobit republiki, v kolikor dopuščajo božje in cerkvene postave. S tem pa ni rečeno, da so škofje odobrili novo postavo, ki ie tako zelo krivična, temveč pomeni, da so škofje šli v popustljivosti do skrajnih mej, samo da preprečijo hujše zlo, saj je bila nevarnost, da v kratkem času državne oblasti pozaprejo vse najboljše duhovnike. Priprava na sv. leto v Rimu Na posebno žejjo sv. očeta so v Rimu začeli s pripravo na sveto leto, ki se vrši v cerkvi V četrtek 3. novembra, na vi-gilijo svojega godu, je umrl v Trnovem pri Ilirski Bistrici msgr. Karel Jamnik, apostolski administrator reške škofije in dekan trnovski. Po ko j bi, rojen 189 L v Velikih Laščah, se je po maturi 1912 v Ljubljani odzval vabilu škofa Karlina in nastopil svojo prvo službo 1916. v velikomestni župniji pri Sv. Antonu Starem. Od tam je šel v idilične Slivje. 1935. je postal župnik in dekan v Trnovem pri Ilirski Bistrici, 1947. pa apostolski administrator. Trnovska župnija sama zase je mala dekanija; suj ima 24 vasi in 20 cerkva; že svoj čas ie imela osem ljudskih šol, poleg tega je bila tudi v noter -damskem z a v o d u dekliška osemrazrednica. — Nekdo ie rekel, da je samo starih ljudi v župniji za eno župnijo, Vsekakor je pokojnega čakalo ogromno delo, posebno še v teh razrvanih letih. V pomoč Mati božja čudežno rešila Tržačane kužne bolezni. Zato se nam zdi umestno, da se oh tem dogodku ne* koliko pomudimo. »Mati božja zdravja« (Madonna deli« salute) je ljudsko ime meščan* skega praznika, ki ga Tržačani vsako leto 21. novembra z veliko sloves* nostjo praznujejo. V začetku avgusta leta 1849 so se pojavili v Trstu prvi slučaji kužne bolezni. Do polovice septembra jc bilo naznanjenih preko tristo sluča« jev s sto petdesetimi mrtvimi: v začetku oktobra je obolelo od sto do sto petdeset oseb na dan, in, če pomislimo, da je tedaj mesto štelo preko šestdeset tisoč duš, so zgoraj navedene številke pomenile veliko nevarnost za me«to. Uradni list z D. M. Snežne. Trikrat na teden ima tam misijonske govore p. Lombardi, ki ga lahko poslušajo na zvočnikih tudi po drugih rimskih cerkvah. Priprava bo trajala do srede decembra. Nov film o sv. Ivani Orleanski Življenje in usoda francoske narodne junakinje sv. Ivane d’Arc je vedno mikala pisatelje in umetnike in sedaj tudi filmske igralce. Tako se je tega predmeta l:ui! tudi pred nedav-f nim časom umrli filmski režiser Fleming. Ustvaril je nov film c Ivani d’Arc, v katerem nastopa kot glavna junakinja znamenita filmska igralka Ingrid Bergman. Film je lepo umetniško delo in tudi v moralnem pogledu neoporečen. Sedaj ga predvajajo tudi v italijanskih! kinih. Trpljenje bolnikov za sv. leto Dne 21. novembra bo po vsej Italiji dan, ko bodo bolniki povabljeni, naj svoje trpljenje darujejo za dober uspeh svetega; leta. Zvečer tega dne ob 5,30 bo: ; bolnikom govoril po radiu tudi sv. oče, dopoldne bo pa sprejel ' rimske bolnike v posebni av-j dienci. Tudi naši bolniki naj se ta dan pridružijo ostalim, da f izprosijo v svetem letu izboljšanje verskih razmer v domovini. mu je bil le en kaplan in pa upokojeni duhovnik iz zavoda, g. Hrovat. ■ Pogosto jc tožil, da mu je srce ošibelo; najbrže ie na tern umrl. Bil je skrben, preudaren dušni pastir, dober govornik in spovednik. Malokje moli vsa cerkev skupno tako razločno iti ne prehitro ne prepočasi, kot je to v Trnovem uvedel monsignor. Bil je na tekočem tudi v dnevnih vprašanjih in bil zato mnogim iskan in dober svetovalec v duhovnih in svetnih zadevah. Kot previden pastir se je izkazal posebno za časa nemške okupacije, pa tudi pozneje. — Tudi se je zavzel za sirote in oslabele otroke interniranih nd otoku Rabu. Od tam jih je sprejel v svojo župnijo 40 in zanje skrbel. Skrben, reden, strog, vendar ni nikoli zatajil dolenjske šega-vosti in gostoljubnosti. Naj mu bo Bog milostljiv sodnik in dober plačnik! R.i.P. lih in 1676 mrtvih. Nekega dne, prav ob višku kugej je neka tržaška žena, ki jc bival* v bližini ulice Cavana, šla v neka gostilno kupit vino za svojega tež* ko obolelega brata. Medtem ko j1 je gostilničar polnil steklenico, sc !e vrgla na kolena pred podobo Mater* božje, ki je visela v kotu gostilnfi ter je jokaje napravila zaobljubi »D presveta Devica, če ozdravil mojega brata, te hočem počastiti t j zaobljubljeno procesijo«. Ko se )e \ žena vrnila domov, je dobila brat* popolnoma zdravega. Ljudstvo je vzklikalo temu čudež1 in se je toliko prizadevalo in pr* silo, dokler ni škof dovolil zaobljut ljene procesije. Dne 13. oktobr' vidnosti. Iz življenja Cerkve temveč naj dobi Marija v Gori- t Msgr. Karel Jamnik Stoletnica rešitve Tržačanov Po priprošnji Matere božje rešeni kužne bolezni Letos je poteklo sto let, odkar jc dne 18. oktobra 1849 jc povzročil preplah med ljudstvom; 4314 obolv Leto L - Stev. 41 KATOLIŠKI OLAS Stran 3. 1849 so milostno podobo Matere fcožje vzeli iz gostilne in nesli po mestnih ulicah v procesiji, v kateri j: je sledilo na tisoče in tisoče po* bežnih vernikov. In pomoč je hitro in čudežno prišla: kužna bolezen je začela ponehavati; število bolnikov in umirajočih se je vsaki dan krčilo in sicer tako naglo, da je bilo kma* Ju le še nekaj redkih slučajev bo* Jezili. Dne 21. novembra se je po pontifikalni sv. maši škofa Jerneja Legata razvila velika in slovesna procesija po mestnih ulicah, kakršne nikoli še ni bilo; ob zvonenju zvo* iiov vseh cerkva so meščani prepe* vali hvalnice Materi božji, da jih je rešila strašne kužne bolezni. Kopijo milostne podobe Matere božje zdravja, ki visi v stranskem oltarju cerkve Sv. Marije Velike (Santa Maria Maggiore), je naslikal poveljnik velike vojne ladje Marcn* zi. Bil je nekoč v veliki nevarnosti na morju in takrat je napravil zaob* ljubo, da, če bo rešen, bo naslikal lepo podobo Matere božje in bo po* stal duhovnik. Po srečni vrnitvi v Trst je Marenzi takoj izpolnil prvo zaobljubo, pozneje tudi drugo, saj je pozneje postal ne samo duhovnik, temveč povzpel se je bil celo do škofovske časti. Panika na slovenskih šolah v Trstu slovenske osnovne šole na Trzaš: kljub temu hočejo vzporedni razredi kem so začele novo šolsko leto svo* jega poslanstva med mladino. Kar se je po enem mesecu rednega pouka razširila vest, da je izdal ali name: rava izdati načelnik Vzgojnega ura* dn odlok, k' postavlja večje število učiteljev na cesto ter ukinja enako število razredov, to baje, ker bi bilo po njegovem mnenju premalo otrok. . Zhdeva se nam je zdela koj sumljiv Vil in posrečilo se nam je dobiti na: slednje podatke. Res je v teku iz* vedba, po kateri bo precejšnje št e: vilo učiteljev ostalo brez kruha. To* mora Nov Vzeli smo na znanje »Soča«, glasilo Demokratične fronte Slovencev v Italiji, ima v svoji štev. z dne 5. nov. 1949 sledečo izjas vo: »Mi smo pooblaščeni izjaviti, da se napredno slovensko ljudstvo pri* smojenostim nekih »kongregacij« le pomilovalno smeje in se z nami vred na strašne kazni, s katerimi nam grozijo, požvižga. Predniki teh »kongregacij« so Galileju vzeli celo življenje, ker je trdil, da se zemlja vrti. Tako ho tudi kljub »sv. oficir ju« Soča tekla dalje in »Soča« tudi...« »Soči« smo za njene arogantne be= sede hvaležni, kajti še vedno je kdo dvomil, da je cerkvena oblast šla morda predaleč, ko je izjavila, da je »Soča« prepovedano glasilo za ver* ne kristjane; marsikdo je tudi trdil, da so njeni uredniki in sodelavci ljudje dobrih namenov. Po sličnih izjavah na račun najvišje kongrega* cije v Cerkvi, ki ji načeluje sam papež, pa mora pasti vsak dvom o moralni in verski opredeljenosti »Soče«. Zato jemljemo »Sočine«. be: sede na znanje in smo prav zadoi voljni, da je jasno pokazala svoje umazano lice. Življenja ji pa ne bomo vzeli, kakor ga sv. oficij tudi Galileju ni vzel, kot »Soča« lažnivo trdi. Življenje ji bo vzelo slovensko ljudstvo, ko bo uvidelo njene podlo-, sti in hinavščino. Nagla smrt Zadnji četrtek 3. t. m. proti ve* čeru se je vračal z običajnega vsa,* ko.thievnega sprehoda na svoje sta* novanje v ulici Morelli upokojeni jugoslovanski železniški inšpektor Franc Dovgan, star 76 let. Na stop* nicah mu je postalo nenadoma slabo in so mu morali sosedje pomagati, da je prišel v drugo nadstropje v svoje stanovanje. Preden je pa pri* hitel poklicani zdravnik, je bil g. Dovgan že mrtev. Bil je zaveden Slovenec, ki je zadnja leta pred upokojitvijo služboval na Reki. Svoj pokoj je užival v Gorici. Z njim je zgubila družba goriških upokojencev erega najznačilnejših predstavnikov. Naj počiva v miru! Totalitarizmi in narodno premoženje Neki primorski trgovec je imel 1. 1937 v banki v Ljubljani nalože* nih 120 tisoč dinarjev. Pred kratkim jo hotel svoje prihranke dvigniti in se je informiral, če in kako jih lah* ko dvigne. Zvedel je, da jih lahko dvigne po pooblaščencu in da znaša njegova vloga sedaj nekaj nad 13 ti* tako trpeti od svojih lastnih ljudi Tudi v njem se je zganilo sočutje do njega in ga ni hotel še bolj žalostiti. »No, kaj bo lepega?« ga prijazno nagovori. »Torej se odpravljate na prav lepo potovanje?« »Da, gospod župnik.« »Prav, prav. Kar naužijte se ga, zakaj to vam bo najbrž zadnje. Pa si tudi kaj zapišite in tu pa tam napravite kakšno lepo fotografijo. In popotni dnevnik pišite! Ko pri* dete nazaj, boste vse lepo uredili in ie kje objavili. Poleg tega nam lah* ko naredite z barvami kaj lepih po* krajinskih slik, da bomo nekoliko poživili prazne in puste stene ntših dvoran. Končno upam, da nam boste po vrnitvi napravili nekaj lepih prc* davanj, da izvemo, kakšno je življc* nje v onih deželah, ki bi jih marši* kateri naš mladenič tako rad videl in se tam naselil. Kajne, da boste tako dobri?« »Prav z veseljem, gospod župnik. Ali bi mogel vam sploh odbiti kakš* no prošnjo!« »In da nam ne bo preveč dolgo jut vas, nam večkrat kaj pišite, če* i c e soč dinarjev z obrestmi vred. Dve zamenjavi, ki sta ju izvršili oba to* talitarna režima, katera sta si v Sloveniji sledila: naeifašistični in komunistični, sta obrala nesrečnega trgovca za preko sto tisoč dinarjev. : Ubogi mož je varčeval za stara leta, sedaj lahko gleda skozi prste. Družinski davek Rok za prijavo dohodkov za dru* žinski davek je podaljšan do vključ* no 10. novembra. Kdor še ni opravil svoje dolžnosti, ima še priliko, da se izogne morebitnim neprijetno* stim. Prijave se sprejemajo v občin* skem davčnem uradu, ulica Crispi 3. Fašistična himna V neki gostilni v ulici Morelli je pred par večeri sedela petorica goriških Lahov in obujala spomine na »zlati fašistični vek«. Že itak zmešane glave je še bolj zmešala letošnja močna rebula in začeli so peti fašistično himno in druge po* pevke iz! tiste divje dobe. Ker so pa take pesmi tudi v Gorici še ved* no prepovedane, se je pojavila po* lici ja in v žalostno preteklost za* maknjeno petorico odpeljala, kamelje zaslužila. Beguncem! Organizacija IRO sporoča, da je odprta emigracija v Kanado: -1. za moške do 45. leta starosti; 2. za poročene: mož do 45. let, žena do 40 let; 3. za poročene z otroci: mož od* potuje naprej in čez nekaj mese* cev vpokliče ženo in otroke. Kdor želi emigrirati v Kanado, naj odda svoje ime na urad IRO in gre v taborišče. Ce pa ne želi iti v taborišče, naj se oglasi na uradu Centra IRO * NC\VC, Riva Piazzut* ta 18. Prijatelji slovenske pesmi! »Jadranaši« vas vabijo na mladin* ski koncert, ki bo 13. nov. ob petih popoldne v kinodvorani v Nabrežini. Sodelujejo »Jadranaški zbor«, oper* ni baritonist prof. Marijan Kos, go* spa Milena Čekutova ter mladi har* monikaši; ,na klavir spremlja prof. L. Klakočer. Koncert dunajskega kvarteta V sredo 9. t. m. zvečer ob deveti uri bo .v dvorani nekdanjega Trgov* skega doma ob Ljudskem vrtu kon* cert znanega kvarteta Mildner iz Dunaja. Na programu je več umet* niških točk klasične glasbe. Vstop« nina 200 lir. i.; asaa-aagm,;.11 v m 8 ase tudi samo nekaj besed. Ali bodo fantje veseli, ko bomo zvečer vsi skupaj brali vaša sporočila! Zdaj pa mislim, da bom že dobil vsa va* ša pisma.« »Tudi jaz mislim, da jih boste, ker jih bom sam nosil na pošto.« »Kadar ne boste imeli časa ali prilike za pismo, nam pošljite vsaj dopisnico. Res, da na dopisnici člo* vek ne more kaj prida povedati, bolje je pa le kot molk, ki je brat pozabljenja- Saj me razumete?« »Da, da.« Župnik je odkrito govoril in tudi mladenič mu je odkrito odgovoril. Kljub temu se nista mogla več po* meniti tako prisrčno kot nekoč. Drug drugemu sta nekoliko prikri* vala svoje misli, ne iz hinavščine ali bojazni, marveč ker nista zaupala v bodočnost in sta se naveličala ne* prestanih bojev. Nazadnje je prišel oni težko pri* čakovani dan, ko bodo Yholdyjcvi zapustili mrakobni Pariz, Vlak, s katerim so nameravali odpotovati, je odhajal ob desetih zvečer. Dominik je hotel pred odhodom še poslednjikrat stopiti v patronaž, Zamenjava kaznjencev Dne 1. t- m. so jugoslovanske oblasti preko bloka pri Rdeči hiši vrnile sedem italijanskih državlja* nov, ki so bili od jugoslovanskih sodišč obsojeni na razne kazni za* radi njihovega fašističnega udejstvo* vanja na Primorskem. Med vrnjeni* mi sta bila tudi bivša kvestor in podkvestor iz Pulja. Dne 9. oktobra se je preko istega bloka vrnilo v Gorico 14 ital. državljanov. Kot se zatrjuje bodo v bližnjih dneh ital. oblasti vrnile skupino jugoslovanskih državljanov, ki so jih že prepeljali iz raznih zaporov v Gorico. Smrt t Umrl je dne 3. novembra v Lju* bijani nadučitelj v pokoju g. Ulrih Pavlica, nekdanji učitelj v Bukovici in potem nadučitelj in šolski vodi* telj v Rihemberku. Služboval je po prvi svetovni vojni na Koroškem in potem v Ljubljani, kjer je živel z družino v pokoju. Naj počiva v miru! Šoferske izkaznice Pokrajinska komisija za pregled avtomobilskih izkaznic, ki uraduje v Gorici, ulica Oberdan 20, bo prc* gledovala dne 13. sept. zapadle iz* kaznice na svojem sedežu od dne 9. nov. naprej. Prizadeti se morajo javiti osebno. Zaprte pekarne S prefekturnim odlokom od 31. okt. so bile zaprte za dobo petih dni pekarne Leghissa v Gorici, Pred škofijo 2, Masau v Zagraju, ulica Dante 9 in Zorzenon v Gradiški, ulica Cesare Battisti, ker so raz* prodajale kruh, ki ni bil izdelan po veljavnih predpisih. Gospodarski listek Sadno drevje moramo tudi škropiti! Minuli so časi, ko je sadno drevje brez posebne nege rodilo obilo zdra* vega sadja. Danes napadajo drevesa in sadje najrazličnejši škodljivci. Mnogi od teh so bili znani tudi našim dedom, mnogi pa so bili zaneseni v naše kraje še*le v novejšem času. Tako je pač približno kot pri trti: Pred 100 leti niso vinogradniki v na* ših krajih poznali ne trtne uši ali filoksere, ne listne rje ali peronospo* re in ne grozdne plesni ali oidija. Blaženi so bili takratni časi — vsaj v tem pogledu. Narava pa je tako ustvarjena, da vlada v njej soglasje: so mušice, a so tudi ptiči, katerim služijo v hra* da se poslovi od svojega župnika. Ker so bili vsi kovčegi zaklenjen?, je odšel kar takšen, kot je bil naprav* ljen za pot. V patronažu so že gorele luči. Župnik Firmin je bil strt od dnevne* ga dela. Oči so ga skelele, roke so se mu tresle. Delo pa ga je priga* njalo in mu ni dalo miru. Poleg svo* jih župnijskih opravkov, ki so bili sami zase dosti naporni, in poleg rednih sestankov, je imel duhovne vaje za može in namesto kaplana, ki je bil odsoten, je poučeval od* rasle v krščanskem nauku. To je bilo eno najtežjih del, ker so se tukaj shajali najrazličnejši možje in mladeniči, ki so imeli brez števila ugovorov zopet vero. V patronaž so prihajali kot na tlako: ta bi se bil rad oženil, pa ni bil še niti krščen in je šel h krščanskemu muu ku samo zategadelj, da bi ugodil svoji nevesti, ki še ni bila dovolj »napredna«; drugega je privedlo kaj drugega, tretjega spet kaj drugega. Dominik je moral iti skozi dvo< rano, ki je bila polna teh revežev, katerih obleka je razodevala, da so prišli naravnost z dela. Čakali so go* jjjZ A NKEH ■ UGANKEH UREDNIK: DOMEN 28 ŠALJiVKA (S. J.) 1. Kateri stan imajo dekleta in gospodične najrajši? 2. Katero leto je najkrajše? 29 NAGROBNI NAPIS (J. K.) sem vas zdai kai sem zdai kar ste no; so gliste, a sta tudi jež in krt, ki jih uničujeta* Takih primerov bi iahko našteli na stotine. — V naravi je vladalo soglasje, a to se je izgu* bilo, ker je človek posegel pregloe boko v naravo: mušic in škodljivih žuželk je vse polno, ker človek lovi ptiče ; glist je več, ker lovi krta ziradi kožuhovine ali ker misli, da je škodljiv. Itd. Danes res uničimo z različnimi škropljenji mnogo sadnih škodljiv* cev. a istočasno uničujemo tudi mnogo koristnih žuželk, ki so prej skrbele, da niso škodljivci prevlado* vali. V zadnjem času se opaža po Italiji, da se strahovito hitro množi rdeči pajek, katerega z dosedanjim škropljenjem nismo zatirali. Ker pa je človek že porušil so* glasje v naravi, je prisiljen, da plava naprej. Zato smo tudi sadjarji pri* siljeni, da škropimo sadno drevje, ker drugače ničesar ne pridelamo ali pa samo manjvredno sadje, ki je piškavo in podvrženo gnilobi. (Dalje prihodnjič) Zatiranje borovega prelca Urad za poljedelstvo in ribištvo pri ZVU opozarja vse lastnike bo* rovih gozdov, vrtov, parkov in bo* rovih nasadov, naj začnejo s pripra* vami za letno obvezno kampanjo za zatiranje borovega prelca (processio* naria del pino), ki bo trajala od 15. vornika ... Nekaterega je pripeljala mati drugega zaročenka, ker sami niso marali iti. .. Ko je šel Dominik mimo, njih, ga je zalila rdečica ob misli, koliko • truda čaka ubogega župnika. Pred vrati je zima, ko je po društvih največ dela in življenja, on pa ga zapušča samega, ko bi mu mogel pomagati pri trdem delu in mu lajšati težke trenutke življenja... Namesto na delo odhaja v brezdelje, da se brez haska valja po soncu in dvori svoji materi, ki morda sploh bolna ni in ki dela z njim, kar se ji zljubi. Župnik mu ni hotel pri slovesu pripovedovati o svojem prcnapor* r.cm delu in o njegovem potežkava* nju. O, ne, Firmin ni tak, da bi očital! Sprejel ga je nadvse prijazno in se lepo pogovoril z njim, da bi odnesel iz patronaža takšne vtise, ki bi ga zopet privedli nazaj. Ponudil mu je stol in dolgo sta sc menila o bodočnosti patronaža in društva, ki je deloma slonelo na Dominiku. Dejal mu je, kako so mladci ponosni, da je bil njihov na* čelnik in da upajo, da ga bodo kmalu spet videli v svoji sredini... 3Q ZLOGOVNICA (Domen.) m • • • 2 • 3 • 4 • • 5 • — S • • 7 • — 8 • • • • 9 • 10 • 11 IZ ZLOGOV: bi, bu, ca, ci. e, da, dem, di, dih, gram, kla, ko, ku, mla, na, nar, nec, ni, nit, nik, o, pi, prt, ra, ran, ri, sa, ta, taj, tev, to, vo, ža. tvori besede sledečih pomenov: I. svetopis. oseba, 2. Gregorčičeva pe= sem, 3. voda na cesti, 4. orodje,. 5 jod. duhovnik, 6. cvetlica, 7. me* sto v Italiji, 8. priimek na Goriškem^ 9. pesnitev, 10. uradnica, 11. naramni koš. Črke zaznamovane s pikami, dajo pregovor. decembra do 15. januarja 1950. Opozarja se vse lastnike na ob* stoječe zakone, ki se tičejo zatira* nja tega mrčesa in na dejstvo, da so kršilci teh predpisov kaznivi po zakonu, medtem ko se bo zatiranje mrčesa izvršilo na lastnikove stroške.. ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČE SV. DRUŽINE« Emil Gorkič 200; Ivana Primožič-300; čisl. družina Pavlin v Gorici 500; R. P. 200; A. V. 640; Franc Sancin v Trstu 300; Marija Pahor, Ronke 110; Mi P. 50; A. L. v G«, nci 200; dva gospoda zdravnika. 1500; N. N. 80; M. Mavrič 100; v Šlandrežu darovali za sirote 7 kvin* talov krompirja, 3 kg fižola, 3 kg moke, 4 kg koruze in 2750 lir; v So: vodnjah 6 kvintalov krompirja, 15 kg koruze, 10 kg moke in 5000.— lir; v Rupi in na Peči so darovali 4‘'V kvintalov krompirja, 14 kg koruze in 1205— lir; V. L. iz Gorice 1000: N. N. iz Gorice 1000.— lir. Vodstvo Sirotišča se prav toplo zahvaljuje za pomoč v tem težav* nem začetku po zatrt ju in vojnem opustošenju in zagotavlja hvaležnost in molitev. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici Dal mu je še fotografijo otrok in svojo in se dobre pol ure zamudil z njim, kot bi bil samo on na sve* tu — pred vrati pa ga je nepotrpež* ljivo čakalo več ko dvajset delavcev. Dominik vstane, da bi šel. Župnik mu stisne desnico in ga poljubi rekoč: »Naj vas Bog varuje, da se bomo — kakor upam — veseli zopet videli!« »Res upate?« presenečen vzklikne mladenič. »Vse je mogoče onemu, ki hoče,5 zakaj takemu tudi Bog ne bo odre*' kel svoje milosti.« Dominik poklekne sredi prašne' dvorane in zaprosi blagoslova. »Iz vsega srca vam dajem h la* goslov!« ganjen odvrne župnik. »Naj pade kakor seme v dobro zemljo, da bo s Kristusovo pomočjo najibo* gateje obrodilo!« ... Nato ga je pospremil skozi raz* močeno dvorišče do ograje, ki so jo zapirala lesena vrata. Tu sta se zadnjikrat objela in si poslednjič segla v roke... Težka vrata so sc zaprla in ju ločila — morebiti za vedno?... (Dalje)