MCtuinft pla6us ▼ gotavUt, Mn tB.- Ur Spedlz. In abb. post. I. ur. DEMOKRACIJA UrsdniStvo: Trit. ul. Machiavelli 22-II. - tel. 3-62-Vi Uprav«: Tr*t, ulica S. Anaitasio 1-c - tel. 3-30-11 Goriško uredništvo: Gorica, Biva Piazzutta it. II. CENA: posamezna Itevilka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekov«! račun: Trst štev. 11-7223. Leto X. - Štev. 47/a Trst - Gorica 23. novembra 1956 Izhaja vsak petek Začetek konca Zadnje tedne dežujejo v pisan n% raznih komunističnih strank tijave pomembnih izobražencev, davnih pisateljev in znanstveni* kov, časnikarjev in drugih jav* rtih delavcev, ki izstopajo iz ka* rrmnističnega gibanja ali pa mu kot njegovi dovčerajšnji sopot* niki odpovedujejo svoje nadalj* nje sodelovanje. Motili bi se pa, če bi mislili, da se to dogaja sa* mo zaradi razočaranja, ki so ga oboževalci ali vsaj častilci komu* nistične ideje doživeli ob prime* tu Poljske in Madžarske. Pri e* nem ali drugem so omenjeni nemiri in nasilja res pospešili, da je bil napravljen zadnji in odločil* ni korak, a vse skupaj je sad doi* *ega dozorevanja. To dozoreva* nje je začelo kmalu po zaključku druge svetovne vojne. Bilo je ta* krat, ko se je nakazovalo, kak* šno svobodo so komunisti prine* iii v satelitske države, kakšen je komunistični »prispevek« k med* narodnemu sožitju in ohranitvi svetovnega miru. Z gotovostjo lahko rečemo, da se vedno novi izobraženci že nekaj let odvra* čajo od komunizma. Izstopanja, ki smo jim priča zadnje tedne, so pač vzbudila večjo pozornost, ker je bilo precej veliko število takšnih primerov zelo znanih o* seb osredotočeno na sorazmerno kratko razdobje, vendar ni to noben osamljen oziroma nov pojav. Stvari tečejo že dolgo to pot, le da se množice povprečnih ci* tat el jev dnevnega časopisja in državljanov tega niso jasno za* vedle. Posamezen komunistični ubežnik je tu in tam dvignil ne* kaj prahu, a je kmalu utonil y pozabljenje. Preraslo ga je pne zanimanje za druge dogodke. Sam pri sebi je pa malokdo se--števal, koliko je bilo takih ubež* nikov, čeprav bi samo na ta na* Čin lahko dobil pravi pojem o tem, kar se je dogajalo. Kdor bi delal tako, bi se prepričal, da izobraženci res množično zapušča* jo komunistični brod in bi se nujno moral vparšati: kaj to po* meni? Odgovor bi mu dala zgodovina. V njej vidimo, da so bili izo* braženci vedno glavni nosilci, po* sebno pa razširjevalci novih U dej. Bili so glasniki sveta, ki piv haja. Če so od nečesa odstopali, če so se od česa odvrnili, potem je tisto kmalu zamrlo. Francoska revolucija je najprej dozorela v salonih francoskih intelektualcev in šele nato na pariških barika* dah. Nekaj podobnega bi lahko rekli za predvojno in medvojno zadržanje velikega dela izobra* žencev, danes satelitskih, pa tu* di nekaterih drugih držav. Po* v sod so izobraženci bili pobud* niki takrat modernega levičar* siva in s tem njegovega navidez* no najradikalnejšega in najve" obetajočega komunističnega kri* la. To so bile maloštevilne elite, ki so jih vodili ljudje misli in akcije, peresa in lepe besede, ne samo pesti. Kdo sta pravzaprav očeta so* dobnega komunizma, če ne dva prava knjižna črva, kot sta bila Engels in Marx? In kdo je ka* sneje razširil vero v mesijansko vlogo komunizma, če ne cela pie* jada izobražencev? Ta je enkrat spočeto misel vsestransko obde* hi a in razvila ter jo ponudila množicam kot vse odrešujoči e* v angeli j jutrišnjega dne. Odlo* čilno je bilo tudi — in to je za uspeh obravnavane obnavljajoče vloge izobraženstva obenem po* gaj — da je izobraženstvo pri--dobilo za svojo zamisel predvsem mladino, torej fizične nosilce bo* dočnosti. Tam, kjer so se duhov* ne sile zrelega razuma in fizične (Nadaljevanje na 2. strani) Program SDZ za Goriško Slovenskim volivcem} Razpisane so volitve v deželni svet in v občinske svete na Go« riškem. Vršile se bodo dne 16. decembra. Slovenska demokratska zveza sporoča slovenskim volivcem, da nastopi pri teh volitvah s slaven* sikmi listami, ki bodo nosile naš stari slovenski znak: lipovo ve* jico. Naš program odgovarja de* janskim potrebam slovenskega ljudstva na Goriškem ter obsega politične, kulturne, gospodarske, socialne in moralne zahteve. Politične zahteve Slovenska demokratska zveza st od svoje ustanovitve dalje bori za zaščito slovenske manj? šine v Italiji, katero predpisuje 6. člen republikanske ustave. Že leta 1947 je poslala na ustavodaj* no skupščino in na vlado sporne* nico, v kateri je zahtevala dežel* no avtonomijo s posebnim sta* tutom, ki naj bi zajamčil s pošto* vanje pravic slovenskega ljud* stva v Italiji. Deželna avtonomija s p oseb* nim statutom za Furlanijo in Ju* lijsko krajino je ustavodajna skupščina res sprejela v 116. členu ustave. Obžalujemo pa, da avtonomija pod pritiskom Slo* vencem nasprotnih sil ni stopila v veljavo in življenje. Danes pa .sc za to posebno avtonomijo* ki bi prinesla naši deželi znatne go* ipodarske koristi, potegujejo že tudi skoraj vse italijanske stran* ke, med njimi v prvi vrsti demokristjani in komunisti. Zaščita slovenske manjšine v Italiji, določena v že omenjenem 6. členu ustave, bi se morala iz* peljati s posebnim ustavnim za* konom. Slovenska demokratska sveža je v tem pogledu poslala v smislu 50. člena ustave na po* slansko zbornico in na senat dve peticiji, v katerih je zahtevala, naj se pospeši obravnava in iz* glasovanje ustavnega zaščitnega zakona za Slovence. Ti dve peti« ciji sta bili poslani 15. decembra 1949 in 12. februarja 1955. Enega izmed učinkov teh vztrajnih nastopov Slovenske de* mokratske zveze vidimo v dej* stvu, da se je vlada resno začela baviti z vprašanjem zakonite u* reditve slovenskih šol na Gori* skem in Tržaškem. Slovenska de* mokratska zveza v Gorici je, skupaj s Slovensko katoliško skupnostjo v Trstu in Slovensko demokratsko zvezo v Trstu sto* rila vse, da bi bil zakon za slo* venske šole pravičen in zadovo* ljiv. Slovenska demokratska zveza *e je obrnila tudi ra gospode predsednika fepublike ter mu predočila upravičene želje Slo* vencev po zakoniti zaščiti njiho* ve narodne samobitnosti in nji* hovega narodnega značaja. Kultura Slovenci v Italiji zahtevamo, da bodo naše šole popolnoma c* nakopravne z italijanskimi, da. bodo opremljene z vsem potreb* nim materialom, to je s knjižni* cami in drugimi učnimi pripo* močki, in da ne bodo v ničemer zapostavljene. Zahtevamo pa tudi, da pristoj* na oblast prepreči vsako tudi po* sredno gonjo proti njim in da po potrebi kazensko preganja vsa* kogar, ki bi pisal ali drugače ro* varil proti obstoju slovenskih šol in proti kulturnemu življenju Slovencev. Vlada naj slovenskih kulturnih predstav ne ovira. Zla* sti pa naj ne zahteva dobesednih prevodov odrskih del za pred* hodno cenzuro, katere ni nikjer drugod v Italiji. S takimi zahte* vami oblast skoraj onemogočuje razvoj prosvete med slovenskim ljudstvom v manjših krajih na deželi, namesto da bi ta razvoj pospeševala. Po prvi svetovni vojni so bili slovenski visokošolci, vpisani na italijanskih univerzah, oprošče* ni vseh taks. Ta olajšava naj se zopet dovoli našim dijakom, ki izhajajo po veliki večini iz kmeč* kih in delavskih družin. Gospodarstvo Z ozirom na velik odstotek brezposelnih v goriški pokrajini zahteva Slovenska demokratska zveza, naj se deželna avtonomi; ja s posebnim statutom takoj u* resnici in izpelje. Avtonomija bo nudila velike gospodarske ugod* nosti. Prav zaradi takih ugodno* sti dobro uspevajo deželne avto* nomije na Siciliji, Sardiniji, v Dolini Aosta in na Južnem Ti* rolskem. Če dobimo posebno avtonomi* jo, utegne ostati v naši deželi do devet desetin vseh davkov iv. taks; to je nekaj milijard lir, ki bi lahko služile za javna dela. Tako bi zaposlitev delovnih s;l polagoma rasla in brezposelnost bi v enaki meri padala. Slovenska demokratska zveza se bo potegovala, da vlada da slovenskim občinam denarno podporo za kritje morebitnega proračunskega primanjkljaja, do« Hačelna lilana oodstoa SDZ d Gorici iPobeg g. Rudija Bratuša, dosedanjega svetovalca, ki je bil izvoljen na lisiti SDZ. v nasprotni tabor v trenutku, ko množice zapužčajo komunistične tin sopoiniške organizacije, je mnoge Slovence presenetil. Zato smo se obrnili na vodstvo SDZ v Gorici in tam prejeli naslednjo isja;vo: Glede na pismo »Slovenskim volivcem občine Gorica« g. Rudija Bratuša, objavljeno v »Pri* morskem dnevniku« dne 21. no* vembra 1956, vodstvo Slovenske demokratske zveze za Goriško izjavlja in sporoča goriški slo* venski javnosti sledeče: 1. G. Rudi Bratuš ni Sloven* ski demokratski zvezi in njene* mu vodstvu nikoli sporočil no* bene kritike. Zato njegovih kri* tik nihče pri najboljši volji ni mogel upoštevati. 2. Slovenska demokrat, zveza ga pri teh občinskih in pokra* jiriskih volitvah ni mogla posta* viti na kandidatne liste, ker je večkrat javno napadal duhovščino, hvalil komunizem in izražal želio, da bi ta že skoraj zavladal v teh krajih. 3. Pri tem je Slovenska de* mokratska zveza ravnala tudi po željah mnogih podpisnikov liste, ki so izrecno izjavili, da ne pod* pišejo, če je na listi g. Rudi Bra-tuš. 4. Da je Slovenska demokrat* ska zveza pri tem postopala pra* vilno, kaže prav dejstvo, da je g. Rudi Bratuš tako hitro pre* sedlal na tisto stran, kamor ga je srce že dolgo vleklo. Gorica, dne 21. nov. 1956. VODSTVO ,S DZ V GORICI In jih ni sram ♦♦♦ Dogodki na Poljskem in Ogr* skem kažejo, da so narodi pod železno peto komunističnih dik* tatur naveličani trpljenja in po* trpežljivosti. V deželi lažidemokracije se delovno ljudstvo upira komuni* ftičnim režimom, ker mu nudijo It bedo in strah namesto kruha in svobode. Ves svet obsoja krvoločno za* tiranje svobode željnih narodov od strani komunistov in ogorče* no protestira nad nečloveškim postopanjem s tanki in divizija* mi vojakov proti upornikom, ki terjajo boljše, znosnejše pogoje življenja. Sama od sebe se mla* din a po vsem svobo dnem svetu organizira v protestna zborova* lija zaradi komunističnega sov* jetskega nastopa proti ogrskim borcem. Toda zakrknjeni frontaški ko<-rnunistični eLmenti se ne zmeni* io za trpljenje narodov, za kri, ki teče na Ogrskem; oni se roga* jo žrtvam komunizma, borcem za človečanske pravice in jih za* smehujejo. Ni jih sram hoditi v javnost, ponašati se nad svojim komuni* stičnim čutenjem in nastopati nn volitvah! Zato so ti ljudje zopet menja* li naziv in znak. Bili so že »de* mokratje«, »socialistična fronta*, »neodvisni socialisti« s Cucchi* jem in Magnanijcm. Zdaj pa me-nijo, da so postali »napredni Sio* venci«. Kobacajo se iz naziva v naziv kot mačka, ki ne ve, kam bi svoje mucke bolj varno spra* vila.... Oni, ki so svoje slovenstvo prodali Cucchiju in Magnaniju, za blagor italijanske komunistič* no*socialistične povezave pa ce* lo svojo nekoč samostojno poli* tično organizacijo razpustili, da so svojo odpoved slovenstvu še krepkejše zapečatili, oni, pravi* mo, se ne sramujejo nazivati se »napredne Slovence«! Slovenci, vi vsi, ki ste priča ve* like bede in stradanja naših bra* tov onstran mej e, bodite glasni proti vsem komunistom, Tito* 'im, Togliattijevim in drugim ter njihovim podrepnim hlap* tem! Terjajte svobodo za nase brate in za vse narode, ki trpijo pod komunizmom! S prezirom se obrnite od komunistov sloven* skega in italijanskega porekla in od njihovih hlapcev! kler se občinski proračuni ne u* ravnovesij o, kar upamo, da se bo ugodilo v doglednem času. Pravično bi bilo, da bi bila pri dobičku od prostega pasu udeie* žena sorazmerno s številom pre* bivalstva tudi sovodenjska obči* na, ki leži prav v začrtanem pro* stem pasu. Socialne in moralne točke Slovenci v Italiji imamo kot državljani pravico do vse social-ne pomoči, ki se nam mora pri* znati in nuditi v okviru naše narodne skupnosti in državljanske ter človečanske dostojanstveno* sti ter tudi na podlagi 3. člena u* stave, ki določa, t'a imajo enako socialno dostojanstvenost vsi dr* žavljani ne glede na pleme, je* ?ik, vero, politično pripadnost ter socialni položaj. Po istem 3. členu ustave ima država nalogo, da odstrani vse ovire gospodarskega in socialne-ga značaja, ki omejujejo svobo* do in enakopravno: t državljanov ter preprečujejo popolni razvoj človeške osebnosti. Zato zahtevamo, da imajo na* si otroci svoje posebne počitni* dke kolonije, ločene od italijan* skih, ker imajo pravico do popolnega razvoja svoje osebnosti. Ne razumemo, zakaj se našim malčkom že v vrtcih sili italijan* ščina, ko pa obratno italijanskih otrok nihče ne sili, da se uče slo* venščine. Krivična je tudi prepoved, da otroci optantov ne smejo obi* skovati slovenskih šol. Razni italijanski dijaški zavo* di in domovi prejemajo podpore iz javnih sredstev. Zaradi enako* pravnosti in distributivne pravičnosti zahtevamo podporo iz javnih sredstev tudi za slovenske dijaške zavode, zlasti za Slovensko sirotišče in Alojzijevišče. Si* rotišče bi morala podpirati tudi goriška mestna občina. Zahtevamo nadalje, da se slo* venskim otrokom v italijanskih sirotiščih nudi tudi pouk v slo* venščini. Sicer pa se Slovenska demo* kratska zveza ne bori samo za odpravo zgoraj navedenih pr k merov razlikovanja med držav* Ijani italijanskega in slovenskeg a jezika, ampak sploh za našo popolno enakopravnost na vseh področjih javnega življenja. Slovenski volivci, rojaki in rodoljubi} Dogodki v nekaterih državah Evrope pričajo, da so narodi, ki žive v dejanski sužnosti, pri* pravljeni preliti kri in žrtvovati življenje za zlato svobodo, ki je prvi pogoj socialne enakoprav* nosti in uspešnega razvoja. Cenimo svobodo tudi mi in pokažimo pri teh volitvah, da hočemo biti enakopravni držav* ljani! Pokažimo, da svobodo, ki jo uživamo in ki nam daje pravico in možnost, da terjamo, kar nam še pritiče, znamo pravilno ceniti in rabiti! Vse, kar smo tu napisali, je •napisano v mejah zakona demo* kratične države, ki nas mora u* poštevati in spoštovati na podla* p svoje lastne demokratične u* stave. Pomagajte pri tej skupni stva* ri vsi, ki ste ponosni na svojo svobodo in na človeško dosto* janstvo, in oddajte svoj glas za skupni blagor, za skupno zmago! Goirca, 6. novembra 1956. SLOV. DEMOKRATSKA ZVEZA VESTI z GORIŠKEGA Naše kandidatne liste potrjene Žrtvovali smo se nekaj tednov in neumorno aelali, ca smo do« vršili delo, ki smo si ga začrtali. Uspeli smo predložiti vse kandidatne liste, ki smo si jih zamisli« !i: Štiri občinske: v Gorici, v Do* berdobu, v Sovodnjah in v Šte= verjanu. Devet za provincialni svet: v petih okrožjih goriške občine, v Doberdobu, v Kaprivi, v Krminu in v Sovodnjah. Po* vsod z znakom lipove vejice. V rreh slovenskih občinah so nosi? telji liste trije predsedniki Kmet« skih delavskih zvez. V Gorici sva nositelja liste dr. Anton Ka* cin in jaz, kandidirajo pa tuai ostali člani vodstva Slovenske demokratske zveze. Tako smo «e bili dogovorili in sklenili, tako smo tudi storili. To pa je bila tu« di želja in volja naših ljudi iz mesta in z dežele. Program, s ka« rerim nastopamo in ki ga »De« mokracija« in »Katoliški glas<-ta teden objavljata, odgovarja želji in potrebam Slovencev v 1* taliji. Zato je povsem jasno in razumljivo, da ga morajo vodi« telji ne le samo predložiti, ampak tudi zagovarjati. Prijazno in radovoljno podpi« sovanje naših kandidatnih li^t od strani slovenskih volivcev nam utegne biti porok in voščiio za dober uspeh. Da bo uspeh bolj gotov in čim boljši, pojdimo vsi na delo. Obi« ičimo slehernega slovenskega vo« Uvca in prepričajmo ga, da je na« ša stvar poštena in pravična. V Doberdobu, Sovodnjah in števerjanu velja večinski sistem. Tam zmaga z dvajsetimi izvo« ljenimi tista lista, ki odnese ve« cino glasov. Druga lista dobi v občinskem svetu pa ostala tri mesta. V goriški občini velja pa pro' porcionalni sistem in mesta v občinskem svetu bodo liste dobile po številu prejetih glasov. Za izvolitev provincialne« ga sveta velja pa sledeče pravilo: Provinca je razdeljena v 16 vo* -j——ss========s:=====i Začetek konca (Nadaljevanje s 1. strani) sile mladosti znašle na eni in isti strani fronte, tam je bila zmaga. Vse do konca druge svetovne vojne in morda se prvo leto po njej je ta proces v glavnem pot tekal v korist komunizma. Stevu lo komunizmu naklonjenih izo* bražencev ali vsaj komunizem opravičujočih razumnikov se je stalno večalo, za mlade ljudi je bilo flirtanje s komunizmom vse> kakor moderno. In komunizem je — ob širokosrčni podpori sov< jetskih bajonetov in politike --res slavil zmage, ki niso bile majhne. Potem so se pa stvari zasuka* le Tok je zavzel drugo smer. h lobraienci so začeli obračati ko> munizmu hrbet. Najprej sopot-niki, zadnje čase, naravnost mno' žično, pravi in dolgoletni partij* ci. Mladina, ki jo je nekdaj pru vltčevala rdeča barva, umira — vsaj tam, kjer je spoznala komu* nizem — zopet na barikadah, to« da kot borec za komunizmu na« sprotne vrednote in načela. In kaj naj vse to pomeni? Za komuniste je odgovor grenak: razvoj napoveduje skorajšnjo, v vsakem primeru pa neizogibno propast vsega, kar jim je najsves tejše. Za svobodoljubne duhove pa je to dogajanje zarja novega, težko pričakovanega dne, napo-, ved gotove zmage, ki jo bodo surove sile dovčerajšnjih revolm cionarjev, danes že reakcionar« jev, kvečjemu lahko še malo zadržale, a je preprečiti ne morejo več. * * * lilnih okrožij. V vsakem okrožju lo izvoljen tisti kandidat, ki od* nese relativno večino glasov. N.i ta način bo izvoljenih 16 sveto* valcev. Toda goriški provincialni svet mora imeti 24 članov in jih tedaj manjka še osem. Po zako« nu se kandidati različnih okrožij lahko povežejo med seboj, in to smo storili tudi mi vsi, ki imamo znak lipove vejice. Iz vseh okro* žij se seštejejo glasovi poveza« nih (in tudi nepovezanih) kandi« clatov in komisija razdeli osem še razpoložljivih mest v provin« cialni svet proporcionalno po številu vseh glasov. Pri tem pa se glasovi 16 izvoljenih svetoTal« cev z relativno večino seveda ne štejejo več! Leta 1951 smo postavili svoje kandidate v osmih okrožjih in smo dobili eno mesto v provi i« cialnem svetu. Ker imamo zdaj kandidate v devetih okrožjih, u* namo, da nam mesto v provin* cialnem svetu ne odide! Dr. AVGUST SFILIGOJ Nadi kandidati: za občino Gorica 1. Dr. SFILIGOJ Avgust, odvetnik 2. Dr. KACIN Anton, profesor 3. BRATINA Sianislav, profesor 4. Dr. MACUZZ1 (MAKUC) Andrej, odvetnik in profesor 5. Dr. KRANNER Martin, profesor 6. Dr. BIRSA Karel, odvetnik in prof. 7. BRISCO Gizeia, trgovka 8. KACIN Marija, profesorica 9. ŠULIGOJ Albin, učitelj 10. BRAINI (Bia.nik) Vojnomira, uradu. 11. BENSA Valentin, kmetovalec 12. STANIČ Cimila omož. Kranner, urad. 13. PISCANC Zora, uradnica 14. PERSOLJA Alojz, tovarniški delavec 15. NANUT Alojz, trgovec in gostilničar 16. BRAINI (Bra.nik) Ivan, upokojenec 17. VALENTINČIČ Franc, mizar 18. DOLES F rime, pleskar 19. GORJUP Leopold, upokojenec 20. VELIŠČEK Teodor, trgovec 21. NANUT Jožef, učitelj v pokoju za občino Sovodnje 1. CERNiIC Karel, tovarniški delavec — Rupe 2. HMELJAK Nada omož. Rojec, profesorica — Sovodnje (neodv.) 3. CAVDEK Roman. kmetovalec — Sovodnje 4. C**RNIC Venceslav, kmetovalec — Gabrije 5. CEVDEK Nikolaj, vojni invalid — Peč 6. GRILLO (GRILJ) Stefan, gostilničar — Vrh 7. MARA2 Dora Marica, učiteljica — Rupa 8. PAOLETTI (PAVLETIČ) Alojz, tovarn. delavec — Gabrije (neodv.) 9. PELICON Danilo, šofer — Sovodnje (neodvisen) 10. PETEJAN Ivan, kmetovalec — Sovodnje 11. TOMSIC Pater, kmetovalec — Sovodnje 12. TRAMPUŠ Jožef, kmetovalec — Rupa za občino Števerjan 1. PODVERSIC Hermenegild, 2. HLEDE Alojzij — Števerjan 3. KOREN Franc — Števerjan 4. PUSNA« Orl and — Jazbine 5. MARASSI (MARAŽ) Ignac — Ste- verjan 6. TOMAŽIČ Jožef — Števerjan 7. CORSI (KORSIC) Iven — Sovenca 8. ŠKORJANC Ali'in — Števerjan 9. TERCIC Zdenko — Števerjan 10. GRAUNAR Jožef — Števerjan 11. KLANJŠČEK Stanislav — Števerjan 12. TERiPIN Ciril — Števerjan za občino Doberdob 1. FnAiN iX>LIC Evgen, delavec — Doberdoib 2. FERLETIC Miloš — Doberdob 3. QUINZI (KOJNC) Jožef — Jami je 4. FRAN DOiLIC Alojz — Dol 5. JARC Roman — Doberdob 6. PACOR (PAHOR) Anton — Jamlje 7. FERLETIC Stefam — Dol 8. LAVRENČIČ Stanislav — Doberdob 9. PACOR (PAHOR) Jožef — Jamlje FERLETIC Miroslav — Doberdob 11. FERFOGLIA (FERFOLJA) Jožef 12. DEVETTI (Devetak) Ludvik — Do* 10 Kandidati za pokrajinski svete Okrožje Gorica I. (Standrež in del m*-srta): Dr. BIRSA Karel, odvetnik in profesor » Gorica II. CPodgora in del mre- sta) : KACIN Marije, profesor. » Gorica III. (Pevma in del mesta) : Dr. KACIN Anton, prof. d Gorica IV. (severni del mesta): Dr. SFILIGOJ Avgust, odvev » Gorica V. (Sent Rok ki akoAi britansko javno mnenje s toliko večjo go- ■ rečnostjo obrnilo k dogodkom oa •Madžarskem. S tem pa seveda ne želimo povedati, da bi krvava žaloigra madžarskega naroda ob času viška krize za Angleži. ne obstojala. Ne, pač pa občutijo sedaj znatno povečano pozornost v tisku in radijskih poročilih. Zbirke za pomoč Madžarom so naraščale tudi v tem času in dosegle izredno velike uspehe. Okrog 400 angleških viso-košolcev se je prijavilo v prostovoljsko legijo na Madžarskem. Zunanje mtoista-stvo jim ne bo povzroča'o zaprek. Viso-košolci so si že osnovali svoj štab, ki p» jr iz -razumljivih vzrokov skrbno prikrit. Pravijo, da so študenti z vsem oskrblje ni in da bodo po skrivnostnih poteh prodrli na Madžarsko. Istočasno se je oglasil v tisku znani profesor oxfordskega vseučilišča Salvador de Madariaga, ki v dnevniku »Manchester Guardian« sprašuje, zakaj Zahod ne. pošlje prostovoljcev na Madžarsko, če Sovjeti pretijo, da bodo prostovoljce poslali v Egipt? Nadalje sprašuje slaviti profesor, zakaj Zahod madžarskih rodoljubov ne priznava kot vojskujočo se silo in zakaj ne priznava revolucionarnih voditeljev kot madžarsko vlado? Zakaj OZN ne odpošlje svojih policijskih sil tudi na Madžarsko? Ce Madariaga postavlja ta vprašanja, potem so mu jasni tudi odgovori prav tako kol slehernemu Angležu. Kljub neprikriti "zagrenjenosti proti Američanom so Angleži z velikim olajšanjem sprejeli Eisenbowerjevo izjavo, po kateri bi vsak napad na Avstrijo avtomatično pognal v tek ameriško vojno maštoerijo. Izjava generala Gruemtherja, ki je nosila Eisen-howerjev blagoslov, da bodo sovjetske ■raketne grožnje Londonu in Parizu, če bi se uresničile, avtomatično sprožile povračilne atomske bombe, je bila prav tako sprejeta ■ zadoščenjem. Sovjetski tanki na Madžarskem so neverjetno razgibali drugače tako hladne duhove britanskega javnega mnenja. 2e po svoji naravi tako tolerantne Angleže je zajel n doživljen val protikomunističnega ogorčenja, ki je neprimerno hujši od ogorčenja proti na-ciizmu ob izbruhu druge svetovne vojne. Množice Angležev ir Angležinj so zapustile komunistično partijo in med njimi so številni nekdaj vodilni komunisti. Zavladal je sploAni bojkot proti sovjetskim prireditvam i« sprejemom. Celo prvi komunistični petolizec, rdeči dekan .Canterburyja, je končno uvidel, da ne more požreti sovjetskih grozodejstev na Madžarskem in je sestavil osti® protestno izjavo, ki pa jo je prečita!« njegova iena. Bal se je, da hi ga verniki nagnali x gnilimi jajci Ko je 23. oktobra izbruhnila v Budimpešti odkrita ljudska vstaja prati komunističnemu nasilju, je bila zahodna jav »lost — in z njo hudi večina komunističnih privržencev —prepričana da bo ogenj revolucije vzplamtel po vseh evropskih ko-loni.ah. Na Poljskem je zagorelo že pred Budimpešto, zato so se oči vsega sveta o--bračale proti Pragi, Sofiji, vzhodnemu Berlinu, proti Bukarešti im Tirani. Tudi Beograda ti pogledi niso prezirali. In vendar sta Poljska n Madžarska ostali o-samljeni. Različna izhodišča Kako naj si ta pojav razlagamo? Predvsem je zmotno mišljenje, da so politični in .gospodarski pogoji po vseh sovjetskih kolonijah Vzhodne Evrope enaki. Res je, ‘nezadovoljstvo ljudskih množic pod -komunističnimi strahovladami vlada, brez dvoma od Vzhodnoga pa do Črnega mor-ia v enaki izmeri V vseh teh deželah, se držijo komunistične oblike vladanja proti volji večine z vojaškimi in policijski mi siami ter ob stalni prisotnosti tankov jdeče vo.ske. T' čislo zunanji navidezno vistousmer-ieini osnovni položaj po sovjetskih vzhodnoevropskih pr-iprežnicah pa se nujno spreminja ob raziskovanju tistih možnosti, ob kater.h se splošno ljudsko nezadovoljstvo prtobrazuije v aktivno nasprotovanje. Važno je v tem primeru dejstvo, Ja se je tako na Poljskem kot na Madžarskem splošno ljudsko nezadovoljstvo im po XX. moskovskem partijskem kongresu s titovstvom povzročeni ideološki razkol razpasel po vseh plasteh komunističnih partijskih kadrov. V nobeni drugi komunistični partiji Vzhodne Evrope niso diskusije med titovci in Stalinove! tako globoko prodrle kot prav na Poljskem in. Madžarskem. Samo v teh dveh priprežn-icah sta se lahko povzpela Go* mulka in Nagy, oba »titovska« iefa na -samo vrhovno državco vodstvo. Poleg teh aktualnih vidikov igrajo določeno vlogo seveda, (tudi zgodovinski pogoji in razvoji posameznih narodov odločilno vlogo. Razumljivo je, da Poljaki in Madžari s svojimi svobodoljubnimi zgodovinskim iziročili čisto drugače reagirajo na sovjetsko .zatiranje, izžemanje in varilstvo kot pa n. pr. Romuni ali Albanci. Z upoštevanjem teh okoliščin je tudi razumljivo, da se je1 in da se bo -tudi v bodoče takle svobode prižigala v vzdušju različnih vnetljivih snovi in prav tako z . uporabo različnih svobodoljubnih kresil. V Bolgariji in na Češkem tli... Opazovanja notranjepolitičnih dogajanj v teku zadnjih mesecev kažejo, da na Češkoslovaškem, v Bolgariji, Romuniji in Albaniji ni prihajala resno do veljave »deš ta-liniza? i.j a«. Tudi iz Moskve ?»ukazani »koeksistenčni smehljaji« ra-sproti Zahodu so v politbirojih teh dežel našli le trpko kislo oblikovanje. Na Bolgarskem je sicer moral že-’.ezm -Stalinove c Cervenkcv že letošnjo spomlad odstopiti, vendar je bil 'ta odstoo čista formataost. Služil je zgolj za pomnjenje Tita v vtrsti laskanj, s katerimi so takrat jugoslovanskega diktatorja obsipali Stalinovi dediči. Cervenkov je osita.1 podpredsednik vlade in obdržal je tudi partijsko organizacijo krepko v svojih rokah, kar ie neprimerno važnejša funkcije kot pa predsedništvo vlade. Titovstvo se v Bolgariji ni moglo organizirati niti v najiniijih partijskih kadrih. Je pa .zajelo velik del visokošolcev. ki iščejo v tej obliki sprostitve. Navidezno ostaja Vse pri starem, čeprav se pod pepelom (krešejo iskre. Bolgarski javnosti so komunistični o-blastneži dolgo časa prikrivali dogodke na Poljskem in Madžarskem. Končno so priili na dan s potvorbami in lažmi. Radijske postaje in časniki so govorili o počasi plazile po pobočjih gričevja. Nato pa so pastirji s svojimi čredami odhajali proti jugu v makedonske goličave, ki jih je ustvarila turška sekira. Tam ni bilo cest. Spomladi pa so se pastirji vračali in od prvega dne dalje je mladi pastir že spet presedal za leskovim grmom s puško zraven sebe to čakal. In nekoč — preteklo je več kot eno leto, odkar so mu povozili psa — je spel zaslišal tisto strahotno brenčanje, ki mu je neprestano šumelo po ušesih: v ponočnih sanjah in dnevnih mislih, ko je vodil ovce po obširni h pašnikih. Avlo je počasi vozil po hribu navzgor in se prikazal na cestnem ovinku. V vozilu sta sedela moški in ženska. Prav tedaj, ko ‘e avto vozili mimo grma, je ženska dvignila roko to pokazala nekam v daljavo. Moški se je nasmehnil to .jd ponudil daljnogled. V tem trenutku je pastir ustrelil; ženska je brez besede omahnila naprej, moški je zavpil z dvignjenima rokama in živčno pritisnil na zavoro. Vodilo je zaplesalo to se ustavilo. Pastir -j* samo srepo pogledal na voz, nato si je položil puško na ramo in počasi ctfcel po bregu navzgor proti pastirski ‘kolibi. Ostali pastirji so ga molče pogledali, Job je prisedel k ognju. Ponosno iir. s smehljajem na ustnih je pokimal. Se v isti noči so ga prijeli. Orožnikom ie svojo zgodbo povedal z istimi besedami kakor je to storil pred preiskovalnim sodnikom to šest .tednov kasneje pred o-krajnim sodiščem. Niti en sam trenutek ni mislil na to, da hi ga mogli obsoditi ra radi takega pesto panja. •'vWMa «n je ponovno spra- ševal, zakaj je umoril nedolžno žensko, ki mu ni nikoli nič žale.ga storila? »Psa so ml ubili,« je odgovarjal pastir. »Tega vendar nisva midva storila k je vzkliknil mlad mož, edina priča žalostnega dogodka. Mož je imel roko obvezano. »Tega vendar nisva midva storila, ti zverina!« Mož se je spust H v jok. Pastir se niti ozrl ni nanj. »Mojega psa so mi ubili,« je ponovil z istim glasom. — Zaradi mladosti so ga obsodili na šestnajst let ječe. Dve leti pred potekom kazini je umrl, starček, kljub svojim tridesetim letom. • 4 • Približno ob istem času je nekdanji študent Kraigher, ki je med tem časom postal nečak socializma, obhajal dvajsetletnico svojega javnega delovanja. V malem mestecu so z vsem pompom proslavili dogodek, saj je bil Kraigher prva politična to oblastniška osebnost vse dežele. Predsednik ljudskega odbora je imel slavnostno govoranco. Dejal je, da je tovariš Kraigher vzor socialističnih čednosti. Kraigher ni bil skromen človek, zato je dejal: Ene stvari pa ne smem pozabiti! Pričelo je to tedaj, ko smo se naskrivaj vozili v Beograd na partijski kongre-i Naša pot je šla naravnost naprej, ovire smo odstranjevali na desni in .na levi; padalo je vse, kar nam je bilo na poti!« Starejši delavec, ki je stal ob strani, pa je svojemu tovarišu pripomnil: »Enkrat teče zajec, to je bilo pred dvajsetimi leti, enkrat teče pes, to bo morda čez nekaj mesecev! Tudi na Madžarskem ni bilo drugače!« množili z novimi oklepnimi in pehotnimi divizijami. V strogem pripravnem stanju je ves vojaški iin. policijski apacat ne samo spričo madžarskih dogodkov, p~č pa tuid zaadri domačih okoliščin. Tudi na rorounsk.h državnih me.ah so železr no zaveso spustili do tal. Vse sumljive ljudi so pozaprli. Na .kako šibkih nogah stoji komun .stična vladavina dokazuje dejstvo, da so letos prv č izostale vse .av-ne proslave Oktobrske' revolucije. Komunistični poglavarji so se očitno zbali, da bi prišlo do protikomunističnih izgredov. Tito pol tič, pol miš S posebno čuječnostjo in prčakova njem ie svetovna javnost v dneh madžarske tragedije zgledovala zadržanje Titove vladavine. De jansko je Tiito s svojim odklonom od Moskve leta 1948 postavil prve zametke »titovstva« po vseh sovjetskih kolonijah. Zahod pa se je spet enkrat razočaral nad Titom. M’dtem ko je Titova Jugoslavija v prvih dneh mad žarsko revolucijo vsaj »ideološko« podpi- Skozi Sinaisho puščauo STAUMOV 3UH NAD BU&lMP£STb i nuMrjicntm POD ČRTO TAKO JE ZAČELO... Da s? zgr&šiii pot, to je bilo sedaj jasno. Nemogoče je, da bi tako slaba cest n voditla v Beograd. V globokem blatu se j* avto le z največjo težavo prerival dalje. Gosposki študent Kraigher se je vznemirjal. Mračilo se je in do Beograda je bilo še najmanj sto kilometrov poti. O-hregnil se je .na šoferja ki se ni znal izogibati lukenj, in pošiljal k samemu rogaču deželo, kjer ni bilo videti drugega kot same blatne hribe in doline. Nobene vasi, nobenega človeka, ki bi' ga lahko vprašali za pojasnilo. , Narahlo je zapihalo. Tri dame v avtomobilu so si ovojne rute tesneje privile okrog vratu. 'Navzgor in navzdol je vodila pot brez. fconca. Iz gledalo j*\ kot da se gibljejo »talno na mestu. Le z veliko težavo je avto prredelal daljšo vzpetino to z vzhoda so se v nedogled izgubljali drogovi brzojavnih žic. Gosposki študent je kar naprej sitnaril: »Naprej, zgani se, teslo šotorsko, tam mora biti glavna cesta.« Šofer je s silo dodajal plin in večal hitrost. V trenutku pa, ko je hotel prerezati cestni ovinek, se je na cesti pojavila čreda ovac. Ovce so se drenjale ob robu ceste. Velik, belo in črno lisasti dolgodlaki pes je besino lajal to poskušal čredo zavrniti po bregu cestnega preseka navzgor. Mlad pastir, ki je šele sedaj opazil vozilo, je kričal in s dolgo palico žugal čredi. Izgledalo je, kot da bo avto zavozil na- ravnost v sredo črede, vendar so se še v zadnjem trenutku ovce razpršile na stran. Le pes, ki so mu ovce zaprle pot, se ni mogel iziogn.iti. Strahovito je zaječal, ko sta mu obe kolesi strli prsni koš. Ene izmed dam si je s prsti zamašila uhlje, da. ne bi poslušala lomljenja kosti. Ostali dve sta se obrnili nazaj. Pes je ■ležal na cesti, se še nekaj premikal, nato pa se je skrivil. Mlad pastir je nepremično stal ob njemu to ga z grozo v očeh in srcu ogledoval. Nenadoma je spustil palico to jo z. dolgimi skoki ucvrl za vor zilom. Roki' je dvignil kvišku kot človek ki t£ obupu išče pomoči !»®toj! Stoji« je zaklicala ena izmed dam. »Naprej!« je oblastniško zaukazal študent. »Kaj moramo za to, če so ti kmetavzarji tako neumni!« Končno so dosegli glavno cesto. Šofer je dirjal s hitrostjo 120 km na uro. • • • Na mesto, kjeir so povozili psa. se je vračal nesrečni pastir sleherni večer, po tem ko je svojo čredo spravil v stajo. Zaklani! se je nekaj korakov od ceste za nizek grm, položil svojo staro puško zraven sebe to čakal. Čakal je na enega Izr med teh .iatanskiih vozil, dokler ni nastopila trma in .ni bilo videti drugega kot bledo progo med črno gmoto gričevja. Nato je pastir vrgel puško na ramo to odšel proti syoU kolibi, kjer so okrog ognja tiho otdeli ostali pastirji. Večer za večerom je presedeva! pastir za leskovim grmom; poleti, ko je prepečena zemlja de žarela to j* sonce že dav-i o zašlvi: ie««ni, ko ro *'■ ^j-o.~..-»r liTa rdeča vojska po zasedeni Evropi. Čaka pa jo tudi usoda Hitlerjevih divizij.... Romunija v senci sovjetskih divizij Tudi v Romuniji se je prvemu tajniku KPR, Stalinovemu Gheorghiu-Dsiju do sedaj posrečilo, da je vsako opozicijo v deželi zatrl. Prav (tako kot Hruščev, je tudi ta- moskovski K visi ing zvračal vse polomije komunistične politike v -deželi na svoje prednike, predvsem ma Ano Pau-kerjevo in Lucco. Ko je kljub v st m varnostnim ukrepom policije to partijskh na.emnkov prišlo v prvih dneh tega mese<» do nemirov in demonstracij, :e tudi tu komunistična strahovlada nastopala z vsem divjanjem. Predsednik republike, Groza, je moral prekiniti svoj dopust, to z vso naglico zbežati v Bukarešto. Posebno pozornost so partijci posvetili obmsjnm krajem proti Madžarski, kjer živi močna madžarska narodna manjšina. Dosedanje tri sovjetske divizije so po- »neiznatni fašistični druhali«, ki da se je s pomočjo imperialistov hotela polastiti oblasti. Takoj pa so mobilizirali celoten policijski aparat in partijske aktiviste, da bi zavr-niili vsak poskus madžarskega posnemanja-. Na državnih mejah se je kot za časa Stalina spustila železna zavesa. Zgolj pripadniki diplomatske službe so smeli čez meje. Po mestih in po podeže lju so se pojavile do zob oborožene enote policije, vojaštva to partijskih aktivistov. Dnevno prinašata .tisk in radio stroga opozorila. Ko pa so sa na vseučilišču v Sofiji in po Aekaterih industrijskih središčih pojavili letaki solidarnosti s Poljsko in Madžarsko, je komunistična strahovlada pozaprla na tisoče dijakov to delavcev. Ana Pauker njeval mir to ljubezen med ljudmi in na rodi. Na vsej dolgi pirogi med -Palestino in Suezom so samo tri mesta, kjer ix>tni.k lahko r.aide požirek plehke in. prav ni-5 osvežujoče vode. Mala oaza Bi.r El Had;■ ra, ki spada med ta »napajal šča«, največ krat nima vode niti za lastno uporabo, z& vsega- tri družine, kolikor jih šteje naselbina. Kamele morajo po več dni daleč prenašati dragoceno tekočino iz oaze Bir Hasana. Od oaze Bir Hasana vodi pot jugovzhodno mimo gorovja. Ji'allaq po peščenih dolinah, kjer oskrbuje kovinsko modro nebo deželo z vročino 50 stopinj Celzija, Ce ima človek srečo to ne obtiči preveč pogosto v peščenih metežih, bo dosegel Bir El Tamada, zadnje naselje pred Sueškim prekopom v približno dveh dneh. Tudi v zadnjem odseku puščavske vožnje, med Bir El Tamado in prekopom, to je sredi sedanje bojne črte, ne bomo v normalnih časih naleteli na živo dušo. Cesta je še vedno obupna., vročina pa v nižinskih legah planote- samo še narašča. V -tem predeta so vse naravne prednosti dežele na strani Egipčanov. Židje so od svojih dobavnih središč oddaljeni 200 km in pri tako pomanjkljivem stanju cest ne morejo prav nič računati, ali in kdaj bodo dospele oskrbovalne kolone. Po poročilih iz svete dežele so Židje ■zaplenili v Sinaju ogromne količine orožja to muaicije sovjetskega in češkega izvora. Vrednost tega plena, ocenjujejo na 50 milijonov dolarjev. Zato sklepajo vojaški strokovnjaki, da so Egipčani p>ri-pravl-jali k izdatno komunistično pomoč-jt mogočno ofenzivo, ki naj bi izbrisala judovsko državo z zemeljske oble, petrolejska -bogastva Bližnjega vzhoda pa- iz-.rožila v roke Sovjetom. Ista poročila zatrjujejo, da )e palestinsko - britansko-francoski napad te načrte zaenkrat izjalovil. Pra.v zato tudi tak bes Sovjetov na Angleže to Francoze. Ze bližnja bodočnost bo nepristransko ugotovila, ali so te vesti tudi resnične ali zgolj plod propagande. Vsi ti ukrepi pa niso preprečli, da b' ljudstvo ne bilo poučeno o dogodkih na Poljskem to Madžarskem. Prišepetovaina propaganda. j>e meoiiganizi.Ta.no delovala z vso preciznostjo. Kljub železni pesti, ki vlada spet po vsej deželi, je javnost postal izredno čuječa. V Varni so se izkrcale tri sovjetske o-klepne divizijet, ki noj 'hi čuvale zdravje komunističnih mogotcev. Na Češkoslovaškem vlcda.o -- 'oi ne razmere. Razlika je le v tem, da :p av-nost v deželi še neprimerno bol o.Ati na o dogodkih in da stoM ves na x>d .budno na preži. Kadar bedo tu vzplamtel p iskre vstaje, ognja ne bo nihče več poga*-sil. Po nekih poročilih so tudi v Češkoslovaško prispel« nove Bulganinove divizije .Tako se po Hitlerjevih vzorih parce- S r.a ski polotok se je v teh dneh sp>et prerinil v ospred:e svetovne javnosti. S na; je velika, hribovita to skoraj neob-1 uiena puščava. Na vsem ozemlju med nase!j- m El Aiia ra palestinski meji in 200 km odtod oddaljenem Sueškem prekopu leži'o komaj vsega tri majhne vasice. Visoka planota, ki se dviga 800 do 1100 m nad morsko gladino, pa je popolnoma neobljudena. Z to ni 'bi:’o prav n:č težko, da so se židovfke četsi popolnoma neopazno vtihotapile globoko, v egiptovsko ozemlje in povsem presenetile egiptovske p>os-tojanke. Drjavr.a me a med Palestino to Egiptom poteka od mristeca Aquaba ob Rdečem morju do naselja Rafah ob Sredozemskem morjiu y skoraj ravni črti. Le v bližini -redkih naselij je meja označena 7 bodičasto žicu, drugače se dviga le tu ra tam po kak osaml-eni kamniti mejnik. Na nristih, kjer divjajo peščeni viharji, ro Tv>t' kniU po kak obrabljen drog brzo-:awi? napeljave. Le v zelo velikih prešibkih leži po kaka na pol zasuta vojaška baraka. Obmejni promet med Palestino to de želami, ki mejijo na njo, j« že tri leta u-stavljen. Malokje na svetu vlada tako sovraštvo med sosedi kot prav tu na pragu svete dežele, na tleh, kjer ie Kristus ozna- Stran 4. OIIIOIR AC1JA Leto X. - Štev. 47 Kaj bo s Sueškim prekopom? Tržaške gospodarske kroge in tudi »tršo javnost upravix?eno vznemirjajo skrbi, k! jih povzroča ladijsko pokopališče ob vhodu v Sueški prekop pri Pori Saiidu, Irjer je potopljenih 12 ladij. Nadaljnje za preke pa se razvrščajo pri rtu Abbas -Hilmi. Tu je egiptovski diktator brez vsake vojaške taktične potrebe ukaz;J potopit; kakih petnajst plovnih objektov. E-fjpčani so ladijske trebuhe napolnili s peskom, nato pa dodali še močno porcij«-dinamita ter zažgali. Do sedaj so ugotovili, da bo le neznaten del potopljenega ladjevja mogoča dvigniti in popraviti. V glav,nem pripadajo potopljene ladje Sueški družbi. Angleži in Francozi so odločeni, ne glede na nadaljnji potek vojaških in političnih dogodikov, da prekop očistijo. Na delu je že nekaj britanskih posadk, te Hamburga sta odpluli dve reševalni ladji, 'iz Anglije iin Francije pa je na poti f lotil ja posebnega ladjevja za dviganje potopljenega brodovja. Računajo, da bo pri reševalnih delih zaposlenih okrog tri tisoč strokovnjakov. V najboljšem primeru bo trajalo še tedne in mesece, predno bo prekop spet usposobljen za prevoz. Do tega časa bodo motale ladje proti Daljnemu vzhodu oflcrog Afrike in temu -stanju se bo moralo nujir.o prilagoditi tudi tržaško gospodarstvo. Gotovo je. da nosijo Angleži in Francozi levji delež krivde za tako sta-aje, na drugi strani pa je krivda prav ■tako na strani Naserjeve histerične in vseuničevalne maščevalnosti, ki je skupna poteza vseh diktatorjev. Ti prepotentni uničevaci narodnega premoženja u-fcrepa 'o vedno le po svojdh lastnih muhavostih, brez slehernega čuta za odgovornost. Naši komunisti., titovci in njihovi sopotniki pa o tem ne smejo razmišljati, ker vsaka taka misel lopne po zobeh prav njihove poLbogove. Bazovci so praznovali V Bazovici smo na zelo slovesen način praanova’: 100-letnico obstoja naše farne cerkve. Pred sto leti je namreč mestna občina z veliko podporo domačinov se-r/idala našo cerkev. Do takrat so morali, naši predniki le s težavo opravljati svoje verske dolžnosti. V proslavo teiga pomembnega dogodka tst našo vas smo imeli več cerkvenih slovesnosti iin tržaški škof je opravil večer-•ice. Tudi z lepo kulturno prireditvijo v župnijski dvorani so nam postregli cerkveni pevci, Slovenski oder pa je 'Uprizoril »Tržaško legendo«, ki jo je režiril prof. Peterlin. Naš gospod župnik se je v re&nrci zelo potrudil, da je proslava tako lepo uspela. Zupljani smo mu* iz srca hva- K«nL časi v dvorano, tako da je tekom zborovanja in govora tov. Vidalija bilo prisotnih komaj 30 oseh. Opaziti je bilo, da glavnih komunističnih prvakov iz Nabre-ž ne, kakor Aldo Slavec i. dr., sploh ni bilo na spregled. Vidalija je sprejeti le ožji krog njegovih prijateljev, starih komunistov. Zadnji dogodki, ki se vršč po svetu, posebno pa na Ogrskem, bo začeli ljudem odpirati oči, 'kajti ljudstvo vidi, da kdor je komunističnemu nasilju na poti, pa ■bodisi to delavec, ki hoče in želi 'malo boljše življenje, je neizprosno pomendran od komunističnih tankov, topov in puškinih kopit. To pa ne velja samo za ruske komuniste, pač pa za vse vrste in kategorije rdeče diktature. Povsod in tudi v Nabrežini so ljudje začeli, spregleda vati. S P M V TRSTU priredi v nedeljo 23. decembra 1.1. v društvenih prostorih v ul.. Machiavelli 22-11 ob 10.30 predpoldne predavanje dr. Fr. Delaka: »Nekdanje kulturno in pi-o-svetno življenje na Tržaškem* Vljudno vabljeni Slovenci iz mesta in podeželja. Poparjeni dolinski komunisti Dogodki na Poljskem in Madžarskem sc tudi naše komuniste močno pojarili. Našemu županu sicer na v.dez še m zmanjkalo korajže, rekli bi ceio, da se v jadnjih dneh še bolj 'kosati, vendar je c-sta’a rdeča bratovščin j 'i-cr brez besed. Naši ljudje pa tadi pr n* s e jo ob takih zadregah po kako skromno zbadljivko, čdgovciov .a niso -deležni. Nekatere celo skrbi, kaj ho, če se v£0 n pihnjeacst 'e-pega dne razpoči. S fašizmom smo že doživeli čase, ki so bili nekaterim hudo v napotje, s komunizmom pa konec tudi ae bo drugačen. Mnogi si že češejo glave, da so pri zadnjih volitvah volili komuniste; posebno nerodno je to novolistarjem, ki' so postali žrtev političnih ambicij poklicine-žev. Igralci pogostokrat stavijo na napačne karte; taka je pač usoda. Mraz nas je močno presenetil. Mnogi drv in stelje še niso ute.gn.iii pospraviti domov, posebno so prizadeti tisti, ki imajo drva na, dTUgi strani meje. Prezaodn a je letošnja zima 2* v ur. Oglasil se je«*. Dvajset dni in noči jie potreboval poklicni revolucionar rag. Vitiborio Vidali, da je strokovnjaško presodil dogodke, ki spadajo v njegovo stroko; da je presodil in ocenil revolucijo, ki enkrat ni bila delo njegove lastne mojstrovine. Vsi knjigovodski strokovnjaki in meoeteirji so pri ocenah konkurence počasni. Ragianlere Vidali pa ni čakal od 27. okt. do 17. nov. .zato, ker bi ga mogoče nadlegovali očitki vesti — kakor nekatere minice pri »Novem listu«, ki so najbrž aaradi poza varovana zu vsak siluča,j objavili na 7. strani f, L VifcALi ploska tartarskim posmehalcem Hntsnt^A Hli bomo dobli komisarja na občini? Klavrna proslava rdeče revolucije v Nabrežini Pretekli petek 16. t. m. je sklicala komunistična pairtija v 'Nabrežini zborovanje, na kaitetrem naj bi proslavili' obletni-oo rdeče, revolucije. Za glavnega govornika je bil naznanjen sam Vittorio Vidali. Ze pred pričetkom zborovanja so se -začeli zbirati iae pristaši KP, pač pa močan zbor karabinjerjev in policije. Toda ves ta močan aparat je bil popolnoma odveč, kajti udeleženci so kapljali zelo po- Na torkovi seji občinskega sveta so zopet razpravljali o uveljavitvi zakona št. 703. Po večtirni razpravi sta svetovalca MBN predlaga, naj se vsaka nadaljnja diskusija o uveljavitvi zakona prenese na čas, ko bo občinski1 odbor razpravljal o občinskem proračunu. Predlog je bil sprejet z 29 glasovi proti 27. Za odložitev so glasovale vse opozicijske skupine, :z-vzemši socialista Teinerja, ki je glasoval, skupno s demokristjani, socialdemokrat; in republikanci za takojšnjo uveljavitev. Odložitev razprave na poznejši čas dejansko še ne pomeni zavrnitev; toda če upoštevamo, da je vladni generalni komisar izrecno zahteval od občinskega sveta, da ta zakon izglasuje do 22. novembra z grožnjo posebnega komisarja, pomeni ta odlog praktično zavrnitev. Ce bo vladni generalni komisar izvršil grožnjo in imenoval prefekturnega komisarja, bo ta seveda nadomestil občinski svet in zakon uveljavil in posledica bo, da se bodo življenjske potrebščine zopet podražile, kair bo občutno prizadelo pred vsem manj imovite sloje. Kremelj slepari celo lastne POjaliB Pet dni so po budimpeštanskib ulicah rnl,e,2 verige sovjetskih tankov. Ko so sedaj utihnili tudi zadnji borci za svobodo in se umaknili v hribe in gozdove, prihaja prebivalstvo zopet na ulice. Lakota in mraz naganjata žene in starčke, otroke in bolehne neusmiljeno na cesto. Kdor si želi ohraniti golo življenje, ta mora z-> vsako ceno nekam, kjer bo našel nekaj »a pod zob. Švicarski dopisnik tednika »Schvveize-■rUohe a-ll-g. Vol.ks Zeitung« .ne popisuje zgolj junaškega zadržanja Madžarov, pač pa je posvetil svojo pozornost tuidi ruskim vojakom, ki so priha:ali iz jeklenih flOck^pov svojih tankov. Vsi ti slovanski obrazi — pripoveduje dopisnik'—• so najbolj) začudeni. Mlad častnik je dopisniku dejal: »Ko so nas 29. oktobra mobilizirali, so mam dejaili, da poj demo v Berlin, kjer da ;e tebruhnila fašistična vstaja. SOcoai štiri dni1, ko smo tu razstreljevali hišo za hišo, nisem niti a a trenutek podvomil, da nismo v Nemčiji. Sele sedaj sem spoznali, da so nas ogoljufali. Zakaj? Ne vem in niti ne želim vedeti. Želim samo čimprej domov.« Stalno lahko opazujemo, kako se skupina Madžarov zbira okrog (ruskega vojaka. Raagovarjajo se po nemško ali po rusko. Maršal Žunkov je vedel » zaka j je najprej pote'gnil ruske čete, ki so že več časa živele m a Madžarskem, nazaj v Ukrajino . Za svoj krvavi pokol je rabil enote. Id niso imele niti na'manjšega pojma, kje in zakaj streljajo. Učinek te potegav-SCme ruskih#čet pa je tra'a! komaj teden dni. Danes lahko ugotavljamo, da so tudi v rdeči armadi vojaki in častniki, ki mislijo in preudarjajo z lastnim razumom, resnični državljani v uniformi. Teh neverjetno številnih Rusov se je spričo madžarske tragedije polastila velika potrtost, ki ni ,nič manjša od potrtosti madžarskega prebivalstvo. Med sovjetskimi državljani je število »idealistov«, pravih »velikih otrok« neverjetno veliko. Mlad, plavolas Rus se ju pred hotelom »As-toria« ure in ure mučit, 4a bi množico, ki ge je obkoljevala, pre pričal o plemenitih rtamenih komandato-re, ki bo vsem izdJino postregla s krnic hom in maslom, če ljudje ne bodo »ne-pnijoizni«. Ko je končno razumel in ko so mu delavci pokazali svoje ožuljene dlani ter mu dokazili, da so trpini in ne politični spletkarji, je umolknil, se usedel na pločnik in v dlani zagrebel svoj obraz. Drugi' rdečearmejci so množično odmetavali orožje. Preskrbeti so si civilna o-blačiia in izginili. Za dva polkovnika je dokazano, da sta izvršila samomor, ker nista hotela streljati na nedolžno prebivalstvo. Ruski ranjenci v madžarskih bolnišnicah se ne morejo prečudni novemu svetu, ki ga jim odpirajo madžarski ranjenci in bolničarke v prijateljskih razgovorih.. Mlad zdravnik, ki jih, zdravi in ki za silo govori po rusko, prav nič ne skriva svojih prepričanj. Tako so ti ranjenci izvedeli, da so njihovi »včerajšnji sovražniki« po veliki večini prepričani komunisti. Rusi pa z obotavljanjem priznavajo, da so jih ge neradi osleparili. Sovjetski val, ki je drobil Madžarsko, pa so v glavnem sestavljali Cerkeizi, Tatari in Mongoli. Z njimi je ibla vsaka govorica 'bob ob steno. Ko je zadnji dan akrtivneiga odpora v ulici Josefkorutca strelec na strehi neke hiše obstreljeval sovjetsko avtokokmo in ko je bil čez deset minut nato .na mestu Stalintank, je pridrvelo iz hiše napol odraslo dekle z belo krpo v rokah. Dekle ze steklo k tanku in pokazalo viden znak Rdečega križa. Prosilo je častnika-vodnika, naj prizanese hiši, ker sita obe spodnji nadstropji nabiti ranjencev in bolnikov. Azlat pa ■je odkimal z glavo iin s ponosom izjavil: »Mi Čerkezi ne poznamo pardonal« Nato je izginil v stolp tanka in v nekaj minutah je bila improvizirana bolnišnica le še kup raz val: in. Ruski vojaki — zUključuje švicarski dopisnik — so krivi madžarske tragedije prav toliko, kolikor so krivi otroci, ki na ■ukaz roditeljev naženejo govedo v tuje deteljiSče. Skupine, ki zagovarjajo uveljavitev zakona št. 703, stoje na stališču, da občinski svet sprejme, vse zakone in jih spoštuje, tudi če so v škodo prebivalstva. To je res. Res je pa tudi, da bi se morali raztegniti vsi 'Zakoni, slabi in dobri. Do sedaj pa. na žalost; še uveljavljajo povečini le tisti, ki nam prinašajo samo nova bremena in več.o draginjo, medtem ko o dobrih, ki bi nam prinesli koristi, se r« samo razpravlja. Gd razpravljanja ih ja do uveljavitve teh zakonov je, na žalos', še dolga poit. "■ ' Med razpravo so opozicijske skupine poudarjale, naj se v Trstu uvedejo naj-prvo tisti ukrepi, katere vlada- obljublja za rešitev gospodarske krize, šele potem naj se uvedejo rova bremena. Padli so tudi očitki na račtm vlade ih na račun vladnega komisarja Vsekakor torkov potek soje je za nadaljnje občinsko poslovanje silno važen, ker čeravno niso še vsa vrata zaprta in obstojajo še možnosti, da do Imenovanja komisarja ne pride, je podana tudi možnost, da pride še predčasno do novih ob činskih volitev. Ne vemo, ali je v tem času koristno za katerokoli stranko, da ponovno izmeri svoje sile v našem mestu. Tiste stranke, ki nimajo zadostnih finančnih sredstev, bi zašle v težak položaj, komunisti pa bi verjetno doživeli roraa na celi črti. Izgubili bi vse konjunktur.io pridobljene glesove zadnjih volitev in še kaj povrhu. Zato se verjetno ne bodo preveč ogrevali za iraizpis novih volitev. Buenos z novo DHAULAGIRI Slovenska kulturna akcija iz Airesa nas je zopet presenetila knjigo. Topot nam Bertoncelj, kot prvi Slovenec, ki se je podal na Himalajo, popisuje težavno pat, k si jo je zadala argentinska odprava, ko je sklenila, da prepleza 8172 m Visok Dhaula-giri. Potopis ir. vzpenjanje po ledenikih je tako napeto napisano, da kar vleče bralca, ki knjige ne more odložiti, dokler je ni prebral. Okrog 160 strani debela knjiga je zelo lepo opremljena in polna' fotografij, ki nam plastično prikazujejo, kako težko na- Mladinski literarni natečaj SPINI Slovenska prosvetna ma* tiča v Trstu prireja svoj običajni mladinski natečaj. Trije najboljši prispevki (črtica, razprava, novela, pesem) bodo nagrajeni in objavljeni v božični števil« ki. Prva nagrada 3000 lir, druga 2000 in tretja 1000 lir. Ostale nagrade v obliki književnega daru. Oceno prispevanih del bo izvršila posebna žirija. Prispevke v zaprti kuverti poslati na sedež društva v ulici Machiavelli 22/11 ali na uredništvo »Demokracij je« v ulici S. Anastasio l/c. Odbor SPM logo so si zadali planinci Andov. ■Odprava se je vzpenjala po pati, ki so jo začrtali Švicarji 1. 1953, dokler niso bili pirsiljeni sestopiti. Levo je popisa,no težko delo, fci ga izvršujejo šerpe (doma ■ činski vodniki). Brez njih bi bilo vzpenjanje ne Himalajske vrhove skoraj e-mogoče. Čeprav nam je na koncu žal, da odprava ni uspela .zasaditi zastave na vrh, smo -vendar zadovoljni, da so bili planinci .tako prežeti s Športnim duhom in zdravo pametjo, da niso tvegali gotove pogube. Morda so najlepši tisti trenutki, ko nam pisatelj prikazuje svojo veliko ljubezen do prrjatelja-pl&ninca Tončka Pa,-> ge.rc'. in vodje odprave Francisca Ibane-za, katerima j? ktvigo tudi posvetil. Pangerc je podkigei, ker je hotel preplezati nemogoče yt*ne, Ibanez pa zaradi male napake, ki jo je naredil. kei,h... ■svojega zadnjega proizvoda obširen seznam spreglednikov: Jean-Paula Saintm. Rogerja Igorja, Andre Bretoira, Alberta Camusa i. dr. Pridružili so se jim najslo-vitejsi surrealistični umetniki, italijanski pisatelji in Mednarodni od,tor za znanost ui svobodo. S svoje strani bi mi 'lahko, dodali se dolgo vrsto komunističnih i« sopotniskih razumnikov in celo komuni-stremh ideologov po vsem svetu, pa' ta-s. ne počenjanj, ker je spreobrnjenje sice„-lepa ^nost, pa jo strahotna razde-je.nja m vnebovpijoči zločini, ki so za btevali 'spreobrnjenje, le postavila v senco. Ne, ragioniere Vidali v teh dolgih nočeh m dneh ni imal opravka z vestjo, pa« pa s čisto kalkulacijo kot vsi pravi ra-gionierji. Kalkuliral in tehtal ie — ter čakal, kako se bodo stvari na Madžar-kem zasukale. Sam priznava v svojem uvodniku v »Delu« z dne 17. t. m., kako je poslušal radijske postaje, prebijal ča 1 150 *°!ah 111 cerkv^- »sta-Z ^ Protikomunizma«. Pomislite samo, alt ima ali nima rag. Vidali — ko- Ui€a\‘Ničesar 1115 sliiša.1 o košnji t* tarskih strojnic madžarskeiga delavstva'-ničesar o tankih Ceirkezov, ki so mlel p^: ■^boj otroke in -žene, starčke in starke madžarskih kmetov; ničesar ne ve o kla nju madžarskih študentov; ničesar o na“l \ečjL slepariji; isveftovne zgodovine iko se beseda poglavarja dve stomilijonske države v nekaj miiautah spremeni v nai,boi., ujna.zH.no ^ovno. Iz množičnega 'klanja otrok, študentov delavcev m kmetov ccpra rag. Vidali tržaškim slovenskim delavcem najvišje kreposti in moralne čednosti morilcev, požigalcev in roparjev. Krvopreiitj«, in oaaiberatva imenuje rs,g. Vidali čednosti, »ki jim bo sledil večji in širši vpliv komunističnega gibanja«. V isti sapi ko tog. Vdali napoveduje »neizogibni propad ko ■ionialnega sistema«, pa se sam »obrač,-na Sovjetsko zvezo z /aiupanjem, ki m nikoli izginilo iz naših src«. Obrača se n* tisto Sovjetsko zvezo, ki je na skem preizkusila tako kolonialni sisitem. s kakršnim se ne more postaviti nobeme kapitalistična sila, svetovne zgodovine. O tem (sovjetskem sistemu pa rag. Videli ni črhnil ene same besede v trenutku, ko je slovenskim delavcem razložil prgišče samohvale, naročaj ciničnih prilizovanj in nekaj obligatnih psovk proti vsem, ki' niso, ne bodo in hi jih 'bilo tudi sram, če bi bili komunisti po vsem, kar se je zgodilo-na Madžarskem. Množice zapuščajo danes komunistično potapljajočo se 'barko — ne samo pri nas na Tržaškem, pač pa po vsem svetu. Vt lika večina naših slovenskih komunistov se je zbirala okrog partije v upanju, da s. bodo z rijemo pomočjo izboljšali svoj položaj. Apostoli in oznanjevalci plemenitih zamisli pa morajo sami ,z dobrim vzgledom naprej! Kako naj ideja, kak., naj ljudje 4izpolni;o obljube, ko pa jim v srcih kraljuje z^olj sovraštvo in zavist-V Kako naj pričara slovenskemu delavcu raj na zemlji partija ,in ljudje, ki ploskajo morilcem delavskih življenj? Kako naj slovenski delavec še veruje partiji in njenim ljudem, ko pa so že tolikokrat dokazali, da so jim laž, goljufija in prevara dovoljena sredstva? Napočil je čas, ko revolucija poižira svoje lastne poibornike. To instinktivno-čuti tudi rag. Vidali. Revolucijo vodijo železni zakoni in pod temi zakoni so padali Mussoliniji, Hitlerji, Stalini, Farkaši in drugi množični morilci. Kar je 'bilo leto l‘J44 za fašizem in nacizem, to je ver ■ jeitno leto 1956 za komunizem. Vsake muzike, rag. Vidali, je enkrat konec. + Silvester Pregare V sredo popodne se je bliskovito razširila med tržaškimi Slovenci pretresljiva vest, da je pod operacijskim nožem izdihnil priljubljeni in trdno zavedni u-radnik teterjevalnega davčnega urada, gospod Silvester Pregare iz Kolonkovca. Zdravega in krepkega madostnega in vedno dobrodušnega, gospoda v’ najbolj-' šib letih je nadlegovala navidezno nepomembna nevšečnost. Prejšnji teden je w nasmeškom odšel v 'bolnišnico na operacijo. Operativni poseg pa je bil .usoden^ n* stala je sepsa in neusmiljeno prerezali nit življenja, skrbnemu očetu in nenadomestljivemu hišnemu gospodarju. Zapušča soprogo, sina i.n hčerko. Užaloščenim naše , naj iskrenejše sožalje. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 24. t. m. ob 20.30 v SV. KRIŽU V nedeljo 25. t. m. ob 16. uri na KONTOVELU Rade Pregare. ŠAGRA V sredo 28. novembra ob 20.30 j v Avditoriju v TRSTU premiera Robert Anderson v Caj in simpatija Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d„ v Trstu