letnik 14, št. 2/03 Milena Mileva BLAZIC Motiv mesta v slovenski mladinski književnosti v prispevku je prikazan motiv mesta v slovenski miadinski književnosti v štirih različnih obdobjih, od začetkov v prvem obdobju izvirne slovenske mladinske književnosti v drugi polovici 19. stoletja, v drugem obdobju oziroma v prvi polovici 20. stoletja, v tretjem obdobju oziroma po letu 1950, ko nastanejo bistvene kratke sodobne pravljice s poudarkom na slikaniški knjižni izdaji in realistični pripovedni prozi in v četrtem obdobju oziroma po letu 1990. Vidni premik je v 30. letih 20. stoletja oziroma u času socialnega realizma. Izrazitejše množične selitve iz vaškega okolja i/ mestno zaradi industrializacije so opazne po letu 1960. Motiv urbanega okolja je po letu 1990 posebno zaznamoval sodobno realistično pripoved, Imenovano problemska pripovedna proza, z osredotočenostjo tudi na problematiko sodobnega odraščanja v tem okolju. Motivno-tematsko se mesto ne pojavlja le i/ realistični pripovedi temveč tudi v fantastični pripovedi že od začetkov 20. stoletja. Slovenska mladinska realistična pripoved tako dihotomično spremlja podobo realnega mesta. The article presents the city as motif of Slovenian youth literature in four different periods, beginning in the first period of original Slovenian youth literature in the second half of the 19. century, second period in the first half of the 20. century third period in the second half of the 20. century and after 1950, when siginificant books were produced in the field of short modern stories, emphasising on picture books and realistic narrative prose, and the fourth period after 1990. A discernable shift can be observed in the thirties of the 20. century during the times of socialist realism. The most significant change occurred after 1960, when massive migration from rural to urban environments caused by industrialisation began. The motif of urban environment especially marked modern realistic narrative, coined problematic narrative after 1990. with its focus on issues of growing up in such environments. The city as motif or theme doesn«t appear only in realistic narrative, but since the early 20. century also in fantastic narrative, thus it dichomtomically presents the image of real world in Slovenian youth realistic narrative. Mesto Mladinska književnost Motiv mesta Slovenija City City as motif Slovenia Youth literature 1. Motiv mesta v slovenski mladinski književnosti od 1850 do 1900 Realistična pripoved je vrsta pripovedne proze, v kateri prevladujejo realistične ali izku-šenjske pripovedne pmne (književne osebe, čas, prostor in dogajanje). Fantastična pripoved je vrsta pripovedne proze, v kateri prevladujejo fantastične ali izmišljene pripovedne pmne (književne osebe, čas, prostor in dogajanje). Učencem v osnovni šoli razložimo doživljajsko in domišljijsko mesto tako, da je doživljajsko ali realno tisto mesto, ki ga lahko najdemo na zemljevidu, domišljijsko ali fantastično pa le v domišljiji in na izmišljenem zemljevidu. Izraziti primeri fantastične- ga prostora v svetovni mladinski književnosti so npr. delo A. A. Milneja Medved Pu in Hiša na Pujevem oglu (zemljevid je na notranjih platnicali) ali J. R. R. Tolkiena z Gospodarjem pi-stanov (podroben zemljevid). Dogajalni prostor v začetnem ali prvem obdobju slovenske mladinske književnosti od leta 1850-1900, predvsem v Levstikovih Otročjih igrah v pesencah (1880), je vezan na vas, vaško okolje, pašo in pot do šole oziroma cerkve. V Martinu Krpanu z Vrha je Levstik bolj omenjal pot, po kateri je Krpan tovoril sol, in Dunaj kot mesto. »Ko pridete na Dunaj, bilo je vse mesto čmo pregnje-no; ljudje so klavrno lazili kakor mravlje, kadar se jim zapali mravljišče.« Levstik omenja tudi Trst, vendar mu mesto pomeni nasprotje vasi, pogumu in zdravemu razumu. Stritarjev dogajalni prostor je tudi letnik 14, št. 2/03 zaradi narave dela in življenja v drugi polovici 19. stoletja še vedno vezan na podeželsko okolje, dogajanje pa nanj in na otroka, ki ga družba pojmuje kot pomanjsanega odraslega. Čeprav v pesmi Ljubljana pravi »Pozdravi bog te, belo mesto!« v drugi pesmi nostalgično omenja Bled, 2. Motiv mesta v slovenski mladinski književnosti od 1900 do 1950 Motiv mesta na začetku 20. st. postaja videji v slovenski mladinski književiiosti. Pri Župančiču (Mehurčki, Pisanice, Sto ugank) je okolje še vedno podeželsko, vaško, vendar idilično pojmovano. Pri Levstiku in Stritarju je razvidno, da je otrok pomožna delovna sila, da pomaga na paši, pri obiranju sadja in pobiranju povrtnin, da hodi v cerkev in šolo, da »dela in moli«. Pri Župančiču se zgodi kakovostni premik. Otrok, se začne igrati, postaja navihan, iiua pravico do otroštva in začne dobivati tipične značihiosti otrok, npr. igrivost, spontanost, navihanost ipd., čeprav živi na podeželju. Župančič omenja tudi fantastično deželo, ki temelji na ljudskem izročilu kot dežela, kjer je vsega dovolj, kjer je zelo dobro, denimo Indija Koromnndija. Zanimiv motivno-tematski premik se zgodi z Milčinskim in Ptički brez gnezda (1917). Motivno ga napoveduje postopna selitev družin iz vaškega okolja v primestno ali mestno, s čimer se omogočijo teinatske spremembe v mladinski književnosti. Realistična mladinska pripoved se začne osredotočati na problemsko tematiko socialnega tipa pri Mil-činskem in v času socialnega realizma pri Francetu Bevku (Lukec in njegov škorec, 1931, Pastirci, 1935, Pestrna, 1939, Tatic, 1952), Tonetu Seliškarju (Bratovščina Sinjega galeba, 1936), Prežihovemu Vorancu (Solzice, 1949). Podoba mesta, v katerem se otrok zgubi, je zanimivo prikazana pri Bevku v pripovedi Lukec in njegov škorec. Zanimiv je motiv primorskega mesta pri Seliškarju v Bratovščini Sinjega galeba. Obe omenjeni deli sta nastali v socialnem realizmu, tj. inedvojnem obdobju. V Bratovščini je motiv mesta hkrati prostor dogodivščin skupine inladih. Pri Kosovelu je opazna idealizacija pojmovanja otroka, ki živi v idilični brezčasnosti in skrbi za »sončnico« iii »da se ne bi zlomila«. V Kosovelovi poeziji za odr^isle je motiv mesta resda izrazit, ekspresioiTističen, v poeziji za otroke pa ga ni. Motiv mesta v fantastični pripovedi, ki jo ločimo od pravljične pripovedi oziroma ljudske, avtorske in sodobne pravljice, je pozneje T' Uur IZ Ì^ Jé Slika 2; Feroci, Eia (1964) Hišica iz Slika 3: Ribičič, Josip (1969) Miškolin, Slika 1: Kovačič, Lojze (1962) Zgodbe iz mesta Rič-Rač, Mladinska Knjiga, Ljubljana [ilustracije: Milan Bizovičar]. kock, Mladinska knjiga, Ljub Ijana [ilustracije: Lidija Osterò] Mladinska knjiga, Ljubljana [ilustracije: Jelka Reichman]. letnik 14, št. 2/03 vstopil v slovensko mladinsko književnost. 'l\idi v fantastični pripovedi je bil prvotno namenjen vasi, vaškemu okolju, primestju, pozneje tudi mestu, Prva fantastična pripoved, ki je postavljena v čas socialnega realizma, je pripoved Josipa Ribičiča (Miškolin, 1931, in Nana, mala opica, 1937), kjer nastopajo poosebljene živali. V Miškolinu je do-gajalni prostor vas in vaško okolje, šola, čeprav se v Nani, mali opici razširi na mesto in cirkus. 3. Motiv mesta v slovenski mladinski književnosti od 1950 do 1990 Po drugi svetovni vojni se zgodi razcvet realistične pripovedi zaradi povojnega časa pa tudi premikov na socialnem področju, ki jih posredno povzročajo selitve družin zaradi industrializacije iz vaškega okolja v mestno, posebej po letu 1950 oziroma 196O. Priljubljeni realistični pripovedi z mestno tematiko sta predvojna Seliškarjeva Bratovščina Sinjega galeba in Ingoličevo Tajno društvo PGC, vendar se zadnji osredotoči na problematiko odraščajočega mladostnika v mestnem okolju, ki ga pestijo težave odraščanja, konflikti v družini, družbi, šoli (Gimnazijka, 195S). V mladinski realistični pripovedi s tematiko odraščanja, ki je bila odsotna v vaškem okolju, se pojavijo mladinske pripovedi 1. Zormana (V sedemnajstem, 1972, Rosni zaliv, 1975) in B. Jurca (Ko zorijo jagode, 1974). Motiv mesta kot stalnice je v slovensko mladinsko laijiževnost vnesla nova generacija pisateljev, ki je tudi sama odraščala v primestju in mestu, npr generacija pisateljev, kot so Polonca Kovač (Andrejev ni nikoli preveč, 1977, Urške so brez napak, 1980, Spelee, 1983), predvsem pa Slavko Pregi s tipično podobo otroka ali »mulca«, kot ga poimenuje. Skupina vi-stnikov se igra pred bloki in so tipični mestni otroci (Priročnik za klatenje, 1977, Geniji v kratkih hlačah, 1978, Bojni zapiski mestnega mulca, 1982), Tipično za mestno okolje in realistično pripoved je kolektivni junak z izstopajočim posameznikom, dogajalni čas in prostor sta sodobni čas in mestno okolje, dogodki, ki so pripovedovani ali opisani, so vezani na urbanost (park, šola, trgovine, semaforji, tramvaji, Tivoli, Ljubljanski grad, Tromostovje, garaže ...). K skupini otrok ali »mulcev« spada uporaba slenga kot posebne govorice mladih. Posebno pozornost zasluži pesniška zbirka Nika Grafenauerja (Stara Ljubljana, 1983, ilustrirala Kamila Volčanšek). Temelji na stvarni predstavitvi srednjeveške Ljubljane, ki jo je ]iapisal Janez Lombergar, in Grafena-uerjevi pesniški predstavitvi. Zbirka pesmi je (JiON ^U-A-^ÄX CICIBAN ClGlB^jtf OOBBR OAh Slika 4: Kovačič, Lojze (1974) Moži-ček med dimniki, Mladinska knjiga, Ljubljana [ilustracije: Milan Bizovičar]. Slika 5: Grafenauer, Niko (1980) Nebotičniki, sedite, Mladinska knjiga, Ljubljana [Ilustracije: Matjaž Sctnmidt], Slika 6: Zupančič, Oton (1980) Ciciban, ciciban, dober dan. Mladinska knjiga, Ljubljana [ilustracije: Marlenka Stupica], letnik 14, št. 2/03 primer skladnosti med stvarno, pesniško in likovno upodobljenimi motivi srednjeveškega mesta za mlade bralce. Obenem je zanimiva metoda, kako jim približati zgodovino. Motiv mesta je opazen tudi v sodobni pravljici, kratki sodobni pravljici in obsežni sodobni pravljici oziroma fantastični pripovedi. Mejnika na tem področju sta kratki sodobni pravljici Eie Feroci (Moj dežnik je lahko balon, Muca copatarica). Viden in domiseln postane motiv mesta po letu 1950 pri Vitomilu Zupanu (Potovanje v tisočera mesta, 1956), Vidu Pečjaku (Drejček in trije Marsovčki, 1961), Kristini Brenkovi (Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, 1972), Kajetanu Koviču (Moj prijatelj Piki Jakob, 1974, Maček Muri, Mačje mesto, Mačji sejem). Privlačno modernistično videnje mesta je v zbirki kratkih sodobnih pravljic I.ojzeta Kovačiča z domiselnim poimenovanjem (Zgodbe iz mesta Rič-Rač, 1962), Zanimiva podoba mesta je prikazana v kratki sodobni pravljici Možiček med dimniki, ki je leta 1974 izšla tudi v slikaniški knjižni obliki z ilustracijami Milana Bizovi-čarja. Prvo nostalgično pojmovanje starega mesta, kjer domišljijska oseba možiček živi in pomaga ljudem, se prepleta s podobo novonastalih hrupnih mest, kjer se možiček ne počuti dobro. Književno besedilo je avtorjeva reminiscenca na rojstni kraj Basel, Dogajalni prostor Kovačičevih Icratkih sodobnih pravljic je stari del mesta ali stara Ljubljana, tudi v delih za odrasle bralce. Dramska besedila v mladinski kniževnosti so književna zvrst, ki ni tako pogosta kot proza ali pesništvo. Motiv mesta se pojavlja v dramskem besedilu Leopolda Suhodolčana Narobe stvari v mestu Petpedi (1967). Novosti vnese v fantastično prozo Svetlana Makarovič (Kosovirja na leteči žlici, 1974, Kam pa kam, kosovirja?, 1975), obenem je inovativno razvila obliko kratke sodobne pravljice z glavnim živalskim likom. V večini njenih besedil nastopajo personificirane (poosebljene) ali antropomorfizirane (s človeško funkcijo) živali, tudi motiv vasi, pri-mestja in mesta, ki je izražen predvsem v lastnostih prebivalcev, je zelo opazen v njenih besedilih: Pekarna Mišmaš, Sapramiška, Sovica Oka. Motiv mesta iz nove perspektive je jasen v njeni kratki sodobni pravljici Potepuh in nočna lučka ali v novejših po letu 1990 - Ščeper in Mba. Jože Snoj (Avtomoto mravlje, 1975), Polonca Kovač O^^kec in stric hladilnik, 1976, Pet kužkov išče pravega, 1982, Težave in sporočila psička Pafija, 1986). Zanimiv pogled iz t. i. fantastičnega sveta v realni svet je viden v kratki sodobni pravljici Franeta Milčinskega Ježka Zvezdica Zaspanka (1949), v kateri imamo nezemeljski pogled na Zemljo, kjer sta začetek in konec postavljena na fantastično raven (nebo), osrednji dogajalni del je postavljen na Zemljo ali v mesto, kamor je Zvezdica Za.spanka Slika 7: Zupan, Vitomil (1998) Plaš-ček za Barbaro, Prešernova družba, Ljubljana [ilustracije: Marija Lucija Stupica]. Slika 8: Makarovič, Svetlana (1999) Slika 9: Bevk, France (2000) Lukec Pekarna Mišmaš, Mladinska in njegov škorec, Pestrna. knjiga, Ljubljana [ilustracije: Tatič, Mladinska knjiga, Ljub- Gorazd Vahen]. Ijana [ilustracije: Ančka Go- šnik Godec]. poslana za kazen, ker zamuja svojo »službo«. Zagotovo ima dvojno sporočilo: za mladega in odraslega bralca. 4. Motiv mesta v slovenski mladinsld književnosti po letu 1990 v sodobnem času, opazen premik je viden po letu 1990, se motiv mesta skrči na urbani del mesta. Uporabijo ga Dim Zupan (Trnovska mafija, 1992, Leteči mački, 1997), Janja Vidmar (Junaki petega razreda, 1995, Debeluš-ka, 1999, Baraba, 2001), Bogdan Novak (Ni-nina pesnika dva, 1995, zbirka Zvesti prijatelji po letu 1995), Leopold Suhodolčan s serijo pustolovščin v urbanem mestu oziroma delu mesta - na športnih igriščih (Košarkar naj bo!, 1994, Kolesar naj bo!, 1997). V 90. letih začne prevladovati motiv urbanosti, odtujenosti, drugačnosti, problemska tematika z individualno književno osebo, ni več kolektivnega junal