DEMOKRACIJA
Leto I. - Štev. 22
Gorica - Trst, 19. septembra 1947
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65.—
Polt, ček. roS. St. 0-18127
Izhaja vsak petek
PRAVICA ■ PODLAGA DRŽAV
V zgodovinskih dneh
Dogodki, ki so v zadnjih dneh šli preko nas, so za nas življenjske važnosti, zgodovinski. Prišli niso nepričakovano. So samo posledica mednarodnih sklepov, pri katerih mi nismo imeli nobene besede. Lanska mirovna konferenca v Parizu je določila in uzakonila ta dejstva, ki so se izvedla s skoro enoletno zakasnitvijo. Za vsakega treznega opazovalca je bila njihova izpeljava predvidena, jasna. Pri normalnih poli- j tičnih razmerah bi bili morali \ že ko j po mirovni konferenci, izvesti njene vsestransko obvezne sklepe.
Gorica, naravno in priznano središče naše sončne dežele, s katero smo bili goriški Slovenci skozi stoletja tesno povezani, ostane v Italiji, skoro docela odtrgana od svoje okolice. Ne j bomo danes ponavljali svoje obtožbe proti zgrešeni in zmotni politiki, ki je v prvi vrsti zakrivila razkosanje primorske dežele. Za vsakogar, ki je razvoj dogodkov stvarno, brez po-titične sebičnosti in zasleplje- j nosti zasteelovalje krivda jasna in tudi zgodovina bo morala soditi po vidikih, ki smo jih mi že ponovno obravnavali in iznašali v našem listu. .
Slovenci, ki ostanemo v mejah Italije, bomo pošteni in lojalni državljani. Vse dolžnosti, kijih država nalaga, bomo vršili po svojih najboljših močeh. Usoda nam je bila neprijazna in ostali smo izven meja svoje narodne zajednice. Radi tega smo mogoče zagrenjeni, nikakor pa ne sovražno razpoloženi in obupani. Prepričani smo, da bo demokratična Italija znala biti nasproti svojim slovenskim državljanom - pravična.
Mirovna pogodba, ki nas je pridelila Italiji, z zakonito močjo točno predpisuje, da imamo vse pravice, ki jih imajo državljani italijanskega porekla in narodnosti.
V	uradih, v šolah in v vsem javnem življenju smo na ozemlju, kjer Slovenci od stoletij prebivamo, enakopravni. To mirovno pogodbo je Italija sprejela in se s podpisom obvezala, da jo bo vestno izpolnjevala.
Toda ne oklepamo se določil mirovne pogodbe in ne gradimo na obveznosti, kijih je država sprejela. Uverjeni smo, da bo Italija v smislu demokratičnih načel, na katere je postavila svojo novo ustavo, spoštovala in ščitila pravice in svoboščine, ki izvirajo iz resnične demokracije in so jedro državljanskega ponosa. Ker v to verujemo, zato mirno, brez strahu zremo v bodočnost.
Pravne razmere v Titovi Jugoslaviji
Civilizirana demokratična država je pravna država. Zakon vlada, urejuje in vsmerja vse življenje in nehanje državljanov. Pisani zakon, ki mu je vse podložno, od pastirja do vladarja, vlada nad državljani. More ali sme ga spremeniti ali preklicati samo najvišja državna zakonodajna oblast. „Bog na nebu in zakon na zemlji", v tem izreku je zapopadena vsa moč in veličina moderne pravne demokratične države, kjer vlada svoboda in spoštovanje človečanskih pravic.
Ni čuda, da je pri tem stanju sedanjega komunističnega pravnega pojmovanja padlo jugoslovansko pravosodstvo na stopnjo komedije. Oprostilne sodbe se izrekajo redko kdaj, ne da bi bil prej dal javni tožilec tajno privoljenje. Bodi nam dovoljeno omeniti le par primerov. Kalinov, sodnik o-krajnega ljudskega sodišča v Zagrebu, je bil sredi razprave odpuščen in pozneje penzio-niran pod pretvezo, da je proglašal preblage sodbe. Sodnik ; istega sodišča dr. Žnidaršič je
pristranko in stvarno pravično presojo zadev. Tudi če je predsednik sodišča pravnik, ima ob svoji strani dva zvesta komunistična aktivista, ki ne sodita po svoji vesti in prepričanju, ampak po navodilih komunistične partije.
Jugoslavija je danes država brez pisanih zakonov. Federativna vlada v Beogradu je 28. oktobra 1946 ukinila vse zakone, ki so bili izdani do začetka vojne 6. aprila 1941. Stari zakoni so bili razveljavljeni, novih zakonov pa ni od nikoder. Izdani so bili le zakoni o zločinih proti državi in ljudstvu, zakon proti kolabo-
V komunistični Jugoslaviji! oprostil skupno z dvema ljud-pa nad življenjem državljanov j skima sodnikoma znanega spe-ne vlada zakon ampak javni! cialista za živčne bolezni uni-tožilcc. On je steber vsega I verz. prof. dr. Vranešiča. Na racionistom in saboterjem ter sodstva. Ni panoge v javnem, j pritožbo javnega tožilca je vr-, zakon o podržavljenju podjetij, zasebnem in socialnem življe- hovno sodišče sodbo razvelja- o davkih in taksah. Zato vlada nju, v katero se javni tožilec j vilo, na kar je javni tožilec! na vseh drugih poljih pravna ne bi vmešaval. Pred njim in I obtožil dr. Žnidaršiča zaradi j negotovost in zmeda, njegovimi zaupniki ni varno j oprostilne sodbe. Žnidaršič je Tej pravni negotovosti se je niti& najimenitnejše zasebno I bil obsojen na leto dni prisil- pridružila še skrajna omejitev življenje. Javni tožilec nadzira j nega dela radi sodbe, ki ni pravne obrambe in pravnega vse kazensko in civilno sod- j bila baje v skladu s pridobit- zastopstva. Zagovornik ne sme stvo, delovanje vsakega javne- vami narodno osvobodilne govoriti z obtožencem sam, ga 'uradnika tja do ministra, borbe. Ali proti prenizki kazni i brez nadzorstva. V svoji o-Ta njegova oblast sega celo v j se je zopet pritožil javni tožilec brambi se ne more svobodno zakonsko, družinsko in versko jn dr. Žnidaršič je bil postav-življenje posameznika. Neome- }jen pred drugo sodišče, ki ga jena oblast javnega tožilca je je na zahtevo javnega tožilca bila do skrajnih mej preraču- j obsodilo na smrt, ki je bila nana, da bi vzbujala v ljudeh; tudi izvršena. Nič ni pomagalo strah in trepet. Zato je danes ; pričevanje znanega komunistič-v komunistični Jugoslaviji strah ! nega pisatelja dr. Miroslava pravi vladar.	j Krleža, ki ga je dr. Vranešič
in nemoteno posluževati razlogov v korist obtožencu, ne da bi ga poslušalstvo in javni tožilec napadal.
Kako naj ima ljudstvo zaupanje v tako justico? Urejene pravne razmere v državi in pravna varnost so predpogoj
zorovan hunstvo
poljih javnega in zasebnega; cedonca iz Skoplja, ki je bil življenja je dolžnost vsakega; predsednik ljudskega sodišča državljana. Vsak državljan mo- v Smederevem v Srbiji. Bil je ra vohuniti ne samo v svojih i odpuščen in javno ožigosan, lastnih vrstah, ampak tudi pri; češ, da se je pod njim pre-podrejenih in predpostavljenih, j milo sodilo. Ali je mogoče v To je tridimenzijsko vohunstvo: takih razmerah pričakovati od naokrog, navzdol in navzgor, sodnikov, da sodijo po svoji Poleg’ teh splošnih vohunov j vesti in _ svojem svobodnem in ovaduhov obstojajo poseb- prepiičanju? ne policijske organizacije kot | Sestava ljudskega sodišča ne ‘	 *	nudi nikakega jamstva za ne-
Narodna zaščita in OZNA.
Javnemu tožilcu ob strani stoje kot njegovo oko in uho „ljudski tožilci11. Ti informirajo javnega tožilca o vsem, kar se dogaja v njihovih rajonih odnosno v tvornicah. Javni tožilec je z ljudskimi tožilci v ozkih stikih. Drži jim predavanja in jih poučuje o vohunski tehniki.	...	deljek žalostno dejstvo
“	' Primorje je s privoljenjem
T Za! ^'vJavn' tožilec je za- Titove Jugoslavije in de* stopn.k države Državo pa vod, mokrat}čn| Italije in vseh
centralni komite	. velikih in malih zaveznikov
partije. Zato m avm tožilecrazkogano na tri dele.
nič drugega kot eksponent, Gosnnfiarska zemlienism komunistične partije. Tako se Gospodarska, zemljepisna
komunistična partija vmešava
zakon in pravni red.
V	coni B, ki postane sestavni del Svobodnega tržaškega o-zemlja, vladajo na polju justice in sodne uprave enake razmere kot v Jugoslaviji. Ali je mogoče sprejeti in uvrstiti tako pravno stanje na Koprščini, Piranščini in Bujščini v pravni ustroj STO, ki mora biti zgrajen na načelih demokracije, svobode in človeškega dostojanstva?
nes roga v obraz pošastna krivica? Mislili smo, da se borimo za dokončno iztreb* ljenje narodnega sovraštva, za duševno in gospodarsko strpnost, za svobodo misli, vere itd. itd. Prevar j eni smo bili v naši dobri veri od po* litičnih zagrizencev, ki ho* čejo uporabiti našo trpečo zemljo za poskusno polje in za mednarodno vežbanje svojih kadrov. IPonovho smo bili Primorci opehar* jeni in smo postali žrtev porazdelitve novih politič* nih sil v svetu.
Ali so nas izkušnje dovolj izmodrile? Upamo, da! Obrniti moramo naše sile v resno, produktivno clelo. Junaško moramo priznati dovršeno dejstvo. Nič ni trajnega. Tudi te meje so samo začasne. Kakor so bi* le prejšnje meje anahroni* zem nove dobe, toliko bolj so sedanje. Tehnični na* predek človeštva terja od* pravo političnih, še bolj pa gospodarskih mej, ki ne usužnjujejo le oseb in sku* pin ljudi, pač pa kar cele države.
Zato, dragi Primorci, v tem težkem trenutku ločit* ve ne klonite z duhom. Ča* kaj te z zaupanjem novih dogodkov, ki morajo slediti, ker to je predpogoj rešitve vsega sveta. Nove meje so resen opomin k pameti. Kdor tega ne razume, se je že obsodil. Nova razmeji* tev na Primorskem se je porodila v bolnih možganih povojnih političnih sanja* čev, smešnih diktatorjev in kratkovidnežev. Doba miru bodi doba vsesplošne razgi* banosti in strpnosti.
Pozdravljeni Primorci v novih prilikah in kvišku srca !	Tržaški.
DOPOLNJENO JE...
Kar smo primorski Slo*! pisnih osnovah in zgodovin* venci s trepetom pričako* skih tradicijah. Razkosanje vali že od konca vojne, to Primorja je zato zločin, ki je postalo prejšnji pone* ga bo sodila zgodovina.
»Komunizem je azijska oblika fašizma, a fašizem je evropska oblika komunizma.11
Prof. hultonJ. Sheen, ,New York
preko javnega tožilca v najmanjše podrobnosti vsakdanjega življenja posameznega državljana. Partija je edina organizirana politična skupnost v državi in zato ni čuda, da vsakogar, ki je izven nje, proglasijo za reakcionarja in saboterja.
Procesi in sodbe so gole formalnosti, kajti javni tožilec ne kontrolira samo postopka ljudskih sodišč, ampak tudi njih razsodbe. Vsi sodniki se zavedajo, da niso neodvisni, ampak podložni in odvisni od javnega tožilca. Ko je Jaša Prodanovič, podpredsednik Titove vlade v Beogradu in predsednik Srbske republikanske stranke, kritiziral v časopisu „Republika“ ponižujoči pravni in moralni položaj sodnikov, ga je komunistična „Borba“ v Beogradu neusmiljeno napadla in pričela neizprosno gonjo proti »reakcionarni1 .Republiki1*.
in politična enota, katero so ustvarila stoletja sve* tovne zgodovine in katere nedeljivost je bil vedno prvi predpogoj splošnih interesov primorskega ljud* stva vseh štirih narodnosti: Slovencev, Hrvatov, Italija* nov in Furlanov, je bila na mednarodnih konferencah žrtvovana egoističnim strankarskim koristim ti* stih, ki so ponovno in slo* vesno obljubljali, da bodo do skrajnosti branili njeno nedeljivost.
Primorsko ljudstvo, ki pri odločitvah o usodi svoje rodne grude ni odločalo, so varali z raznimi pretkanimi gesli pritepenci z vseh ve* trov, na žalost pa tudi neka* teri sicer bolj redki njeni sinovi. Pri tem so popolno* ma pozabili na naše poseb* ne krajevne koristi, na našo resnično skupno poveza* nost, ki ni umetna, temveč naravna, ki sloni na zemlje*
Ker ni bilo razsodnih in modrih ljudi in zaradi tre* nja med velesilami, so vo* ditelji »nove« Jugoslavije in »nove« Italije igrali s primorskim ljudstvom uma* zano igro. Pojedli so svoje svečane obljube, zagotovila in propagandna gesla in iz* dali koristi trpečega pri* morskega ljudstva. Začeli so barantati za posamezne ude primorskega telesa. Neusmiljeno so rezali krv* niki. Glavo in srce so ločili od ostalih organov telesa. Primorje leži zdaj v ago* niji pred mednarodnim sve* tom, razdeljeno na način, kot ga ne more dojeti naj* bujnejša fantazija. Preše* kane so vse zemljepisne, gospodarske in prometne zveze. Tisočletni sosedje iste narodnosti so razdelje* ni med dvoje, na nekaterih mestih kar med troje držav. Prebrisanost »izvedence^« in političnih kuharjev res ni mogla pripraviti bolj posrečene skuhe !
Razočarani stojimo ob grobu Primorske in se vprašujemo: Ali so morda narodi zato krvaveli v stra* hotni vojni, da se jim da*
OZNA — drža v na tajna organizacija režima t?m preko meje — ugrabila in odpeljala urednika »Demokracije« Andreja Uršiča. Ali mislite, da se je tudi tedaj zgražalo in obsojalo zločin komu? nistično časopisje ? »Primorski, dnevnik« in »Lavoratore« in vse ostalo njih časopisje je molčalo kot grob in s tem odobravalo kulturni zločin. In taki ljudje naj vo-. dijo usodo slovenskega naroda?
Od srede
do srede-
so
Zločinsko podzemlje
Emilija Vrabec, enajstletna c’c= klica, je padla dne 14. septembra v Trstu kot žrtev ogabnega poli* tičnega zločina. Neznani so v .-.o* t boto zvečer iz teme streljali na ■ zabavajoče se občinstvo v krožku i »Vojka Šmuc« na Škorklji.
Nimamo besed, da bi ožigosali ta podel zločin, ki prekaša v krutosti in hladnem preračunanju vse ost:i* le. Politična strast, to prekletstvo človeštva, dovaja do sličnih zloči* nov. Ne vemo kdo je dejansko iz* vršil to grozodejstvo, vemo pa, da so za ta zločin soodgovorni vsi oni politični činitelji, ki ščuvajo (lu* hove iz dneva v dan, namesto aa bi jih mirili.
Preiskava še ni dognala, kdo je ta zločin izvršil, pričakujemo pa, da bodo oblastva v najkrajšem čas su izvršila svojo dolžnost in zločin* ce najstrožje kaznovala.
Dne 16. t. m. je bil pogreb ne* srečne deklice in tržaška komuni* stična partija ter njene podrejene organizacije (SIAU in ES) so iz* koristile ta žalostni obred za svo* jo politično manifestacijo.
Vse časopisje, zlasti komunistič* no s »Primorskim dnevnikom« vred, se je opravičeno zgražalo do besnosti nad tem podlim in ogab* nim zločinom in je protestiralo p o* ti nemarnosti policije, ki ni v sta* nu iztrebiti takih političnih zlo* činov. Enotni sindikati so progla* sili v znak protesta 15. t. m. eno* urno stavko. Vse to je prav, ker je treba politično zločinstvo v kali zadušiti.
V	noči 31. avgusta t. 1. je bil izvršen v Kobaridu še bolj podel, nizkoten in ogaben političen zlo* čin. Po nalogu komunistične par* tije in njenih pomagačev je
11. septembra; V Curlhu Izvolili izvršni svet organizacije za ustanovitev .evropskih Združenih držav. — Češkoslovaškemu zunanjemu ministru Janu Masa-ryku, namestniku ministrskega predsednika Petru Zenklu in pravosodnemu ministru Prokopu Drtinu so poslali eksplozivna pisma, katera pa so pravočasno prestregli. Na ženevski konferenci za prehrano in poljedelstva so sklenili ustanoviti svetovni odbor za prehrano. — Velika Britanija bo predložila Združenim državam, naj bi prevzele odgovornost za vse stroške v dolarjih na združenem anglo-ameriškem področju v Nemčiji. — Iz Rima je odpotoval posebni Trumanov odposlanec pri papčžu Myron Taylor, ki*se bo preko Londona vrnil v Združene države. — Opozicija kakor javno mnenje je ugodno sprejelo novo turške vlad* Hassana Sake. — Ameriški trgovinski minister Harrlman bo razširil vladno nadzorstvo nad izvozom in morda tudi nad potrošnjo živil, da bodo čim uspešnejše izvedli Marshallov načrt. — Združene države zahtevajo, naj Varnostni svet priporoči glavni skupščini Združenih narodov, da bi ukrenila potrebno glede preiskave na grških meiah. — Velika Britanija je pri bolgarski vladi protestirala zaradi ukinitve bolgarske opozicijske kmetske stranke. — Ameriški zunanji podtajnik za gospodarske zadeve Wllliam Clayton je v Parizu predložil, naj bi Imeli poročilo^ 16 držav za evropsko sodelovanje na podlagi Marshallovega načrta le za prvi obris; konferenca naj bi vprašanje znova preučila na podlagi njegovih pripomb. V mesecu oktobru b« v Romuniji razprava preti predseniku romunske kmetske stranke dr. Maniuju in 100 članom opozicije.
12. septembra^ Podpredsed-nih argentinske "delegacij e pri Združenih narodih je izjavil, da bo Argentina na glavni skupščini zahtevala sklicanje posebnega zasedanja z namenom, da bodo sklenili odpravo privilegija „veta“. — Britanski trgovinski minister sir Stafford Cripps je naznanil, da bo Velika Britanija skušala čim prej povečati svoj Izvoz za eno tretjino, da bi se ■a ta način izognila gospodarskemu polomu. — Na perzijsko sovjetsko mejo so odšli trije bataljoni perzijskih motoriziranih čet, kar se je zgodilo po Izjavi ameriškega veleposlanika v Teheranu, da bodo Združene države podpirale Perzijo pri o-brambi njenih virov. — Na zasedanju komisije za razorožitev je Velika Britanija predložila Združenim narodom takojšnje preštetje vseh vojaških čot na svetu kot prvi korak za ustvaritev zaupanja mid Vzhodom In Zahodom. — Ameriško in britansko zunanje ministrstvo sta pri jugoslovanski vladi odločno protestirala zaradi neopravičenega pridržanja in slabega ravnanja z nekaterimi britanskimi in ameriškimi vojaki. — Trinajst izmed 16 'evropskih držav je na pariški konferenci sklenilo ustanoviti študijski odbor za evropsko carinsko zvezo. — Združene države so obtožile sovjete, da zavirajo voljo Varnostnega sveta pri rešitvi grškega vprašanja.
ISj^Mptembrai Francija in Italija sta objavili, da sta ustanovili mešano komisijo za preučitev možnosti carinsko zveze med obema državama. — Grška poslanska zbornica je ratificirala* osnutek Zakona o amnestiji. — Ameriško zunanje ministrstvo je izdalo , Belo knjigo", v kateri piše, da predstavlja delovanje Jugoslavije, Bolgarijo In Albanije proti Grčiji eno izmed najbolj kritičnih današnjih mednarodnih vprašanj. — Turška vlada je o-
Od srede
do srede.
(Nadalievanie s prve strani)
dobrila odgovor na jugoslovansko in bolgarsko noto glede sprejemanja beguncev; v odgovoru Jugoslaviji je turška vlada zatrdila, da muslimanski begunci, ki imajo Jugoslovansko državljanstvo in ki so jih sprejeli v Turčijo, niso vojni zločinci, kot to trdi jugoslovanska nota.
14. septembra : Ravnatelj oddelka ameriškega sveta krščanskih cerkva za civilne zadeve dr. Garman je v Washlngtonu izjavil, da ga je njegovo potovanje letošnjo poletje v Evropo prepričalo, da se bo sovjetski poizkus za nadvlado v Evropi in svetu obrnil proti komunizmu samemu In ga uničil. — Poveljnik grških gveriljcev Markos je naslovil na glavno skupščino Združenih narodov pismo, v katerem prosi, da bi dovolili predstavnikom gveriljcev ustno obrazložiti skupščini svoje stališče. — Perzijski ministrski predsednik je izjavil, da ne bo dovolil nikakega tujega vmešavsnja v perzijske notranje zadeve, (Sar se verjetno tiče petrolejskega spora s Sovjetsko zvezo, op. ured.).
15. septembra; Glavni tajnik Združenih nsrodvv Trygve Lie je izjavil, da je svetovni položaj zelo resen in da ni videti nobenega znaka ?.a izboljšanje. — Predstavniki Velike Britanije, Združenih držav, Sovjetske zveze in Kitajske so si razdelili med seboj zadnjih 39 japonskih vojnih ladij.
— Na francoskem zun. ministrstvu v Parizu so štiri velesile položile ratifikacijske listine italijanske mirovne pogodbe, ki je stopila v veljavo opolnoči. — Kitajska zakonodajna zbornica je ratificirala mirovno pogodbo z Italijo.
— Visoki komisar v Avstriji general Mr James Steel je odšel na povabil* Češkoslovaške vlade v Prago; vsebina razgovorov še ni znana. — Na seji Varnostnega sveta so črtali z dnevnega reda balkansko vprašanje, o katerem bodo razpravljali pred skupščino Združenih narodov. — V Parizu so se ponovno sestali delegati 16 držav za razpravljanje o Marshallovem načrtu. — Na sovjetskem zunanjem ministrstvu v Moskvi so položili ratifikacijske listine madžarske, bolgarske, romunske in finske mirovne pogodbe.
It. septembra« Ameriško zunanje ministrstvo je zanikalo Togliattljeve Izjave, češ, da bi Združene države hotele zavladat) nad Italijo. — V Flushlng Mea-dowsu so slovesno otvorili skupščino Združenih narodov; za predsednika so izvolili Brazilca Aranho. — Grški ministrski predsednik Sophoulis je zastopnikom EAM-a obljubil, da bo vlada izdala splošni odlok o amnestiji, če bodo gverlljci sprejeli ponudbo o brezpogojni predaji In izročili orožje. — Jugoslovansko zunanje ministrstvo je obvestilo britanskega veleposlanika v Beogradu, da so izpustili pet britanskih in ameriških vojakov, ki so jih pred kratkih zaprle jugoslovanske vojaške oblasti. — Velika Britanija je imenovala di-plomatske zastopnike v bivših satelitskih državah.
17. septembra s Po skoraj sedemtedenskem delu evropske gospodarske konference v zvezi z Marshallovimi predlogi so dosegli sporazum glede vseh točk, razen ene, ki se nanaša na francoski načrt za organizacijo, ki naj bi nadzorovala napredovanje s strani 16. držav pri proizvajalnem programu. — Grški ministrski predsednik Sophoulis je Izjavil, da bo mobiliziral ves grški narod, če gverlljci ne bodo upoštevali vladnega predloga o predaji. — Ameriški zunanji minister Marshall je pred glavno skupščino Združenih narodov izjavil, da so Združene države pripravljene sprejeti velike omejitve glede pravice veta, ki jo ima pet velesil v Varnostnem svetu; senzacionalni Marshallovi predlogi predstavljajo priznanje o popolnem neuspehu Varnostnega sveta; Marshall je predložil, naj bi ustanovili stalni odbor glavne skupščine, katerega bi sestavljali tredstavnikl vseh 55 držav članic Združenih narodov, ki bi moraj stalno zasedati ter posredovati vselej, kadar Varnostnemu svetu ne bi uspelo doseči rešitve; Marshall je nadalje brez vsakega olepšavanja obtožil Sovjetsko zvezo, da nosi, če že ne vso, vsaj večji del odgovornosti za zmed® na svetu. — Britansko zunanje ministrstvo je namestniku jugoslovanskega zunanjega ministra izročilo energično protestno noto zaradi Incidenta, ki se je pripetil na Svobodnem tržaškem ozemlju v noči med 15. In 16., ko so jugoslovanske čete poskušale prekoračiti svoje zasedbeno področje ter priti v Trst; britanska vlada Je mnenja, da so jugoslovanske vojaške oblasti, ki so poskušale storiti ta korak, ravnale na .nasilen in izzivalen način**.
Po ratifikaciji mlroonih pogodb
Razčlemba novega ravnovesja
Po predhodni ratifikaciji sovjetskih satelitov, Romu* nije, Bolgarije in Jugoslavi* je je Moskva na predvečer madžarskih volitev ter krat* ko po odločitvi zaveznic ških čet, da prezimijo vzdolž Morganove črte, ra* tificirala mirovne pogodbe z bivšimi nemškimi sateliti Italijo, Madžarsko, Romu* nijo, Bolgarijo in Finsko. »Vzhodna demokracija« je z neparlamentarnim aktom prezidija Vrhovnega sovje* ta po več kot polletnem za* vlačevanju, v katerem so nekateri pravilno ugotovili določeno metodo in taktiko, izvedla dejanje, ki je v ne* katerih posledicah vredno, da si ga nekoliko podrob* neje ogledamo.
Formalne posledice, ki izhajajo iz tega dejanja, to je posledice, ki pomenijo izvrševanje besedila mirov* nih pogodb, nas neposredno ne zanimajo (navajamo jih pod črto zgolj kot kroni* stični dodatek k našemu članku). Zanimajo nas pred* vsem politične posledice te ratifikacije, in sicer: nagibi in okoliščine, ki so privedle do tega koraka Sovjetske zveze, ki je marsikje preše* netil, dalje trenutna spre* memba v evropskem ravno* vesju, ki je zaradi tega na* stopila ter končno bodoče poglede, ki se porajajo z vstopom v veljavo prve skupine mirovnih pogodb zaveznikov z bivšimi sov* raznimi državami. Gotovo je, da je evropsko in v pre* cejšnji meri tudi svetovno ravnovesje s tem dejanjem precej spremenjeno, mika« kor pa s tem še nti zavzelo dokončnih oblik. Upošteva* ti moramo, da ostaja še vedno odprto vprašanje mirovnih pogodb z Nemči* jo, Avstrijo in Japonsko, pri čemer se utegne to rav* novesje še presenetljivo spreminjati. Nadalje pa je treba upoštevati tudi dej* stvo, da pojem »ravno* vesja« v kontinentalni in svetovni politiki sploh ni statičen pojem, marveč po* jem, ki je podrejen zako* nom stalne spremembe. Poenostavljeno prilagojeno n. pr. na bodoče evropske razmere bi torej rekli: evropsko ravnovesje v bo* doče ni odvisno zgolj od predvidljive takšne ali dru* gačne dokončne rešitve nemškega in avstrijskega vprašanja, marveč tudi od številnih težje predvidljivih sprememb notranje in zu* nanje političnega značaja v evropskih državah, pa najsi bo to ravnovesje potem ugodnejše za vzhod ali zahod.
Zakaj je podpisala Sovjetska zveza?
Oglejmo si zdaj najprej nagibe in okoliščine, ki so privedle do ratifikacijo mi* rovnih pogodb s strani Sov* jetske zveze ter od 15. t. m. dalje tudi vstopa v veljavo. Bilo bi pogrešno, če bi to dejanje tolmačili kot di* plomatski korak, ki je bil predviden v naprej ter je zgolj slučajno sovpadel z nekaterimi dogodki lokalno evropskega in širše svetov* nega značaja. Zaradi tega ga tudi ne moremo tolma* čiti kot posledico kurto* aznega izpolnjevanja med* narodnih obveznosti, mar« več prej kot dejanje s tak* tičnimi in strateškimi po* sledicami v tekmi med obema taboroma, v katere je danes razdeljen svet.
Pogodbe s petimi bivšimi
sateliti Nemčije so stopile v veljavo na predvečer o* tvoritve zasedanja glavne skupščine Združenih naro* dov, na katerem bodo re* sevali ali vsaj skušali rešiti nekatere zelo težke pro* bleme sedanjega sveta. Predhodne razprave pred Varnostnim svetom, v dru? gih svetih, odborih ter na konferencah so pokazale* da utegne biti glavna skup* ščina celo prelomnica v odnošajih med vzhodom in zahodom. Dejstvo je, da se tega zavedata zahod in vzhod. Slednji si mora biti poleg tega tudi na jasnem v pogledu notranje moči svojega vplivnostnega pod* ročja. Dejstvo je, da je zadnji čas pomenil mrzlič* no delavnost Moskve v smeri političnega konsoli* diranja vzhodne Evrope, pri čemer se sredstva niso izbirala. Madžarske volitve naj bi bile to prvo obdobje v glavnem zaključile. Vse* kakor pa je treba upošte* vafci, da je zunanji videz te »konsolidacije« več ali manj Potemkimova vas, vzneseno pročelje, za kate* rim pa se v resnici skrivajo težki nerešeni problemi, ka* terih še tako dobra propa* gandna sredstva ne morejo prikriti. Akcije, ki naj od* vračajo domačo in tujo po* zornost od resničnega polo* žaja v sovjetski zvezi in vzhodni Evropi, niso uspe* le, čeprav povzročajo po* nekod latentno nevarnost. Moralni položaj Sovjetske zveze v svetu je doživel padec, katerega se je mo* rala zavedati tudi Moskva sama.
Diplomatsko*politična gib* kost totalitarnih državnih ustrojev je presenetljiva. Ker določeni ukrepi niso podvrženi često dolgotraj* nim parlamentarnim po* stopkom ter vplivom javne = ga mnenja (ki ga v ZSSR praktično sploh ni), je mo* goče, da se ne le politična taktika, marveč neredko tudi osnovna načela spre* menijo takorekoč čez noč. S stališča politične dosled* nosti, ki predpostavlja v civiliziranem svetu tudi do* ločeno politično moralo, prihaja do najbolj preše* netljivih in logično nedo* umljivih sprememb. Kar je bilo včeraj belo, postane čez noč črno.
Ne sme nas torej motiti, če je Sovjetska zveza ne glede na dogodke v Grčiji (kjer sama neposredno ni zapletena) na predvečer odločilnega zasedanja glav* ne i skupščine ratificirala mirovne pogodbe. Slične poteze »mednarodne sprav* Ijivosti« na predvečer od« ločilnih dogodkov je pozab* ljivi svet že večkrat doži* živel, ne da bi pri tem pov* lekel potrebne zaključke za bodoče. Ratifikacija pe* tih mirovnih pogodb je to* rej tipičen primer predpri* prave na pomembne razgo* vore, spravna poteza za ti* ste, ki to še hočejo verjeti.
Kdo ima od tega dobiček?
S stališča sovjetske poli* tike vsekakor ne smemo reči, da bi Moskva z ratifi* kacijo kaj izgubila. Na* sprotno, če upoštevamo nekatere nesimentalne čini* telje, ki v sovjetski politiki igrajo vedno pomembno vlogo, potem bomo morali reči, da bo zanjo, še bolj pa za navidezno suverene dr* žave Vzhodne Evrope osta* lo vse po starem, odnosno
da se je evropsko ravno* vesje poslabšalo za zahodni svet. S tem pa prehajamo že do drugega problema, ki smo si ga hoteli ogledati : vprašanje trenutne spre* membe ravnovesja v Ev* ropi.
V	90 dneh po vstopu v veljavo mirovnih pogodb, to je tik pred božičem se bodo morale z vseh podro* čij z izjemami, ki jih nava* jamo pod črto, umakniti za* sedbene sile. V zasedenih državah bodo prenehali de* lovati zavezniški nadzor* stveni sveti. Praktično : Anglo*Američani bodo mo* rali v tem času, po pred* hodnem, z italijansko vlado dogovorjenem načrtu, zapu* stiti Apeninski polotok, to za sredozemsko politiko važno področje. Isto se bo formalno zgodilo tudi v pogledu sovjetskih čet, se* veda z omejitvami za nad* zoro vanje poti v Avstrijo, v Madžarski in Romuniji ter brez omejitev v Bolga* riji. Pri današnjem politič* nem položaju v Vzhodni Evropi pa bo to zgolj for* malnost, ki razmer v tem delu Evrope nikakor ne bo spremenila. Razšli se bodo tudi zavezniški nadzorstve* ni sveti, ki so deslej do ne* ke mere le še vršili nadzor* stvo ter — čeprav neznatno in neučinkovito — lahko vplivali na razmere v drža* vah, kjer je življenje teklo pod omejitvami, ki jih je nalagalo premirje. Romuni* ja, Bolgarija in Madžarska postajajo s tem .formalno suverene. Razen diplomat* skih predstavnikov zahod* nih držav ne bo nikogar, ki bi lahko posegal v dogaja* nja na tem področju.
Položaj zahoda
Vse gornje spremembe praktično pomenijo, da se bo položaj zahodnih zavez* nikov zahodno od tako imenovanega železnega za* štora poslabšal, Sovjetska zveza pa je premaknila zid, s katerim je bila sama cb* dana do druge svetovne voj* ne, za precejšnje število kilometrov proti zahodu. Njeno akcijsko področje, katerega je doslej predstav* Ijal njen vzhodnoevropski vplivnostni pas, je z izved* bo mirovnih pogodb oproš* čeno vsakega zahodnega vpliva, je torej sproščeno. Sovjetska zveza lahko po* sveti večjo pozornost pod* roč jem, ki leže izven nje* nega neposrednega vpliv* nostnega področja, kjer se je doslej uveljavljala le kot eden izmed štirih soudele* žencev (Nemčija, Avstrija), ali pa je imela svoj vpliv zagotovljen le s pomočjo mreže komunistične stran* ke. Sovjetska zveza je de* jansko z ratifikacijo napra* vila precejšen korak proti zahodu. Konsolidacija na teh pozicijah jo brez dvoma ojačuje ter usposablja za nove podvige.
Težka moralna, duhovna in gospodarska kriza, v kakršni živi povojna Evro* pa, položaj, pri katerem trenutno ni videti nikakega poboljšanja, ustvarja mož* nost še težjega poslabšanja evropskega in s tem isto* Časno tudi svetovnega rav* novesja. Združene države, ki danes več ali manj hrani* jo Evropo, bodo morale ojačiti svoje zanimanje za ta kontinent, če ne bodo hotele dopustiti, da se v praznini, katero je začela ustvarjati ratifikacija, na* selijo težnje, ki imajo kaj
malo skupnega z načeli o varovanju človečanskih pravic. Flladen račun nam vsekakor pokaže, da danes čas nikakor ne dela za za* hod.
S položajem, kakršnega je po ratifikaciji zavzela Sovjetska zveza, pa vseka* kor ni prizadeto samo vpra* sanje Evrope. Jasno je, da se s tem odpirajo povsem novi vidiki glede nekaterih neevropskih predelov, od* nosno evropskih ključnih postojank, ki vodijo v ome* njene predele. Pojavlja se novo ravnovesje predvsem za bližnji Vzhod in Sredo* zemlje. Prvo tehtanje moči pod novimi okoliščinami bomo gotovo doživeli na bližnjem zasedanju glavne skupščine Združenih naro* dov, katerega pa se — zna* čilno — sovjetski zunanji minister Molotov ne udele* žuje, marveč bo prispel verjetno šele v teku okto* bra, in sicer — kot napove* dujejo — s presenečenjem, kakršni so bili lanskoletni razorožitveni predlogi. Ze* lo verjetno je, da bomo v bodočih dveh mesecih pri* če prve in pomembne bitke v odnošajih med vzhodom in zahodom, ki utegne biti
—	kot smo omenili uvodo* ma — odločilnega značaja za usodo bodočega sveta.
Pravne posledice ratifikacije
Glavni učinki uveljavi Ijenja mirovnih pogodb so v kratkem nasledn ji: Umik zavezniških zasedbe* nih čet v roku 90 dni z izjemo sovjetskih edinic, ki bodo ostale na Madžarskem ter v Romuniji za zaščito zvez s sovjetskim področ* jem v Avstriji ter ameriških, britanskih in jugoslo* vanskih oddelkov (ne nad 5.000 mož za vsakogar), ki bodo ostali na Svobodnem tržaškem ozemlju toliko časa, kolikor je to predvU deno v določilih tržaškega statuta.
Nastanek Svobodnega tr~ žaškega ozemlja v skladu z določili mirovne pogodbe z Italijo (pri čemer ostaja do imenovanja guvernerja dosedanja zavezniška upra* v a, in sicer ob razdelitvi Svobodnega tržaškega o* zemlja na dve področji : anglo;ameriško v delu, ki je prej spadalo pod področ* je »A« ter jugoslovansko v delu, ki je prej predstavlja* lo področje »B«).
Teči prične 6 mesečni rok, v teku katerega mora raz* mejitvena komisija določiti stalno mejo med Italijo ter sosednimi državami ter 2 mesečni rok, v teku kate* rega mora biti določena stalna meja med Češkoslovaško in Madžarsko. (V pogledu jugoslovunsko-ita--lijanske meje je treba imeti v vidu spor glede tolmače* nja besedila mirovne po* godbe z ozirom na odsek med Sabotinom in Gorico, zaradi česar je prišlo tudi do posebnih ukrepov glede umika anglo-ameriških edU nic s tega področja.)
Teči so pričeli roki za plačilo vojne odškodnine ter šestmesečni rok za pri* lagoditev oboroženih sil bivših sovražnih držav rav* ni, ki je določena po pogodi bah (izjemni 9 mesečni rok je določen za italijansko mornarico, pomorska komi* sija štirih velesil bo v treh mesecih določila podrobno* sti izročitve poedinih edinic ameriški, britanski, franco* ski in sovjetski mornarici).
Zavezniške sile morajo bivšim sovražnim državam
v	roku 6 mesecev sporočiti, katere predvojne dvostran;
Država tlake in suženjstva
Londonska revija »Jugo* slavij a« takole komentira v svoji julijski številki grad* nje mladinskih prog in dru* ga javna dela pod komuni* stičnim režimom v Jugosla*
vi	ji:
»Nikjer na svetu ni pri* mera, da bi tlaka postaia sistem javnih del. Tako se ne dela niti v nobeni drugi satelitski državi pod sovjet* skim gospostvom. Od faraonskih časov do danes zgodovina ne pomni, da bi bila tako zasužnjena delov* na sila kakega naroda. Ven* dar so egipčanski faraoni žrtvovali predvsem ujetni* ke poraženih narodov, med* leni ko žrtvujejo naši današnji ! satrapi vso mlado silo svo* jjega naroda. Tudi v Sovjet* ski zvezi kopljejo velike kanale in krčijo gozdove na daljnem severu s prisil* nim delom, toda to delajo politični kaznjenci, izobra* ženci, meščani in kulaki. V Jugoslavijivodijo na obvez* no delo s pesmijo in godbo vso mladino. In tako Jugo* slavija nadaljuje svoje mu* čeništvo. Obvezno delo in suženjstvo, to je sistem pod katerim živi ves naš narod. Vse gospodarstvo in vsa zemlja sta postala sredstvo komunistične politike. Vsi moški, žene in otroci so sužnji komunistične obla* sti.«
Tako vidimo, da hoče ko* munistični režim v praksi dosezati politične uspehe z brezplačno delovno silo, medtem ko je v opoziciji in teoriji proglašal visoko pla* čo, najkrajši delovni čas in najugodnejše delovne pogo* je za svoj ideal; Zelo značil* no je, da v nasprotju z vse* mi svojimi nauki in obl ju* bami prekaša komunizem kot delodajalec najkrutejše in najreakcionarnejše me* tode in pogoje dela. Danes ne postavlja delavcu za i* deal šest ali manj urnega delavnika, temveč prekora* čenje dnevne norme v eni uri in nadurno delo. Po šte* vilnih glasovih iz posamez* nih rudnikov, tvornic in drugih obratov Jugoslavije je delavstvo do skrajnosti naveličano tega brezdušne* ga »stahanovstva« in nima prav nobenega smisla več za nove žrtve v prid brez* upnim revolucionarnim na* Črtom vodilnih »rdečih dr* žavnih buržujev«. Jugoslo* vansko delavstvo je sprevi* delo, da so v raznih krutih »petletkah« komunističnih oblastnikov predvidene in vpoštevane tvornice, ceste, železnice, električne centra* le in drugo, da pa ni prav nič predviden in vpoštevan človek, na katerega zdrav* stveni račun se vse te »pet* letke« izvajajo. V zameno za plačo, hrano, obleko in dobra stanovanja nudijo komunistični oblastniki ze* lo bogato propagando.
ČITAJTE »DEMOKRACIJO"
ske pogodbe želijo obdržati v veljavi.
Predstavniki, določenih zavezniških in bivših so* vražnih držav dobe takoj reden diplomatski položaj.
Štiri velesile morajo v 12 mesecih odločiti o usodi italijanskih kolonij.
Popolno učinkovitost dot be določila pogodb, ki jam* čijo človečanske pravice ter svobodno izražanje.
Osebe, ki bivajo na pod* ročjih, ki so pripadala Ita* liji, lahko — če želijo — optirajo za italijansko dr* žavljanstvo.
Načrtno preganjanje Slovencev ?
V	razburljivih dneh pred prevzemom Gorice po ita* lijanskih oblasteh in na dan prevzema samega so se v mestu odigravali vsega ob* žalovanja in vse obsodbe vredni dogodki. Skupine nahujskanih mladičev so hodile po Goricj, iskale po naprej določenem načrtu slovenske trgovine, gostilne in zasebna stanovanja ter razbijale, požigale in pleni* le. Naj navedemo samo nekaj primerov in našteje« mo par najbolj vidnih slu* čajev! Trgovine: Štrukelj v Semeniški ulici; Klavora, Koren in Sever v ulici Car* ducci; Čermelj na Kor n ju; Cigoj, Uršič v Raštelu; Budihna na Šempeterski cesti; Mavrič na Placuti itd. Z bombami so napadli go* stilno Pavlin blizu pevmn* skega mosta. Vdrli so v stanovanje dr. Grudna in njegovih sorodnikov in vse polomili. Mazali in razbijali so napise slovenskih trgov* cev, gostilničarjev in obrt* nikov. Hodili so v številnih gručah (po 50 fantalinov) po ulicah in terorizirali ter pretepali ljudi. Veliko za* sebnih stanovanj je bilo napadenih. Skratka: te dni smo goriški Slovenci preži* veli v znamenju nasilja, in sicer organiziranega nasilja.
Nasilje je nasilje, pa naj ga vrši kdorkoli. Nikomur ne dela časti. Naravnost sramotno pa je za družbo, ki hoče stati kulturno zelo visoko. Država, ki dopušča nasilje, ni pravna država, čeprav jo kdo smatra za zibelko vsega prava. Demo* kratični Slovenci smo vedno obsojali vsakršno nasilje. Sedaj pričakujemo od dr* žavnih oblasti, da zaščitijo življenje in imetje vseh goriških Slovencev brez iz* jeme. Ako je kdo zagrešil kak zločin, naj ga postavijo pred sodišče. Nikakor pa
ne gre, da bi neodgovorna mladina krojila pravico po svoji nerazsodni volji.
Vsi izgredi zadnjih dni so bili očividno organizira* ni. Treznemu opazovalcu se nehote vrine vprašanje, ali je bilo vse to naperjeno res samo proti komunistom, ali ni imelo morda neke splošne protislovenske osti. Škoda na slovenskem pre* moženju oslabi življensko silo Slovencev v Gorici. Ni brez pomena, da so bile predmet napadov zlasti tr* govine. Ali je v tistem taj* nem štabu, ki je vodil te septemberske programe, od* ločevala tudi osebna korist in ne samo neko bolj ali manj globoko občuteno navdušenje za novi red?
Kdor bere liste, kot so »II lunedi« in »Messaggero Veneto«, ve, da se pri nas zopet ponavlja stara misel* nost, ki jo odlikuje zagri* zeno sovraštvo proti vsemu, kar je slovenskega. Nihče ne pomisli, da je smešno, ako se 45 milijonov broječ narod resno boji narodne skupine, ki šteje komaj ne* kaj deset tisoč duš. Ne! Slo* vence je treba uničiti! Zdi se, da nekateri žive od tega umetno vzdrževanega so* vraštva.
Nekoliko pozno, vendar še ne prepozno je izdal Comitato di Liberazione Nazionale (CLN) lepake, v katerih poživlja občinstvo k redu in opozarja, da bodo kaznovani vsi, ki zagreše zločesta dejanja nad oseba* mi ali imetjem.
Vse goriške Slovence po* zivamo, da naj ostanejo v Gorici in naj se odločno uprejo vsakemu nasilju. Vsi naj popišejo škodo in oko* liščine, v katerih jim je bila storjena, ter naj pritožbe predložijo oblastem in na* šim organizacijam.
To je namreč elitni (izbrani) raz* red, ki ga je treba protežirati, da bo vsaj malo podpiral režim. Ren; tabilnost delavca v tovarni pa ni višja od tiste, ko je delal v ko* rist zasebnega gospodarja. To jc rentabilnost poedincev. Toda mno< go energije se pri slabi industrij* ski organizaciji izgubi, ker se vsa storilnost delavca pravilno ne iu* koristi. Zlasti nestrokovno vod* stvo, in to je rak*rana današnje Jugoslavije, trati delavske moči po nepotrebnem.
Poznamo slučaje, kjer se je«v državnih podjetjih polagalo več važnosti na politično delo tudi s strani strokovnjakov, kot pa na stroko samo. Pozneje, ko je prišla oblast do spoznanja, da je tako delo zgrešeno, je bil strokovnjak razbremenjen političnega dela med delovnimi urami. Moral pa ga je vršiti po urah. Vsak človek pa dela produktivno samo dolo* čeno število ur na dan in mora imeti tedenski počitek. Če delo vrši več časa, se utrudi za naslcd* nji dan, zlasti ko dela v nočnih urah. Sestanki se vršijo pa le po* noči.
To je samo en razlog slabega izkoriščanja delovnih sil.
Drugi je štedljivost. Človek je in bo štedil najprej to, kar je nje*
govega, in potem šele, kar je tuje* ga. In tuje jc tudi to, kar je držav* nega, čeprav tega marsikdJ ne mara priznati.
Dejstvo je, da je zasebni lastnik polagal vse svoje energije v lastno podjetje, mislil neprenehoma na njegovo izboljšanje. Plačani vod* ja podjetja pa jc enako plačan, če da državnemu podjetju 100°/o ali samo 80°/o svojih sposobnosti in svojih energij.
Dokler bo državni sektor proda* jal po dejanskih cenah, zasebni pa ne, dokler kmet ne bo smel raču* nati za uro svojega napora toliko, kolikor prejme delavec z enakim naporom in enako sposobnostjo, do tedaj se bo kmet branil odda* jati svoje pridelke.
Posledica je lahko dvojna. Ali bo* do kmetu dovolili, da bo soodlo* čeval pri določevanju cen, kar zelo dvomimo, ali pa bo kmet prt* nehal biti zasebni gospodar.
Kmet je v državah, kjer je ure* deno načrtno gospodarstvo, pravi revež. Kjer pa je že prenehal b ti kmet in postal delavec ali zadrnž* nik, je pa še večji revež. Njegova usoda je žalostna zlasti zato, ker mu stoletni boji za pridobitev
1	je', ki jo obdeluje, niso nič zalegli. Podložnik je bil pod grofi, p;;dlož* nik bo kolhoznemu komisarju.
Kot nekdaj pod grofi ■ • ■
Pri nas, kjer se komunistično ali sopotniško časopisje bavi bolj s politično propagando kot pa z go* spodarskimi vprašanji, je javno mnenje kaj daleč od dejanskega poznanja gospodarskega življenja v Jugoslaviji in predvsem v Slo* veniji. Tudi ni koristno za komu* nistično propagando razpravljati pri nas o stvarnosti teh težkih na* log, ki si jih jc zadal sedanji ic* žim v Jugoslaviji, kjer se v gospo* darstvu govori že preko dve leti
0 napakah, kjer sc preko dve leti polnijo zapori in taborišča s sabo* terji, »sovražniki ljudstva«, »ka* pitalisti« itd., zato da sc prikri* jejo napake sistema, izkorišča* nja voditeljev, nesposobnosti vod* stva in revščina gospodarskih u* krepov, ki slonijo kot ostalo živ* Ijcnje na terorju in vohunstvu.
To ni čudno. Vsakdo ve, da te sedanji gospodarstveniki pri izva* janju gospodarskih ukrepov niso oslonili na normalni in naravni razvoj, temveč na diktirano go* spodarstvo.
Ni namen tega članka poglab*
1 janje v načrtno gospodarstvo, v katero težijo ukrepi, ki povzročajo obupno stanje kmetov v Sloveniji in v Jugoslaviji. O tem je »Demo* kracija« že pisala in bo še pisala. Preganjanje našega kmeta kažejo naslednja dejstva.
Po »Ljudski pravici« povzema* mo, da so bili kaznovani z denarno kaznijo in zaplembo žita kmetje, »radi sabotaže neoddajanja žita«. To se je godilo v Rečici pri Savi* nji, in sicer kljub grožnjam na množičnih sestankih, ki so se vrši* li vsepovsod po Sloveniji v zadevi oddajanja žita. ‘tudi v Dolenji va* si je moralo sodišče »delati red«. Ljudskega odbornika Puhalja Jo* žeta so obsodili na Štiri mesece
prisilnega dela z odvzemom pro* stosti. Tako je bilo treba terori* zirati kmete, da so oddajali žito. Kam bodo hodili kmetje po moko takrat, ko ho zmanjkalo lastnega žita, list ne pove.
»V Laškem se dogajajo nered* nosti«, trdi »Pravica«, ki zaklju* čuje: »Tam, kjer politični aktivisti dohro delajo, tam odkup dobro poteka«. Politični aktivisti: poli* cija, Narodna zaščita, Ozna.
26. avgusta jc pisala »Pravi :a«, da so oviralci oddaje, to je »Spe* kulanti«, ki se branijo oddati dolo* čeno količino žita, oni, »ki so ti* sočletja (!) izkoriščali malega člo* veka, mu pili kri in znoj«. Pomisli! Tisočletja! Kakšna duhovna reva dobi prostor v »Pravici«!
V	St. liju so sc dogajale »ne* rednosti« pri oddaji. Enako pri Sv. Marjeti, kjer poseže vmes milica (!), ki prepričuje kmete, da je le bolje, če oddajo toliko žita, ko* likor so jim določile ljudske obla* sti. Sv. Jakob, Šmarjcta, Zgornja Kungota, Sv. Križ itd. itd. Povsod enako.
Odgovor na vprašanje, zakaj ?e kmetje branijo oddati žito, je sa* mo sledeči: Ali kmet ne more oddati žita, ker ga nima dovolj niti zase ali komaj zase in družino, ali pa ne mara oddati, ker je cena odkupa prenizka.
Za prvi primer nimamo besed.
V	drugem primeru pa tiči bistvo odpora v nesorazmernosti med cenami kmetijskih pridelkov, k a* terih pridelovalec je še v veliki meri privatnik, to jc kmet, in med cenami industrijskih izdelkov, ka* terc producira država ali zadruga.
Da so cene v državah z načrt nim gospodarstvom tako nesoraz* merne, je razumljivo, ker so ;nez* de industrijskih delavcev visoke
I^ULtTU^fl
Jurčičev „Jurij Kozjak" v italijanščini
»Jurij Kozjak« je doživel v mednarodnem svetu velik uspeh. Pred desetimi leti ga je prestavil v francoščino Ferdinand Kolednik, slo* venski duhovnik, ki živi že dolgo v Franciji. Francoska kritika je povest samo in prevod zelo laskavo ocenila. Eden največjih današnjih francoskih pisateljev Paul Claudel je ugotovil, da je povest »polna preprostosti, barvitosti, gibanja in zani* manja in da bo pri mladini gotovo žela uspeh«. Preva* jalcu je Francoska akade« mija dala posebno medaljo za zasluge za francoski je* zik v inozemstvu. Uvod pa je napisal G. Gozan, član Francoske akademije.
Za stoletnico Jurčičevega rojstva je isti prevajalec oskrbel tudi italijanski pre* vod »Jurija Kozjaka«, ki je te dni izšel pri »lstituto di
Svobodno tržaško ozemlje
Z ratifikacijo mirovnih pogodb so bili potrjeni tudi mednarodni sklepi glede Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je s tem postalo samo* stojno državno telo s posebnim statutom, po katerem si ho ustva* rilo lastno ustavo. Ker pa Var* nostni svet, pod čigar okriljem STO stoji, še ni dobil guvernerja, mora STO ostati še nadalje pod zavezniško vojaško upravo. Ozem* lje ostane razdeljeno v dve pod* ročji A in B. Prvo upravlja anglo* ameriška vojska, drugo pa jugo* slovanska.
Poveljnik britansko * ameriških sil general T. S. Airey je 16. t. rn. zdal razglas, veljaven za cono A,
7 katerem določa:
1. — Dokler ne prevzame obla* sti zakonito imenovani guverner Svobodnega tržaškega ozemlja ho vsa vladna in upravna oblast v tistem področju Svobodnega o* zemlja, v katerem so razvrščene britanske in ameriške vojaške sile, ter jurisdikcija nad njegovim pre* bivalstvom še nadalje pripadala meni kot poveljniku omenjenih britanskih in ameriških vojaških sil.
2. — S tem se nadaljuje zavez* niška vojaška uprava britansko* ameriškega področja, ki bo uprav* ljala pod mojim vodstvom.
3. — S tem odrejam, da vsi u pravni in sodni uradniki ter vsi drugi vladni ter občinski funkcio* narji in uslužbenci, kakor tudi \gi predstojniki in uslužbenci javnih, občinskih ali drugih ustanov Se nadalje opravljajo svoje dolžnosti po odredbah, ki jih bom od časa do časa izdajal jaz ali ki jih bodo
propaganda libraria« v Mi* lanu v prav lični obliki. Jurčiča so med Italijani do sedaj malo poznali. Preve* den je bil samo »Sosedov sin«. Rajši so segali po mo* dernih pisateljih, kot so Cankar, Župančič. Tudi Tavčarja so kmalu spoznali. Jurčič se je prevajalcem zdel preveč preprost. Sedaj pa se je pokazalo, da baš ta preprosti svet iz davne pre* teklosti najbolj vpliva pri zapadnih ljudeh, ki so na* veličani prefinjene domače literature. Pa se res lepo be* re v italijanščini ali v fran* coščini ta staroslavna zgod* ba o Juriju, ki so ga cigani prodali na Turško, da je postal janičar.
Prevajalec je dodal kr a* tek Jurčičev življenjepis in nekaj zgodovine stiškega samostana. Italijanskemu ob činstvu je »Jurija Koz* jaka« v kratkem predgovo ru predstavil M. D. Capozzi. Knjigo toplo pričakujemo.
c. d.
izdajali od mene za to določeni častniki.
4.	— Vsi obstoječi zakoni, od= redbe in ukazi, ki so v veljavi v britansko*ameriškcm področju na dan izdaje tega razglasa, bodo ostali v polni veljavi.
De Gasperijeva zagotovila goriškim Slovencem
Ministrski predsednik De Gasperi je 18. t. m. sprejel nekatere zastopnike Gori* čanov. Zastopniki so izrazili upanje, da bo Italijanski republiki dana v bodočnosti možnost mirnega napredka, obenem pa obžalovali inci* dente in nerednosti, ki so se izvršili v Gorici in njeni okolici ob predaji oblasti.
Predsednik De Gasperi je pripomnil, da so se ne* redi dogodili pred prevze* mora oblasti od strani itali* janskih sil. Dal je zagoto vilo, da bo demokratična Italija spoštovala etniške pravice manjšin
Komisija visokih funkcio narjev, pod predsedstvom podtajnika Marazze bo ta koj odpotovala v kraje na vzhodni meji, da poskrbi za rešitev inajnujnejših vprašanj, zlasti za mirno sožitje manjšine z večino.
Ministrski predsednik je končno izrazil pričakova nje, da se bo prebivalstvo na obeh straneh nove meje zadržalo tako, da bo zavla dalo ozračje miru in sode lovanja.
Za ha| gre danes
Dachau, dom smrti — 29. april 1945. Po stolpih okrog taborišča stojijo s strojnicami, naperjenimi na tabo* rišče, okrepljene SS straže. Čuje se že topovski ogenj, prasket letalskih bomb, min, granat. Nervoznost v taborišču raste... Proti poldnevu nastane streljanje pred vhodom v taborišče. Interniranci zagledajo prve Amerikance onstran bodeče električne žice. Neštevilne množice internirancev hitijo po taboriščni ulici na »Apel*Platz«.
Mlad, močan Amerikanec, s čelado na glavi, se pojavi ob vhodu v taborišče. Tisoči internirancev dvigajo čepice in v vseh jezikih Evrope pozdravljajo mlado silo Ameriko, ki je osvobodila Evropo bestialnega terorja.
Amerikanec se za trenotek zbere, nato pa z odločno kretnjo da znak, da hoče govoriti. Zavlada tišina...
»Ameriška ekspedicijska vojska vas je osvobodila. Vrnila vam je življenje in svobodo. Bodite mirni. Z vero v Boga in v pravičnost naše borbe smo zmagali. Pomolimo k Bogu.«
Snel je čelado in se prekrižal. Prekrižali so se tudi interniranci. Prvikrat je na »Apel*Platzu« v taborišču smrti odmevala jnolitev ...
Smisel naSe dobe
Dachau, dom smrti — simbol materije in logična posledica njenega despotstva v svetu. Amerikanec, mlada sila Amerike — simbol duha ter zmage duha nad materijo in totalitarizmom v svetu. Materija * njeni otroci so diktatura, lakota, koncentracijska taborišča. Duh — oče svobode, kruha, življenja, ki ga ima smisel živeti
Goethe je podal definicijo zgodovine kot boj med vero in nevero. Gre za večni dvoboj med duhom in materijo v zgodovini narodov in — v človeku samem. To je stara in vedno moderna resnica. Človeštvo kot celota in človek kot posameznik jo tolikokrat dobita po glavi, kolikorkrat trenotno pozabita na to osnovno resničnost vsega življenja. Današnji svet nam je za to živ primer. Če se trenotno časovno odmaknemo naši borbi in jo analiziramo z nadčasovnega vidika, mora* mo izreči trdo sodbo, da je današnji svet podoben — veliki norišnici. Človeštvo sedi in joka na strašnih razvalinah. In vendar je samo povzročilo vse te raz* valine. Na živali danes pazijo, češ, da manjka živine, ljudi pa še vedno pobijajo v stotinah ali pa umirajo od gladu v tisočih. In vendar del človeštva to sam povzroča, oziroma mu drugi del še vedno daje potuho. Pred kratkim je svetovni tisk poročal, da je neki pes preplaval Rokavski preliv, ne poroča pa o tem, da v svetu še vedno dan za dnem teče človeška kri ter da umirajo starci in stotine otrok od gladu. Kje je vest sveta?
Naš Ivan Cankar, ta veliki razkrinkovalec gnilobe in hinavščine, bi danes spet zaklical svetu: »Ni je prat vice na svetu. Zakopali so jo tri klaftre globoko, d@\ jim ne bi bila živ opomin«.
Kje je vest sveta? Ali je poginila kot interniranka v koncentracijskih taboriščih premagancev, ali pa so jo pohodile množice zmagovalcev med rajanjem po zmagi? Glavno prokletstvo naše dobe je, da so razva* line v današnjem svetu ne samo tvarne, ampak tudi in predvsem — ideološke.
Idejna breznačelnost in gniloba, ki jo je sejal ma* terializem pod raznimi filozofskimi in političnimi krin* kami skozi vso drugo polovico 19. stoletja, je izbruh* nila z vso brutalnostjo na dan v totalitarizmih in re* volucijah 20. stoletja. Ideje vodijo svet, zdrave v napredek, zle v katastrofo. Vsi totalitarizmi 2(^ stoletja so poteptali krščanski svetovni nazor, privzeli mate* rialistični svetovni nazor in sebe proglasili na mesto krščanstva za religijo.
Demokratični svet je danes postavljen pred alter* nativo: ali uničiti vse totalitarizme, ali pa sam poginiti. Totalitarizem ne pozna kompromisa, zato kdor z njim paktira, pogine. Svet danes bije pravi brutalni Dar* \vinovski boj za obstanek, dvoboj na življenje in smrt. Vojna proti totalitarizmom je totalna vojna. Vsako popuščanje je zločinsko, ker samo povečuje žrtve med lastnimi vojaki ter daje totalitarizmu čas za nove zločine in za boljšo pripravo na končni spopad. Zgo* dovina vseh totalitarizmov pozna Monakove in Dun* kerqueje...
In še eno važno dejstvo je, ki se ga mora demokra* tični svet zavedati : totalitarizem ni dovolj uničiti politično in vojaško. Na ideje ni mogoče streljati s topovi. Totalitarizmi ne bodo izbrisani s sveta, dokler ne bo dokončno uničen materialistični svetovnonazor* ski temelj, v katerem so zacementirani. Požanjite koprivo, še burnejša vam bo zrastla. Izruvati je treba korenine — in te so pri totalitarizmu stare že skoraj sto let.
Totalitarizmi svetu prinašajo idejne in gospodarske revolucije. Totalitarizmi so svetu upihnili luč prave ideološke poti. Zato svet danes tava v temi in ni znaka, da se že bliža odrešilna jutranja zora.
Totalitarizmi se zavedajo pomena svojih ideoloških temeljev, zato od njih niso in ne bodo nikdar odstopili niti za las. Kdor veruje v razne prostovoljne razpuste totalitarističnih svetovnih in pokrajinskih organizacij in v odstopanje od njihovih načel, dokazuje samo, da ni še na lastni koži poskusil totalitarizma. Nasprotno
—	totalitarizmi izvajajo stalne čistke celo visokih funkcionarjev v svojih vrstah, ker ti morda tekom časa postanejo ideološko nepravoverni. Totalitarizmi žrejo lastne ljudi za ohranitev pravovernosti svojih mrtvih dogem.
Zato drži aksiom:
Smisel naše dobe je — zmaga duha nad materia* lizinom in totalitarizmom.
(Konec prihodnjič)
IZ CONE B
Kako živi delavec v coni B
Prvo nedeljo septembra smo se odpravili štirje Tržačani na izlet v Sv. Lucijo pri Tolminu. Na trgu v Sv. Luciji smo vprašali neko žensko, na videz iz srednjega slo* ja, če se dobi v tem kraju kako kosilo, ali prigrizek. Zena se nam je pomilovalno nasmehnila in od* govorila, da ne bomo dobili nikjer nič, ako ne v krajnem gostilni* škem obratu. Odšli smo v ta go* stilniški obrat, v katerem so nam ponudili malo sira in kruha, ker drugega niso imeli. Pojedli : mo štiri koščke sira in popili šest vrč* kov piva, en liter in pol vina ter pet črnih kav. Račun je znašal 700 jugolir. Ker smo imeli čas, smo s prijatelji primerjali kupno moč delavske plače v coni A in v '.oni B. V Trstu bi bil znašal račun v srednji gostilni največ 1070 lir. V Trstu zasluži danes navaden dela* vec dnevno od 1100 do 1300 lir, v coni B zasluži dnevno 300 do 350 jugolir. Tako bi bil tržaški delavec lahko plačal z eno dnevno plačo račun od 1070 lir in 'ostalo bi mu bilo 'e 30 do 230 lir. Delavec z cone B pa mora delati najmanj dva dni, da zasluži 700 jugolir.
Kje je vzrok za tako različno p'a* čevanje delovne sile? Tega na tem mestu ne bomo raziskovali, toda ta preprost primer priporočamo v razmišljanje vsem tistim našim ljudem, ki še niso okusili »slad* kosti« komunističnega raja v coni B in v Jugoslaviji.
Iz Materije
Že dolgo let ni bilo take letine za slive in jabolka kakor letos. Veselili smo se, da bomo končno za te pridelke dobili nekaj denar* ja, da si nakupimo najpotrebnejših stvari, ker smo nagi in bosi. Ali »ljudske oblasti« so prekrižale vse naše račune. Sadja nismo smeli sa* mi prodajati v prosti kupčiji, am* pak smo ga morali oddati po sra* motno nizkih cenah »ljudski obla* sti« in njenim zadrugam. Jabolka smo morali izbirati v debela, sred* nja in manjša; prvovrstna, debela, zdrava jabolka so plačali po 8 lir kilogram. Tako so slive čakale na vozeh štiri do pet dni. In ko smo prišli na kraj oddaje, so »tovariši« kričali in vpili, da takih sliv ne sprejemajo in naj jih vržemo ra gnoj. Tako se živi v našem raju. Bog nas reši kuge, lakote, ognja in takega življenja/
Vesti s Tržaškega
Stroga cerkvena kazen
Sveta kongregacija v Rimu je objavila, da sc izobčeni iz katoli* ške cerkve vsi tisti, ki so bodisi »fizično ali pa moralno« sodelovali pri uhoju dr. Mira BuleSiča in pri ranitvi mons. Jakoba Ukmarja, kar se je zgodilo ob priliki krvavih dogodkov v Lanišču. To množično izobčenje je najbolj strog ukrep, katerega je sveta kongregacija do zdaj uporabila napram jugoslovan* skim komunistom. — Mons,ja Uk* marja so iz bolnice prepeljali v ječo, ter bo prihodnji teden prišel pred jugoslovansko sodišče pod obtožbo, češ, da je izzval nereJe.
Izgredi 15. sept.
Na dan pologa ratifikacijskih listin je prišlo v mestu do večjih izgredov in demonstracij ter je tudi kri zopet močila tržaška tla. Ozračje je bilo že napeto zaradi sobotnega napada na krožek »Voj* ka šmuca«, kjer je bila ubita 11 letna Emilija Vrabec. Zato so po* vorke in nastopi enega tabora ta* koj izzvali drugo stran in smo se v hipu znašli sredi spopadov, pre* tepov, streljanja in bomb. Prišlo je tudi do težjih spopadov; tako so streljali jf neke hiše v ulici I a* rabocchia, pri čemer so težje ranili dve osebi. Popoldne je eksplodi* rala bomba v ulici Slataper na oglu trga Ospedale. V ulici Maz* zini so vrgli dve bombi iz okna ali strehe neke hiše na vogalu ulice
5. Lazzaro in sta bila ranjeni dve osebi, ena težko, druga lažje. 1 ež* ko ranjeni dijak Albin Oonestabo je že na prevozu v bolnico umrl. Večje število ranjencev je bilo pri eksploziji bombe, ki so jo vrgli v ulici Crispi, kar se je ponovilo, ko je prispel rešilni voz Rdečega križa. Druga bomba je ranila kakšnih deset ljudi. Razen teh so vrgli bombe tudi na korzu Gnri* baldi, v ulici Ferriera in drugod. Demonstracije so bile naperjene v prvi vrsti proti jugoslovanskim, angleškim in ameriškim državlja* nom, ki so bili mnogokrat zasme* hovani in izžvižgani. Policija je v večernih urah razpršila razne sku* pine v drevoredu XX Scttembre. v ulici Carducci, trgu Ospedale, trgu Goldoni, trgu Garibaldi in v ulici Rossetti. Aretirali so 19 oseb; mnogo je bilo lažje, 9 pa težje ra* njenih, od katerih sta dva umrla.
Zvišanje prejemkov ladijskih moštev
V	odloku, ki je stopil v veljavo
6. t. m. so zvišali na štirikratni znesek mesečno plačo ladijskih moštev, ki delajo na jadrnicah, na jadrnicah s pomožnim motorjem, na motornih jadrnicah in na mo* tornih ribiških čolnih. Povprečna dnevna mezda je enaka eni tride* setinki mesčne plače. Prav tako so
zvišuli na štirikratno višino živil* ski dodatek, ki je določen za vsak posamezni okraj. Zvišanje ima veljavnost od L jan. 1947.
Zmaga nad pokojnim nasprotnikom
V sporu zaradi obrekovanja preko časop i »H lavoratorc« je bil oproščen odgovorni urednik Leopold Gašperini po tožbi Gior* dana Culiata, katerega je list dol* žil sodelovanja pri napadu na slcu* pino oseb iz Št. Petra pri Gorici. Ker je odgovornemu uredniku Gašperini ju uspelo dokazati s pričami resničnost objavljene tr* ditve, ga je sodišče oprostilo. Ker pa je tožitclj medtem umrl, so bili njegovi zakoniti dediči obsojeni na plačilo stroškov.
Polletni zaključek poslovanja Ace&ata
V zvezi z zadnjim zvišanjem mezd in plač osebju Acegata je občinska uprava objavila podatke
o	polletnem obračunu podjetja za prvo polletje 1947; skupni stro* ški so znašali 638 milijonov, pre* jemki pa 439 milijonov, obratni primanjkljaj prvega polletja znaša torej 199 milijonov lir. Za kritje primanjkljaja teh šest mesecev in prejšnjih let je ZVU odobrila Acegatu naslednje vsote: od 1. 5. 1945 do 31. 12. 1946 * 396 milijo* nov, od 1. 1. 1947 doi 30. 6. 1947 pa 204 milijone lir, skupaj torej 600 milijonov lir. Primanjkljaj je posredno plačala italijanska vlada med stroški za vzdrževanje pod* ročja »A« Julijske krajine. Tak* šno gospodarstvo daje vzorno sli* ko inflacije, ki jo doživljamo v sedanjih časih. Gospodarjenje pri drugih podjetjih ni nič boljše.
Pomirj‘enje v sindikalnih vrstah
Po nedavnih sporih med obema glavnima sindikalnima strujama je prišlo spet do zbližanja, ki je dobilo izraz v obnovi volitev za poenotenje sindikalne organizaei* je v Trstu. Volitve so bile v ne* katerih manjših podjetjih, izidov niso objavili.
Aretacija zaradi ugrabitve
Policija je aretirala komunistič* nega voditelja Bruna d’Estja, ko se je ravno hotel odpeljati iz trža* škega pristanišča v Koper. Izročili so ga javnemu tožilstvu, ki pri* pravlja proti njemu sodno pošto* panje zaradi obtožbe sodelovanja pri ugrabitvah, ki so jih izvajali komunisti za časa zasedbe Trsta po jugoslovanski vojski meseca maja 1945. Večina ugrabljenih se ni vrnila, mnogo so jih našli ubitih po kraških jamah. Odgovorni ko* munistični zločinci prihajajo zdaj drug za drugim v roke pravice.
Zvišanje cen piva
ZVU je odobrila sklep komisije za nadzorstvo cen, s katerim so s takojšnjo veljavnostjo zvišali ce* ne piva v javnih lokalih: pivo v steklenicah 5/10 litra lir 65 za ste* klenico, 6/10 litra lir 75 za stekle* nico. Pivo v vrčkih po lir 116 za liter, za pol vrčka lir 58, za četr* tinko lir 29. Običajne dovoljene mere so četrt, pol iin cel liter; v izrednih primerih lahko uporab* Ijajo gostilničarji tudi tretjinske in petinske kozarec, če ni mogoče nabaviti drugih. Točiti pivo v dru* gih kozarcih je prepovedano.
Prekinitev stavke trgovskih nameščencev
Osrednji odbor za sindikalni sporazum je po posredovanju ura* da za delo sklenil prekiniti stavko, ker so se pokazale ugodne mož* nosti za zaključitev spora. Poga* janja, ki jih je prekinila stavka, bodo nadaljevali.
Trst — Dunaj
Pretekli teden je odletelo iz go* riškega letališča posebno letalo letalske družbe »SISA« s skupino obiskovalcev dunajskega velescj* ma. Potovanje je organizirala tr* žaška potniška pisarna, ki je za to priliko sklenila zamenjati običajno potovanje z avtobusom za letalo, s katerem je znatno skrajšala čas potovanja. Predvideli so novo po* tovanje na Dunaj ob priliki nogo* metnega srečanja med Avstrijo in Italijo.
Za profesor je
Višje šolsko nadzorništvo jav* lja, da so rok za vložitev prošenj za učiteljska mesta na' državnih srednjih šolah podaljšali do 30. septembra 1947.
Opozorilo
Zaradi nezadostnega frankiraija letalskih pisem jc poštno ravna* teljstvo sklenilo, da bo vse take pošiljke v bodoče odpremilo na* prej z navadno pošto.
Zamenjava znamk
Zaradi spremembe političnega položaja na tržaškem področju bo poštno ravnateljstvo vzelo iz pro* meta dosedanje znamke s preti* skom »AMG« in jih nadomestilo z znamkami italijanske izdaje s pretiskom »AMG — FTT« (Alied Militarv Govcrnent — Frce Ter* ritorv Tricste).
Razveljavljenje obsodbe
Pravni oddelek glavnega zavez* niškega stana za Sredozemlje je odobril priziv odvetnika Annoscia proti obsodbi, ki jo je izreklo vi* šje vojaško sodišče v Trstu, ki je obsodilo mladoletnega ClauJija Farna na 3 leta poboljšcvalniee, ker ga je spoznalo krivega sodelo* vanja pri atentatu na kulturni aro* žek »Perossa«. Z razveljavljanjem obsodbe so odredili, da se Farna izpusti iz zapora.
Aretacija Američana
Aretirali so ameriškega držav* ljana, predsednika družbe »Arne* rican Engineering Companv of Ital v«, Fava Griffitha, ki je bil v poslovnih zvezah z oddelkom za javna dela. Aretirani bo prišel v kratkem pred zavezniško vojaško sodišče zaradi obtožb korupcije v zvezi z nerednostmi pri uradu za javna dela ZVU.
Poštni in brzojavni promet
Poštno ravnateljstvo javlja, da velja od polnoči 16. sept. za vse kraje področja »B« Julijske kraji* ne, ki pripadejo Jugoslaviji, po* štna, telegrafska in telefonska ta* rifa za notranji promet za poštne pošiljke, telefonski in brzojavni promet z Italijo in tistim delom Istre, ki pripada bodočemu Svo* bodnemu tržaškemu področju. Se* danjc znamke ostanejo v veljavi, dokler ne pridejo v promet nove vrste.
Vesti z Goriškega
Prispevki za tiskovni sklad „Demokracije<<
Po Š.: Fantje gozdarji 400.— lir, Bric 200,- lir, po K, 110,— lir, prijatelj iz Števerjana 800,— lir. Vsem iskrena hvala 1
Dvoje visokih imenovanj
Mons. dr. Fr. Močnik, nadžupnik v Solkanu, je imenovan za apostolskega administratorja v onem de* lu goriške nadškofije, ki je pripadla Jugoslaviji. Začas* no bo upravljal tudi del tr* žaške škofije, ki je prišel pod Jugoslavijo. — Prelat dr. Miha Toroš, bogoslovni profesor in predsednik cer* kvenega sodišča v Gorici, je imenovan za apostolske* ga administratorja puljsko* poreške škofije. Obema od* ličnima cerkvenima dosto* janstvenikoma čestitamo k visokemu imenovanju in jima želimo obilo božjega blagoslova na novih, težav* nih mestih.
Šolska vest
Slovenske osnovne šole, ki pripadajo sedaj Italiji, se odprej* 22. septembra. Tega dne se začne vpisovanje in jesenski popravni izpiti. Za vpis v prvi razred se zahteva rojstni list in potrdilo o cepljenju kozic. Vsi ostali učenci se predstavijo k vpisu z lanskim izpričevalom. Dne 6. oktobra ob 8. uri se bo zbrala vsa šolska mladina v šali, katero b* posečala, da se bo udeležila šolske sv. maše. K isti so tudi starši top o vabljeni. Dne 7. oktobra se prične že reden pouk in naj nihče na manjka.
Duhovniška vest
G. Ivan Kretič, ravnatelj Slovenskega Alojzijevišča v Gorici, je bil imenovan od novega apostolskega ad* ministratorja dr. Močnika za njegovega namestnika v Solkanu in je že nastopil svoje mesto.
Razpisane župni je
Knezonadškofijski ordi* nariat v Gorici sporoča, da so razpisane sledeče žup* nije :	Devin,	Doberdob,
Mavhinje, Štandrež in Zgo* nik. Prošnje je treba vložiti do 15. oktobra.
Imenovanje
Dosedanji višješolski nad* zornik v Gorici je bil ime* novan za poslevodečega | šolskega skrbnika (provedi* torja) za goriško pokrajino.
Begunci
Vsa nesmiselnost politike, ki jo vodi komunistična OF, se kaže najočitneje v prebridkem dejstvu, da imamo sedaj na Primorskem dvojne slovenske begunce. Mnog. naši demokratični nekomunistični ljudje beže iz cone A in B , ker nočejo živeti pod Titovo straha* vlado. V vseh predelih naše de* žele: v Brdih, na Kobariškem, i ; Kanalskem, v Goriški okobei, na Vipavskem, na Krasu, na Sežan* ščini in v Istri so Slovenci, ki tako ljubijo svojo, čeprav včasi skopo in borno domačo grudo, v velikem številu zapustili svoje očetne do* move in odšli v mrzlo begunstvo. Nekateri so se zatekli v Gorico, drugi so krenili proti Čedadu, tretji v Furlanijo, četrti v STO. Eni so se prijavili pri begunskih uradih in hočejo v taborišča, dru* gi so našli zavetje pri sorodnikih in prijateljih, vsi so pa reveži, brezdomci. Pod silnim pritiskom zaskrbljenosti, kaj bo z njimi, so se umaknili na varno in večinoma rešili samo golo življenje. Na sto* tine je teh nesrečnikov. Njihova obupna odločitev priča pred vsem svetom, kako grozna je komuni* stična »svoboda« in kako strašna in zmotna politika, ki ubija lastne ljudi poštenjake. Zadnji dnevi so rodili pa tudi nekaj beguncev v nasprotni smeri. Iz Gorice je po* begnilo nekaj komunističnih Slo* vencev in njihovih pristašev v »komunistični raj«. Zbali so se ital. šovinizma in odkurili. Eni so sc nastanili koj na drugi strani nove državne meje. v Solkanu, v Št. Petru, na Rafutu, drugi so se ustavili šele v Ljubljani. Med te* mi je tudi dr. Karel Podgornik, z družino. Število teh beguncev je sicer bolj pičlo. Trčli so
skupaj skrajneži dveh nasprotnih svetov, ki ne poznajo ne demo* kracije in ne strpnosti in tisti, ki so se čutili šibkejše, so se skrili pri svojih mogočnih zaščitnikih.
Dostojnost zahteva
Tolovajske izgrede pre* teklih dni je odločno obso* dilo tudi mnogo poštenih Italijanov. »Nasilje je na* silje, zato ga ne sme nihče in proti nikomur rabiti«, so se nekateri izrazili tudi na* sproti našim ljudem. Tudi policija se je v mnogih slu* čajih zelo energično posta* vila in preprečila več nesreč; zaprla je tudi več tatinskih babnic, ki so izgrede hotele izkoristiti za svojo malho.
Oboje beležimo z zadovolj* stvom.
Sovodnie
Vicebrigadir karabinen ske postaje je izdal ukaz, naj v najkrajšem času izgU nejo vsi slovenski napisi. Zlasti ga je zbodel napis na osnovni šoli. Brigadir je iz* javil, da je ukaz prejel od svojih predstavnikov. Pot vedal je tudi svoje zasebno mnenje, da slovenske šole v Italiji niso potrebne. — Ali se res vračajo fašistov* ski časi? Pozivamo zastopa nike Slovenske demokraU ske zveze, naj kaj ukrenejo, da se krivice nasproti Sh' vencem preprečijo.
ŠIRITE „DEMOKRACIJO‘
Konec zavezniške voj. uprave
V	torek 16. t. m. ob deveti uri se je pričela na Travniku svečana oddaja oblasti od strani ZVU de* legatom ’ Italije. Na odru sredi Travnika so se zbrali najodličnej* ši predstavniki:	general Moore
poveljnik 88 divizije »Modrih Vra* gov«, general Cappa, poveljnik di= vizije »Mantova«, predsednik dr. Hugucs, nadškof mosgr. Margotti, general Montezemolo, kvestor g. Gallo Vitelli, področni guverner polkovnik Kiger, podprefekt dr. Ceolin, občinski predsednik dr. Stecchina, polkovnik Gualano, po* veljnik italijanske vojske v Gorici, poveljnik karabinerjev, vsi elani »Comitato di Liberazione Nazio* nale« ter druge politične osebnost . Okoli odra so bile razporejene italijanske in zavezniške čete z vojaškimi godbami in velika no žiča občinstva.
Točno ob deveti uri jc prvi nov* zel besedo nadškof Margotti, ki je želel vojaštvu in meščanstvu !■ š jega blagoslova. Za njim je govo* ril predsednik dr. Hugues, ki je dejal tudi sledeče: Ob tej svečani priliki prosim za takojšnjo vrnitev vseh odpeljanih (deportati), ker se z vrnitvijo že preveč časa od* laga«. Govor je zaključil s temi besedami: »Danes ne sme vladati sovraštvo proti nobenemu, ampak samo ljubezen do vseh, ki Italijo ljubijo in spoštujejo«. Potem je imenu vlade govoril podprefekt dr. Ceolin, za njim pa področni guverner polkovnik Kiger, ki je lepo pozdravil mesto in deželo in izrazil voščila za njiju srečno bo* dočnost. Zadnji je govoril gene* ral Moore. Ko je končali so ob
sviranju amerikanske in angleške himne sneli z droga zavezniške zastave.
Takoj nato so ob zvokih ital. himne dvignili na drog italijansko zastavo. Sedaj je spregovoril gene* ral Cappa in povdarll željo Italije po miru. Tako se je končala slav'* nost na Travniku. Oblasti so nato odšle na grad, da prisostvujejo svečanemu snemanju in dviganju zastav. To slavnost so pozdravili streli iz možnarjev in zvonenje vseh zvonov. Vojaštvo jc nato za* čelo defilirati po koržu. Okoli ene popoldne so zadnji oddelki zav ez* niških čet in civilne polici i c zapu* stili Gorico. Mesto, ki jc bilo že cd nedelje v zastavah, je ostalo vse te dni zelo živahno. Gorica je držala kar tri dni zaporedoma praznik: v nedeljo, v pondeljek (ker bi se bila morala slavnost predaje oblasti vršiti na ta dan, je bilo že prej določeno, da bo v pondeljek praznik), in v torek. Pozno zvečer so priredili na gradu bengalske ognje in spuščali razno* barvne rakete. Ko so končali na gradu, so z bengalskimi ognji za* čeli na Kalvariji.
Visoko na Sv. Katarini nad Sol* kanom in sosednih vrhovih so go* reli veliki kresovi in pozdravljali prihod Jugoslavije. Kakor slišimo, bodo v Solkanu in okolici pozneje priredili svečanosti v proslavo pri* ključitve Primorske k lugoslaviji. Že več časa se pripravljajo na »Festival priključitve« in trdijo, da pride v nedeljo 20. t. m. na Li* jak maršal Tito v spremstvu vseh članov zvezne vlade.
ZANIMIVOSTI
»Da.jly Express« o begunskem vprašanju
Londonski »Dailv Evpess« ob* javlja daljši članek o begunskem vprašanju in pravi, da so Židje le del mnogo večjega problema raz* seljenih oseb. List piše:
»Svet se izmika rešitvi begun* skega vprašanja. Mnogo pišejo da* nes o židovskem vprašanju in o pomoči, ki naj jo prejmejo Židov* ski begunci. Pri tem pa mnogo ljudi pozablja, da pridejo na vsa* kega begunca 3 nežidovski Evro* pejci. Za te ljudi se nihče ne zav* zema, čeprav so njihove potrese in pomanjkanje prav tako velike. Za Žide teče reka dolarjev, ki skrbi, da časopisi na ves glas ve* kajo o njihovi nesreči.
»Več kot pol milijona lazseljc* nih oseb živi danes po nemških taboriščih v ameriški coni. Zdru* žene države so nakazale 73 mili* jonov dolarjev za nomoč begun* cem. Vendar dolarji še niso vse. Odgovornost za bodočnost Židov* skih in nežidovskih beguncev mo* rajo nositi vse države, posebno pa še one, ki so v vojni najmanj trpe* le. Oni, ki toliko kritizirajo Angli* jo v zvezi z židovskimi begunci, bi bolje storili, ako bi sami pove* čali svoje napore za rešitev tega vprašanja.
Sliši se kot pravljica, je pa resnica
Rusi so uvideli, da med komunističnimi obljubami o izobilju in njih izpolnitvijo vedno preteče precej časa. Zadnje dni avgusta je poročal „ Moskovski Bolševik" sledeče.
„Vas Kratovo je prejela pošiljko platnenih čevljev... Ko so jih razstavili v izložbenih oknih trgovin, se je nabralo pred njimi toliko ljudi, da so ustavili promet. Narod jih je ogledoval in ljudje so nagonsko segali v žepe za denar. Zvečer je že mnogo ljudi obleklo čevlje po zadnji modi - svetle elegante čevlje. Toda naslednjega dne ste lahko videli po cesti ležati polno pet - in lastniki so imeli zdaj drugačne čevlje. Dva dni pozneje se je prizor na cesti nekoliko spremenil: ceste so se kar bleščale od podplatov. Preveč bi bilo reči, da so bili kupci veseli novih čevljev. Dva kupca - delavca
-	sta pripravila kratka navodila za lastnike novih platnenih čevljev: 1. hrani čevlje hermetično zaprte, po možnosti pod steklenim zvoncem, 2. ne nosi jih, razen pri - 12' in 3. najbolje pa je, da jih ne nosiš, ker jim to slabo stri “.
Čevlje je izdelala tvornica „Zarja Svobode".
 ................................
i
Ali Ste poravnali
Odgovorni urednik : Janko Simčič ! Tiskano z dovoljenjem A. I. S. Tiska tiskarna Budin v Gorici-
naročnino ?