Štev. 45 V Ljubljani, 6. novembra 1908. XLVIH. leto Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K pol leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ ...... trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. V spomin Vekoslavu Strmšku. Budil je učiteljstvo k delu za Iludstvo, na neštetih učiteljskih zborovanjih je zbujal v navdušenih besedah učiteljsko zavednost: zakaj bil je prepričan, da mora narod n koristiti le zavedno, narodno misleče in za narod čuteče učiteljstvo. Iz slavnostnega govora A. Peska. Kako resnične so zgoraj napisane besede, je pokazal obisk pri slavnostnem odkritju spominske plošče našemu pokojnemu tovarišu Vekoslavu Strmšku. Vzlic skrajno neugodnemu vremenu se je zbralo lepo število tovarišev in tovarišic iz domačih okrajev. Okr. šol. svet je zastopal po svojem tovarištvu napram učiteljstvu znani okr. šol. nadzornik g. J. S u p a -nek, „Zavezo" tov. Gnus, in „Zvezo slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem" tov. A. Pesek. Bil je res dan, ki ostane neizbrisno zapisan v analih slovenskega učiteljstva, zlasti ker se je udeležil iz ljubezni do rajnkega tovariša slavnosti tudi domači krajni šolski svet, iz česar lahko sklepamo, kaj je bil pokojnik tovarišem in domačemu prostemu ljudstvu; vem tudi, da ne rečem premnogo, če trdim, da se je izpoznalo, kaj je bil vsemu slovenskemu narodu . . . Dovolj 1 Naj govori poročilo samo in govorniki 1 Ob 10. uri dopoldne dne 25. oktobra t. 1. se je brala maša-zadušnica za pokojnika, in po maši se je zbralo precej kolegov in množica domačinov, pod nadzorstvom domačega učiteljstva pa šolska mladina pred šolskim poslopjem v Sv. Petru na Medvedjem selu, kjer se je vzidala pokojniku spominska plošča. Prvi je govoril tov. T. K u r b u s , ki je začel: „Komaj je minilo leto dni, odkar smo se iz premnogih krajev naše slovenske zemlje zbrali v tej skriti, tihi vasi, da spremimo k LISTEK. 0 vzgoji otrok. Nastopila je era otrokova. Dočim ni v preteklih stoletjih obrnila javnost nikake pozornosti razvoju mladine, razume danes vsakdo, da nosi mladina bodočnost. Od dobrega ali slabega razvitka mladine je odvisen razvoj naroda. Zaradi splošnega stremljenja po višji izobrazbi je nastalo nebroj izobraževališč in vzgojevališe, ki imajo nalogo, pripravljati mladino na življenje, vzgajati jo v koristne ude človeške družbe. Da pa morejo taki zavodi zadoščati svoji nalogi, jim je treba ne samo dobro in pametno vzgojenega mladinskega naraščaja, nego treba tudi, da jih podpira pri nadaljni izobrazbi krepka in umna domača vzgoja. Vtiski, ki jih dobi dete v prvi mladosti, so večinoma merodajni za ves njegov nadaljnji razvoj. Zato je tako velike važnosti, da so ti vtiski blagi in dobri. V vsako otroško dušo so položene že od rojstva dobre kali; šele slabi vzgojevalni vplivi sejejo ljuliko v mlado srce. Saj pravi že slavni večnemu počitku moža, ki ga je iztrgala neizprosna smrt iz kroga njegove obitelji, ga je iztrgala od torišča njegovega delovanja, za katero delovanje je živel in gorel do zadnjega vzdiha. Zopet smo se sešli tukaj pred hišo, v kateri je deloval nepozabni Strmšek toliko let in s tolikim veseljem v blagor šentpeterske mladine, pa tudi v prid in čast slovenskega šolstva." V nadaljnem svojem govoru je izročil tov. govornik kot predsednik šmarsko-rogaškega učit. društva vzidano spominsko ploščo v oskrbo kraj, šol. svetu pri Sv. Petru ter opozarjal na pokojnikove zasluge, ki so vklesane v kamen z besedami : Vekoslav Strmšek, nadučitelj, * 1864 t 1907. Služboval je tukaj 20 let kot vzoren učitelj mladine in doraslih. Bil je plemenit in jeklen značaj ter neumorno delaven za napredek naroda in stanu svojega. Zglednemu rodoljubu, svojemu voditelju slovensko učiteljstvo. Nato je nastopil tov. A. Pesek kot zastopnik štaj. zveze in slavnostni govornik. Govoril je v znesenih besedah o pokojnikovih zaslugah: Tukajšnji krajni šolski svet je dal napraviti v veži te šole napis: „Spoštujte učitelje — dobrotnike človeštva!" Da, učitelj je dobrotnik človeštva, ker učitelj vzgaja mladino, ji bistri razum in blaži srce, da postanejo iz nežnih otrok pošteni, krepostni in razumni ljudje. Učitelj je dobrotnik svojega naroda, ker ga izobražuje, ga dviga na višjo stopnjo omike ter ga tako usposablja za težak boj, ki ga moramo biti z močnimi sosednimi narodi, da moremo tekmovati v borbi za obstoj in napredek, da moremo odbijati tuje navale ter braniti svojo rodno zemljo in svoj materni jezik. Danes pa slavimo spomin moža, kije bil vzor-učitelj, kije bil najboljši učitelj, kije bil učitelj v pravem pomenu besede: Campe v svojem Theophronu: „Človek, kakor je prišel iz roke stvarnikove, in kakor Še vsak dan prihaja, je v resnici dobrodušna stvar." Kako pa naj ostane otrok dober in blag, ako ga vzgajajo samo s sirovostjo, ako dete ne čuje drugega kot grdo, sirovo govorjenje in vidi često tudi slaba dejanja?! Starši naj bi bili zatorej v prvi vrsti sami blagi, značajni ljudje. Kdor hoče vzgajati, vzgajaj se najprej s a m. Kaj hasne, ako izkušajo starši vteptati svojim otrokom razne moralne stavke, a se sami ne ravnajo po njih? Otroci bodo posnemali dejansko svoje starše, a dobre nauke bodo smatrali za sitnost, ki jim greni življenje. Razume se, da so velike važnosti tudi sovzgo-jevalni momenti, ki čestokrat podero temeljito, kar so skrbni starši z velikim trudom postavili. Starši naj tedaj strogo pazijo na to, komu iz-roče svoje dete v varstvo, pa tudi na to, kdo so njegovi pajdaši pri igri in zabavi. Marsikatero slabo zeljice, ki se razraste pozneje v veliko drevo, je bilo zasajeno v slabi tovaršiji. Vobče imajo ljudje napačno mnenje o vzgojevanju. Ako ves dan na otroka kričijo, ga zmerjajo in kaznujejo, mislijo, da so storili svojo dolžnost. Vedno hočejo res delati pri bil je učitelj v šoli otrokom,bil pa je tudi izven šole učitelj ljudstva, učitelj naroda. Vekoslav Strmšek je bil dobrotnik človeštva, dobrotnik svojega naroda. Vse njegovo življenje je bilo posrečeno delu za narod. V resnici, on ni nosil ljubezen do naroda le na jeziku, temveč v srcu, vsa njegova duša je bila prežeta čiste ljubezni do milega' slovenskega rodu, do krasne slovenske domovine. Ta ljubezen mu je prešla v kri in meso, in neumorno je delal iz ljubezni do svojega naroda za svoj narod. Vsi, ki so ga poznali, vedo, da je bilo njegovo življenje posvečeno resnemu delu, daje sveto služil sveti domovini. In ta delaven, idealen mož je umrl. Zaspal je prej, preden so bili izvršeni vsi načrti, ki jih je zasnova! v plemeniti svoji duši. Kakor pade hrast, ki kljubuje viharjem, zadet in razklan od ognjenega bliska — tako je padel on. Vrgla ga je kruta bolezen, ko je stal v najlepši moški dobi, ko je razvijal vse svoje plodovite moči svojemu ljudstvu v korist, ko je gledal s tihim ponosom in z blago zavestjo storjene dolžnosti na sadove svojega neumornega delovanja. Tako je pisal o njem „Učiteljski Tovariš". Bogat del naših visokih idealov je tako prezgodaj omahnil smrti v naročje; zagrnila se nam je zemlja nad njim, ki bi moral biti še dolgo, dolgo med nami, ker bil je dobrotnik svojega naroda, dobrotnik človeštva. * % * Vekoslav Strmšek je umrl star komaj 43 let; torej v najlepši moški dobi, ko je bil na vrhuncu svoje delavnosti, ga je pobrala kruta smrt. Slovenci nimamo sreče; naše najboljše može nam pobere smrt prezgodaj in tudi Vekoslav Strmšek je moral pod grudo, ko smo še toliko pričakovali od njega, ko je narod in posebe še učiteljstvo toliko nad stavilo v njega. Rodil se je 31. majnika 1864 v Dogošah pri Hočah blizu Maribora. Njegovi starši so bili kmetje in kot skoraj vse slovenske veleume vzgoji, hočejo takorekoč čutiti, da vzgajajo. Zato obdajajo otroka s eelim nasipom najrazličnejših prepovedi in ukazov. Dostikrat je vzrok vsem tem prepovedim edinole muhasta trma staršev. Posledica tega je, da se čuti otrok zatiranega; njegov mladi duh sili v prostost, a ker mu je omejenost staršev ne da, predere šiloma mejo, ki mu krati svobodo, to se pravi, otrok postane neubogljiv in trmast. Prepovejte otrokom kolikor mogoče malo — samo to, česar res nikakor ne smejo storiti! Ne kratite jim ponepotrebnem zlate svobode! Otrok, ki z njim ravnaš dosledno in ki ima dober zgled svojih vzgojevalcev pred očmi, niti ne potrebuje večnih opominov in groženj. Umen vzgojevalec izhaja tako tudi brez kazni. Zakaj pod njegovim navodilom bo otrok le redkdaj imel priliko storiti kaj kaznjivega. Sploh naj se vrši vzgoja tako mirno in samoumevno, da otrok ne čuti, da ga kdo vodi. Vsemu njegovemu počenjaju mora biti daua že od vsega početka prava smer, tako da po lastnem nagibu ne udarja čez ojnice. Nič ni bolj napačnega in kvarljivega nego mnenje, da treba vedno udrihati po detetu. Otrokova duša je nežna cvetka, ki se razvija le v toplem nam je tudi V. Strmška vzgojila slovenska kmetica, kakor pravi S. Gregorčič: Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domov. Od tam nam misleci globoki, od tam klicarji k nebu nam, od tam nam pesniki, proroki, za dom borilci vsi od tam. Tudi Vekoslav Strmšek se je rodil pod kmetiško streho, je zrastel v kmetiški hiši. Ljudsko šolo je obiskoval v Hočah. študiral pa je na c. kr. učiteljišču v Mariboru. Že kot dijak je kazal izredno navdušenje in ljubezen do svojega slovenskega naroda in se je odlikoval s svojo neumorno marljivostjo in delavnostjo. Sodijaki so ga spoštovali in ljubili in njegova beseda jim je bila sveta. Že kot dijak je s svojo odločnostjo in preudarnostjo močno vplival na vso okolico. — Že kot dijak je vnemal v drugih ljubezen do slovenskega naroda ter jih navduševal za delo za slovensko ljudstvo. In v mlada srca vsejano seme je obrodilo obilo sadu, zakaj sovrstniki Strmškovi so postali znameniti slovenski narodni borilci. Učitelj je postal 1883. 1., in sicer je služboval najprej na Gornji Polskavi, potem na Ponkvi in od 15. aprila 1889. 1. do svoje prezgodnje smrti tukaj pri Sv. Petru na Medvedjem selu. Tukaj je služboval torej celih 18 let, a vsega skupaj je bil učitelj 24 Jet. Mnogo, mnogo otrok je vzgojil. Bil je najboljši učitelj, vesten nad vse. Svoje dolžnosti v šoli in za šolo je izpolnjeval natanko. Učencem je puščal muogo svobode, da bi postali samozavestni, kakor je bil on sam. Bil je pa zato tudi jako priljubljen. Radi so ga imeli in ko so izstopali iz šole, so se s solzami v očeh poslavljali od njega kakor od svojega skrbnega očeta, ko se morajo ločiti od njega. Ni jih zapustil pa tudi potem ne, temveč skrbel je za šoli odraslo mladino, jo vnemal za nadaljno izobrazbo ter ji bil vesten svetovalec v vseh rečeh. solncu ljubezni. Neusmiljeno jo pa ugonablja ostra sapa sirovosti. Seveda ni mogoče podajati pedagoških navodil v okviru kratkega člančiča. Opozarjati hočem tukaj le, kaj bi bilo potrebno, da se usposobijo sploh starši za vzgojo svojih otrok. V to svrha bi bilo treba sistematičnega poučevanja, zlasti mater. V obliki večernih predavanj naj bi se dala materam prilika, poučevati se o psihologiji otrokovi ter o vzgoje-slovju sploh. Tu bi se odprlo strokovnim pedagogom jako obširno polje delovanja, ki bi gotovo rodilo obilo sadu. Ker bi bila sestavljena predavanja v preprostem, lahko umljivem slogu, bi bila razumljiva tudi preprostim slojem, za katere gre tu v prvi vrsti. Naj pridem končno še na ona slovenska mala, nesrečna bitja — in žalibog jih ni malo — ki jim s te strani ni pomoči. Njih starši so ali zaradi svojih duševnih in moraličnih lastnosti popolnoma nezmožni vzgajati jih, ali ki zaradi težavne borbe za vsakdanji kruh nimajo časa in prilike pečati se s svojimi otroki. Da se rešijo ta nesrečna bitja, treba vse drugih sredstev. Tu ni mogoče vzgajati staršev, ker se. več vzgajati ne dado. Treba tedaj pričeti pr1 Ne le mladina, tudi odrasli možje in žene so ga spoštovali in ljubili. Kdor je po treboval dobrega sveta in pomoči, se je obrni' nanj in nikoli zaman. Bil je prijazen z vsakomur, vsak mu je bil ljub in drag, pa naj si je bil bogat ali ubožen. Ljudje se ga hvaležno spominjajo in se ga bodo vsak do svoje smrti, zakaj tako odličnega moža, kakor je bil V. Strmšek, ki je bil v resnici dobrotnik in moder svetovalec mladim in starim, takega moža ni mogoče pozabiti. Bil je izvrsten govornik ter navdušen zagovornik težen kmetiškega ljudstva. Z mirno prepričevalno besedo je govoril iz srca v srce In vsi, pristaši in nepristaši, so mu pritrjevali,' zakaj bil je pravi ljudski govornik, ki je poznal ljudi in jih vedel prepričati o svojih idejah. Saj pa je tudi dobro vedel, kje žuli našega kmeta, poznal ga je natanko kot malo-kateri. Saj je zrastel iz njega in med njim, sam je bil tudi posestnik ter je z veseljem kmetoval, sam je vedno poudarjal, da ni le v šoli učitelj, ampak tudi med ljudstvom. Kot politiški nasprotnik ni postal nikoli oseben, temveč je ljudi s silno svojo zgovornostjo, z razumnimi razlogi in s prepričevalnimi dokazi vnemal za dobro stvar, ki jo je zastopal. Nikdar ni obljuboval na shodi'i nemogočih reči nikdar ni hlastal po hipnih uspehih, da bi preslepil ljudi, temveč vselej in povsod je zagovarjal le resnične koristi naroda. Nikdar ni pravil poslušalcem, da bi se jim prikupil, kako bi se naj šolski pouk skrajšal, pač pa je dokazoval, da je le dobra šola rešitev našega naroda. Nikdar ni obetal zlatih hribov in gor& — temveč navduševal je ljudi za vero v lastuo moč, v lastno delo ter kazal, da si le z izobrazbo, z uma svetlim mečem priborimo boljšo bodočnost. Vekoslav Strmšek je bil tudi slovenski pisatelj. Spisal je za razne liste marsikaj, posebno pa je bil vrl sotrudnik učiteljskih listov. Za „Zvonček", list za mladino, je napisal marsikaj poučnega, zanimivega in zabavnega. V „Učiteljskem Tovarišu" pa je objavil marsikatero temeljito razpravo, posebno pa je v mnogih člankih vzpodbujal učiteljstvo za delo za naš narod. Kakor je bil izvrsten govornik, tako je znal tudi spretno sukati pero. In kar je bilo pri njem še prav posebno, kar ga je pri ljudstvu tembolj priljubilo, je to, da je prijel za vsako, tudi najtežje kmetiško delo. Dasi tako imeniten gospod, ki je imel vplivno besedo po vsem slovenskem ozemlju, h kateremu so hodili po svet učitelji, profesorji, doktorji i. dr. pa tudi politiki, ta mož se ni sramoval kmetiškega dela. Veselo je kosil s kosci, ponosno oral na svoji njivi ter dajal lep zgled izredne delavnosti. Dasi je bil Vekoslav Strmšek vrlo na-obražen, se je izobraževal vednoinvedno še nadalje. „človek se nikoli ne izuči, dokler živi" in „Kdor ne napreduje, nazaduje" je bilo njegovo geslo. Imel je veliko lastno knjižnico in časopisov je imel naročenih cel kup. Svojega velikega znanja pa ni hranil skopo zase, temveč pridno ga je uporabljal drugim v korist ter jih o vsaki priliki poučeval in vnemal, da bi se tudi drugi nadalje izobraževali. Nevenljivih zaslug pa si je pridobil Vekoslav Strmšek s tem, da je bil prvoborilec in buditel) slovenskega učiteljstva. Budil je učiteljstvo k delu za ljudstvo, na neštetih učiteljskih zborovanjih je v navdušenih besedah zbujal učiteljsko zavednost, zakaj bil je prepričan, otrokih samih. V prostornih zavetiščih naj bi se zbirala taka deca rano v jutro pod nadzorstvom otrokoljubnih vzgojevalcev. Tu naj bi prebili otroci ves dan med različnim delom, učenjem in igro. Zvečer pa naj bi se dostavili zopet staršem. Samo oni nesrečniki, ki so zaradi propalosti svojih staršev v direktni nevarnosti, naj bi se docela zadržali v zavodih. Tako bi vzcvetel iz slojev, ki izhaja sedaj iz njih večina zločincev, krepak, delaven rod. Toda kdo naj ustanavlja taka prepotrebna zavetišča? Kdo naj jih vodi ter Zinje žrtvuje? Treba razpravljati tudi o tem vprašanju. Najbližji faktor za vzgajanje otrok je ženska. Polagaj mo ji tedaj tudi skrb za zapuščeno deco v roke. Bavno ženstvo premožnih slojev, ki ni navezano na borbo za vsakdanji kruh, razpolaga z zadostnim časom Ne vežejo ga stanovske dolžnosti, žrtvovati more z lahkoto po nekaj ur na dan taki, nad vse važui nalogi. Imelo bi pa ono tudi samo zase neprecenljiv hasek samovzgoje, ki bi se jej ženstvo moralo podvreči, ako bi hutelo izpolniti to vzvišeno nalogo. Ker bi se pa morale te dobrotnice dio- da more narodu koristiti le zavedno, samostojno misleče in za narod čuteče učiteljstvo. In prav je imel. Da je slovensko učiteljstvo dandanes tako zavedno, tako delavno za prosveto naroda ia njega gospodarski napredek, je v veliki meri zasluga rajnega Vekoslava Strmška. Kakor je bil neustrašen branitelj narodnih pravic, tako je bil tudi neustrašen zagovornik učiteljstva. Leta 1893. ga je izvolil okrajni zastop šmarski v okraj šolski svet. Dasi Strmšek ni bil član okrajnega zastopa, si je ta izbral njega kot najodločnejšega moža, ker je vedel, da bo kot učitelj-strokovnjak uspešno deloval v tej važni šolski korporaciji v dobrobit šole in učiteljskega stanu. Strmškovo delo je bilo odkrito in pošteno, kakor je bil odkrit in pošten tudi on. Povedal je resnico prijatelju in nasprotniku v obraz in če je bila potem prav zamera. Mišljenja je bil naprednega in ni je bilo sile, ki bi ga mogla spraviti na drugo pot. Z navdušenjem je pozdravil vsak napredek in se vselej postavil v prvo vrsto bojevnikov, kjer je šlo za gospodarski, prosvetni ali politiški napredek Slovencev. Z njemu lastno samozavestjo je razpravljal na mnogih shodih gospodarska in politiška vprašanja ter vedno žel priznanje in pohvalo ter dosegel lepe uspehe. Bedno se je dotaknil tudi šole in učiteljskega stanu in s prepričevalnimi besedami je dokazal potrebo in korist šole in važnost učiteljskega stanu in tako pogosto izpreobrnil nasprotnike šole v prijatelje šole. Ves čas, kar je bil učitelj, je bil zvest, delaven član učiteljskega društva. 17 let je bil celo predsednik šmarsko-rogarškemu učiteljskemu društvu. Ne le v domačem okraja, tudi sploh za organizacijo slovenskega učiteljstva si je pridobil nevenljivih zaslug. Ustanovil je „Zvezo slov. štaj. učiteljev in učiteljic", ki je za napredek slov. štaj. učiteljstva in tudi sploh za narod na Štajerskem velike važnosti. Vekoslav Strmšek je bil podpredsednik „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev", odbornik „Slov. Šolske Matice" itd. itd. Učiteljstvo in slovenski narod je zadela s smrtjo Strmškovo nenadomestljiva izguba. Bil nam je ljub tovariš, odkritosrčen prijatelj, neustrašen prvoborilec, prekrasen zgled narodnega učitelja in dobrotnik svojega naroda. Ker si je pridobil toliko zaslug za slovenski narod in za slovensko učiteljstvo, mu je postavilo slovensko učiteljstvo skromen spomenik po svojih skromnih močeh. Vzidati je dalo spominsko ploščo na to šolo, kjer je toliko let tako plodonosno deloval. Skromen ta spomenik, a deset in stokrat lepšega si je postavil on sam v srcih hvaležnega naroda s svojim plemenitim, neumornim delom. Naša dolžnost je, da spomin Vekoslava Strmška cenimo in spoštujemo, zakaj narod, ki svojih velikih mož ne ceni in ne spoštuje, ni vreden, da so se mu rodili. Spoštovanje Veko-slavu Strmšku pa bomo izkazovali najbolje s tem, da ljubimo in spoštujemo svoj mili slovenski narod, sladki materin jezik in krasno slovensko domovino, kakor jo je ljubil in spoštoval on. Te ljubezni do naroda in domovine pa ne nosimo le na jeziku, temveč nosimo jo v srcu kot jo je nosil on. Tudi naša duša naj bo prežeta čiste ljubezni do naroda, kakor je bila njegova : tudi nam naj preide ta ljubezen v kri in meso, da ne bomo o ljubezni do naroda le govorili, temveč da bomo iz ljubezni veštva v to svrho tudi temeljito pedagoško izobraziti, bi gotovo obračale tudi na svojo lastno deco več pozornosti, kakor se godi, žal, danes, kar bi zopet rodilo le blagodejnega sadu. Danica. K boju proti jetiki. Udeležniki letošnje mednarodne konference proti jetiki v Washingtouu so se ravnokar vrnili v svojo domovino. Bavnatelj pruske deželne zavarovalnice, dr. Bikard Frennd, ki se je konference udeležil skupno s profesorjem Kochom, poroča, da so zanimive debate, ki so se vršile na tej konferenci, profesorja Kocha napotile, da iznova prične s svojimi študijami o tuberkulozi. Osobito hoče proučevati goveje bacile (živalski tip bacilov tuberkuloze), katerih okuž-nost je še dvomljiva. Koch si je s tem začrtal posebno nalogo. Nevarnost okužbe po mleku kakor sploh po goveji živini se precenjuje. Zaraditega bo glavno torišče boja proti jetiki vbodoče to, da do naroda delali za narod. Z delom za napredek naroda postavimo Vekoslavu Strmška najlepši spomenik. Govornik je potem razvijal misli, kako bi naj delovali za napredek naroda. Cenili in spoštovali bi naj šolo, ker ona je vir izobrazbe, cenili in spoštovali bi pa naj tudi učiteljstvo, ker ono je dobrotnik naroda. — Ni pa dovolj, kar se nauči človek v šoli, temveč vsak se naj vedno nadalje izobrazuje. Najvažnejše sredstvo nadaljni izobrazbi je čitanje knjig in časopisov. Knjiga nadaljuje učiteljevo delo ter človeku razširi duševno obzorje. Človek, ki je veliko čital, je v vsakem , oziru več vreden nego oni, ki pozna le abecednik. Izobraženi ljudje kaj dosežejo ; v njih moči je naša bodočnost. Govornik je končal s slavaklici V. Strmšku, ki nam je pokazal pot, da povzdignemo narod na višjo stopnjo omike in mu tako priborimo lepšo bodočnost! — Kot zadnji govornik'je nastopil odbornik „Zaveze" tov. Gnus kot njen zastopnik ter poudarjal pokojnikove zasluge za učiteljsko organizacijo. Po tem slavnostnem aktu pred okrašeno šolo so se podali vsi navzoči na pokopališče, kjer počivajo telesni ostanki rajnkega in kjer mu je postavila njegova vdova gospa Strmškova njega vreden nagrobni spomenik z napisom : Vekoslav Strmšek, nadučitelj. * 31. maja 1864 t 6. septembra 1907. Svoji obitelji najboljši oče in do zadnjega vzdiha iskreno vdan svojemu poklicu. Lahka mu bodi žemljica! Umreti, bratje, težko ni; pustiti nade — to boli. G. župnik Gomilšek je spomenik blagoslovil in po tem blagoslovljenju je zapelo zbrano učiteljstvo na pokojnikovem grobu „Na grobeh" pod vodstvom tov. Cule k a iz Št. Jurja. Tako se je proslavil spomin vrednega moža in daj Bog, da bi živel njegov duh tudi še vbodoče med nami, da dosežemo smotre, ki si jih je stavila kot cilj svojega življenja njegova velika duša . . . —e. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do konca oktobra: K 181.68016. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Nemško uradovanje s šolskimi vodstvi. Pravica in enakost mora veljati za vse, torej tudi na šolskem polju. Da postopa vlada s slovenskim šolstvom od najnižje., do najvišje stopnje po mačehovsko, je širni javnosti znano. To smo že neštetokrat poudarjali. Pa ne samo to. Višja šolska oblastva izdajajo vse odredbe in odloke za popolnoma slovenske šole v nemškem j e - se odvrača mnogo nevarnejša okužba od človeka do človeka. S tem pa preneha biti boj proti jetiki zgolj medicinsko vprašanje, temveč postane važna socialno-politiška naloga. Važnejše kakor izoliranje neozdravljivih in težko bolnih in zdravljenje v zdraviliščih je ^odvračanje jetike, to je podrobno delovanje po rodo-vinab. Kakor izjavlja ravnatelj dr. Freund, bo pruska deželna zavarovalnica takoj pričela delovati v tej novi smeri. Gotovo bo zanimalo, da zastopa „Deželno pomožno diuštvo za bolne na pljučih na Kranjskem" to stališče od početka svojega delovanja sem in da ga je tudi zagovarjalo v brošuri „K boju proti jetiki", ki se je svoj čas upo-slala vsem merodajnim činiteljem v deželi. Podrobno delo po rodovinah izvršuje potom tako-zvanega domovnega odvračanja jetike s tem, da prizadete rodovine po svojih organih neprestano nadzira in poučuje, da skrbi za izolacijo bolnika in izvršuje razkužbe, nakazuje hranila, otrokom tudi obleko in perila, omo-gočuje selitev v boljša stanovanja itd. To je z i k u. Vsi okrajni šolski sveti, deželnega Š" ne imenujemo ne, korespondirajo 8 šolskL vodstvi le nemški. Na vse slovenske vloge se dobi le nemški odgovor. če se ne motimo, dela v tem pogledu izjemo edino ljubljanski mestni kot c. kr. okr. šolski svet. Kar pa velja za Ljubljano, to mora veljati tudi za vse druge c. kr. okrajne šolske svete, ni izvzet niti c. kr. deželni šolski svet. S slovenskimi in vsemi utrakvistiškimi šolami — teh je tako malo na Kranjskem — bodi vse uradovanje v uradnem jeziku, to je pa jezik, v katerem se na šolah poučuje, in ta je slovenski. Pridejo odloki, ki jih je težko razumeti, posebno izraze, katerih se nikdar ne sliši, ali je pa celo nemško besedilo za naše slovenske razmere neprikladno, da je težko razumeti smisel. Slog slavne birokracije je nekaj čudovitega ! Pa četudi bi tega ne bilo, pravica [to zahteva. In kdo pa naj ščiti pravico, če ne uradi ? Proč tedaj z nemškim uradovanjem s slovenskimi šolami. Zastopniki v okrajnih, kakor v deželnem šolskem svetu, zahtevajte kategorično in brez vsakega pardona to pravično reformo v uradovanju v šolskih zastopih. Svoj čas je dr. Šusteršič, ko je vstopil v dež. šolski svet, zahteval slovenskega vabila k sejam. Več kakor eno vabilo sedem osebam je pa gotovo uradovanje s šolskimi vodstvi, ki jih je več sto. Gospodje, tu je nekaj, kar se ne sme prezreti. Tu pokažite svojo odločnost in radikalnost. Vas naj ne moti nobeno straukarstvo, saj smo v tem edini. In kdor to doseže, mu bodi naše priznanje! In to tudi nazadnje ni nič novega, saj je slovensko uradovanje popolnoma uvedeno v slovenskem delu Goriške in Istre. Kako je na Štajerskem, ne vemo. Bržkone bo tam vse nemško. In še drugo, realno stran je treba upoštevati. Koliko nemških uradnikov, slovenščine nezmožnih, postopa zaradi tega tako, da strelja kozle pri naših glavarstvih in deželni vladi. Z uvedbo slovenskega uradovanja z vsemi podrejenimi korporacijami se bo nemške uradnike, slovenščine nezmožne, izpodrinilo. Odprla se bodo pa na ta način vrata našim domačim ljudem. Bodimo v vsem dosledni in zahtevajmo povsod pravice. Dosti je že zatiranja in prezi-ran.ja! Šolstvo je nekaj tako svetega, da mora v njega upravi prenehati vsak nemški nacionalni šovinizem in da mora zavladati pravičnost. Zato pa: slovenskemu šolstvu slovensko uradovanje! Naši dnevi na vseslovan-skem avstrijskem učiteljskem shodu. (Konec.) Glavno zborovanje društva „Dedictvi Komenskčho". V sredo, dne 12. avgusta, se je vršilo glavno zborovanje češkega učiteljskega društva „Dedictvi Komenskeho." Kar je Slovencem naša „Slovenska Šolska Matica", to je češkemu učiteljstvu njih društvo „Dedictvi Dalje v prilogi. pravo socialno delovanje, katerega pota in podrobnosti se niti ne dajo popisati. Kolikokrat se je n. pr. po jetiki prizadeti rodovini omogočilo boijše prospevanje stem, da so se ji poplačali najnujnejši dolgovi pri mesarju, peku, trgovcu itd. Kot posebno važno se je izkazalo varstvo otrok. Na te pazi društvo prav skrbno, ker so najbolj izpostavljeni okužbi po jetiki. V premnogih slučajih se kaže potreba, da se otroci odstranijo od nevarne okolice, ker sicer prav gotovo zapadejo jetiki. Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih je označilo zaraditega graditev zavetišča za zdrave otroke j etičnih rodovin kot eno svojih najvažnejših nalog in je že kupilo potrebni stavbeni prostor. Žalibog se zaradi nezadostnih dohodkov doslej še ni moglo pričeti z zgradbo. Deželno pomožno društvo se torej obrača iznova na javnost s prošnjo za pomoč, bodisi s pristopom društvu, bodisi z darili v denarju, ki naj omogočijo, da se za-pričeti boj nadaljuje in popolni. Priloga k 45. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 6. novembra 1908. Komenskeho", nekaka literarna združitev, kamor prinašajo svoje duševne proizvode razni učiteljski pisatelji iz zadnje zagorske vasice, a tudi svetovnoznani vseučiliški profesorji praške stolice. Vsakdo je dobrodošel. Paznega očesa zasledujemo že dlje časa plodonosno delovanje tega kulturnega društva. Z zanimanjem pregledujemo in prebiramo vsakoletne publikacije tega društva, a vsakokrat nam tesno prihaja pri srcu, ko se spomnimo naše „Šolske Matice" in njenih publikacij. Sicer ne vemo, so li res naši merodajni faktorji okrog naše „Šolske Matice" v dno srca prepričani, da bodo naše šolstvo povzdignili na višek popolnosti, ako nas pitajo leto za letom s samimi učnimi slikami, namesto da bi nam podali kaj aktualnega, kar pretresa svetovno pedagoško nazi-ranje, po zgledu češkega društva „Dedictvi Komenskeho". Dozdeva se nam, da gotovi ljudje pri naši „Šolski Matici" ravno tako ne morejo opustiti izdajanja vsakoletnih učnih slik, kakor ne morejo opustiti drugi činitelji pri družbi sv. Mohorja molitvenikov. Občni zbor je otvoril s presrčnim pozdravom njegov predsednik, mešč. učitelj J. T u m a , nakar je bil voljen za zapisnikarja T 1 a p a k. Predsednik je imenoma pozdravljal razne slovanske goste, posebno pa zastopnika „Hrv. ped. književnega zbora" tovariša J. Klobučarja, ki se mu je za pozdrav iskreno zahvalil. Iz obširnega tajniškega poročila, ki ga je podal tovariš L. H o r a k , posnemljemo sledeče: Društvo je štelo v pretečenem 1907. letu 3088 članov, in sicer 2810 posameznikov in 278 korporacij. — Glavno skrb je društveni odbor posvetil svojemu znanstvenemu glasilu, znani pedagoški reviji „P e d. Rozhledy", ki se lahko merijo z vsako inozemsko in tujezemsko pedagoško revijo. Glavni urednik ji je znani učenjak profesor dr. F. Drtina. Tiska se v 6000 izvodih. Ta revija izhaja sedaj XXII. leto in prinaša naravnost epohalne članke, tičoče se vseh vprašanj obsežnega pedagoškega polja. Slovenskemu učiteljstvu jo najtopleje priporočamo, da je na-roče vsaj za vsako okrajno učiteljsko knjižnico. Kdor pregleda le nekaj številk te revije, iz-previdi, da ni treba hoditi po vso učenost iz pedagoške stroke edino le k — Nemcu. „Knjižnica pedag. klasikov" urednik ji je profesor Fr. Drtina, je prinašala zbrana pedag. dela Eebelaisova v prevodu prof. P. Haškovca in Komenskega delo „Infor-matorium" (II del.) in še nekaj drugih razprav, izmed katerih omenjamo samo „Analitiško di-daktiko". Sodelovala sta pri tej knjigi profesorja A. JCrejči in J. V. Novak. Kot dodatek h „Knjižnici ped. klasikov" je izdalo društvo nekak posnetek — urednik J. Šimke — kjer se objavljajo facsimili podob Komenskega dela „Informa-torium". Zbirka „Dete" — urejuje prof. Fr. Čada — prinaša spis P. Lombroso-Carrara „Življenje otroka" v prevodu K. Krivega. Dalje je društvo izdalo IV. zvezek ped. enciklopedije — urednik J. Ulehla — kjer je objavljena zanimiva razprava prof. dr. B. Nemca, ki jo je predaval na vseučiliškem tečaju za učitelje v Turnovu. XIV. zvezek zbirke „Časovna vprašanja in razprave iz pedagogike" prinašajo jubilejski spis o znanem Amerlingu, a zbrana je že tudi tvarina za prihodnje zvezke. Društvo izdaje nadalje „Poljudno knjižico za ljudstvo" — urednik ji je J. černy — kjer se obravnavajo razna zanimiva vprašanja, kakor „Sestanki staršev in učiteljev" in druga. Izdalo je društvo tudi nekaj letakov, ki razpravljajo o važnih šolskih zadevah, n. pr. „Najnavadnejše duševne in telesne napake otrok" in druge. V društveni založbi je slednjič izšlo znano delo reformatorja na risarskem polju Američana L. Tadda „Reforma risanja" v prevodu F. V. Khuna. Društvo je obračalo posebno pažnjo na izdajo dobrih mladinskih spisov, a izdalo je tudi zbirko narodnih popevk, dvoglasno s spremljevanjem harmonija, za šolsko mladež. Omenjamo nazadnje, da izda društvo tudi „Strokovni pedagoški s 1 o -v a r", ki izide prihodnje počitnice. Skupno število vseh letošnjih publikacij je 16; beri in reci: šestnajst. Iz blagajniškega poročila posnemljemo, da ima društvo čistega imetja 3 2.9 5 1 2 7 K. V odbor so bili voljeni z vzklikom : predsednik J. T u m a , odborniki: J. Č e r n y, Drtina, Horak, Kožišek, Müller, Novak; namestniki: H a v e 1 k a , H a j n y, Holinka in Kubin. Zanimivi shod je zaključil tovariš J. Po-s p i š i 1 z lepo razpravo : O potrebi nove pesmarice za ljudske šole. Osmi shod učiteljlščnikov iz ]. 1908. Z nekako razdvojenim srcem smo zapuščali to zborovanje. V duhu smo si zaželeli, da bi se bil ta shod vršil v srcu Slovenije, v beli Ljubljani, a da bi zborovalci bili mi slovenski učitelji, a „Dedictvi Komenskeho" naša „Šolska Matica." A bila je „fata morgana", ki je menda nikdar ne pričara slovensko uči-teljstvo na slovensko ozemlje. Blagrovali smo češko učiteljstvo, a v našem srcu je kljuval črv zavisti, ker nam ni usojeno živeti v takih odnošajih. Novost je bil za nas sestanek, ki se je vršil tistega dne ob 4. uri v mali dvorani v pritličju v „Žofinu", in kamor smo prihiteli z zborovanja „Dedictvi Komenskeho". Tu je bil namreč shod abiturientov in a b i -turientkvseh čeških učiteljišč kraljestva češkega v 1. 190 8. Sestanka se je udeležilo ravno 12 8 udeležencev in udeleženk, in sicer 10 7 učiteljišč-nikov in 2 1 učiteljiščnic. In nad vse zanimivo je gledati obraze teh učiteljskih rekrutov. To ti je kipelo življenje iz teh mladih teles, in njih žarke oči so jasno govorile, da se zavedajo svoje vzvišene naloge, da so si svesti, da jih čaka težka trnjeva pot, ki jih privede do njih smotra, a da bodo to težko pot premagali tem lažje, čim tesneje se združijo z ono mogočno falango starih, izkušenih bojevnikov, ki jih danes sprejemajo v svoja okrilja, v svoje varstvo. In zamislili smo se na svoja pripravniška leta, kako je bilo takrat. Zasmilili smo se sami sebi, zona nas je izpreletela, zakaj bili smo takrat otrok med otroki... Zanimiv je bil vzpored, ki so ga rešili na tem shodu. Obravnavalo seje sledeče: 1. Sprejem abiturentov po starosti Jos. Černem. — 2. Pomen učit. organizacije in dolžnosti napram nji. Razpravljal C. Merhout. — 3. Učiteljev karakter v praktiškem življenju. Govoril abiturient F. Kurz. — 4. Učiteljske živ-ljenske pravice. Referent K. V. Tuček. — 5. Stik z ljudstvom in kako ga je gojiti. Govoril abiturient J. Urban. — 6. Razmerje učitelja do časovnih vprašanj. Referent abiturient Jos. Mareš. — 7. Sklepni govor predsednika Jos. černega. Zanimivo in jako poučno bi bilo, podrobneje se ozreti na vse te razprave, ki smo jih čuli na tem zboru. A postali bi preobširni. Pribiti hočemo le sledeče: Referent tovariš K. V. Tuček je v svojem znamenitem govoru poudarjal, da bodi sveto geslo vsakemu učitelju „Svoji k svojim!" To je prva in poglavitna zahteva do narodne samostojnosti, do narodne samoohraue. Lepo je govoril abiturient F. Kurz o učiteljevem karakterju, poudarjaje, dale značaj en učitelj more vzgojiti značaje. K. V. Tuček je obenem tudi razpravljal „O zahtevah učit. življenja", kjer je poudarjal, da ljudstvo zahteva od učitelja, a da bi ga za to tudi pošteno nagradilo, o tem še govora biti ne more. Dal jim je mnogo dobrih svetov na pot, da naj se varujejo prehitrih prijateljev, da naj bodo oprezni v svojem govorjenju in v svojem delovanju, zakaj učitelj ima nebroj zahrbtnih sovražnikov. Končno jim priporoča branje dobrih knjig in tesne združitve z učiteljskimi organizacijami. Mnogo dobrega sta povedala poslednja dva govornika. Prvi je poudarjal, da si izkušaj pridobiti učitelj v pravem pomenu besede naslov ljudskega učitelja, a zadnji je trdil, da oni učitelj ne more biti pravi učitelj, ki se druži s kako tako stranko v politiškem življenju, ki nosi na svojem praporu devizo : r e a k i c i j a. Na nas je ta shod napravil najboljši vtisk, zakaj iz vseh teh razprav smo spoznali, da se mladi naraščaj živo zanima za učiteljsko javno življenje, da pozna podrobno razne zahteve, pretirane in prave, ki jih stavi ravno češko ljudstvo v njega, a slednjič moramo po-udaijati, da je to učiteljstvo odgojeno v strogo narodnem duhu. Sklepamo pač lahko z besedami zadnjega govornika, ki je rekel: Nebojim seo budoucnost č e s -keho š k o 1 s t v i! In zadovoljni smo zapuščali to zborovanje. Saj smo bili prepričani, da je armada češkega svobodomiselnega učiteljstva pridobila prelepo število novih bojevnikov, ki bodo neustrašeno stali ob strani starih, izkušenih bojevnikov. Slovenskemu učiteljstvu pa kličemo : Organizujte tudivitako mladi naš naraščaj! Oklenite se ga z vsemi svojimi silami in n a v d u -šitegazanaše ideale, da bomo tudi mi lako rekli: Ne bojimo se za bodočnost slovenskega šolstva ! * * Mnogo dobrega si obetamo od letošnjega vseslovanskega učiteljskega shoda v Pragi. Slovensko učiteljstvo si bo lahko zapisalo te dneve z zlatimi črkami v anale svoje zgodovine, zakaj one ideje, ono navdušenje in ono medsebojno spoznanje, ki se ga je navzelo te dneve v Pragi nahajajoče se slovensko učiteljstvo mora začrtati vidne znake v naše zasebno učiteljsko kakor tudi javno življenje učiteljstva sploh in slovenskega naroda posebe. Ogromno število v Prago pohitevšega slovenskega učiteljstva — po številu dvainse-demdeset — nam jo najboljši svedok, da morajo preiti vse one ideje, ki smo jih prejeli v zlati Pragi — v kri in meso slovenskega učiteljstva. Ako pridobi vsak izletnik le enega bojevnika za te ideje, postane to armada, ki mora zrevolucionirati vse ostale! In prava ideja je: narodnost do skrajnosti. Občudovali smo na tem izletu naše vrle koleginje, kako trdovratno so se one držale prisege, ki smo jo izrekli na Dunaju pri odhodu iz restavracije Gabriel: V Pragi ne izgovori niti besedice nemški! In beseda je držala. Cul nisi niti ene besedico ves čas izleta, ki bi jo kaka izletnica izgrešila na rovaš nemškega slovarja. Upamo, da ta prisega ostane še dalje v velja v i. Važno za slovensko učiteljstvo je bilo medsebojno spoznanje. In ne motimo se preveč, ako trdimo, da ba to spoznanje prineslo v kratkem mnogo realne koristi. Ako smo prav poučeni, so mnoge slovenske koleginje sklenile s koleginjami drugih narodov, da si hočejo ustanoviti nekako počitniško izmen j e v a 1 n o d r u š t v o , to je, da n. pr. letos pride toliko in toliko koleginj iz tujine na Slovensko, a drugo leto polete naše koleginje v tujino. Najkrajša pot za pravo medsebojno slovansko vzajemnost! — In dalje polagamo" mnogo važnosti na medsebojno spoznavanje. Koliko tovarišev v ožjem pomenu kakor tudi prijateljev smo spo znali ob čs^u našega bivanja v Pragi. Spoznali smo jih po obličju in prišli smo do prepričanja, da so mnogi tu, ki jih pač po krivem obsojajo, da hočejo menda kar svet s tečajev vzdigniti. In s tem osebnim stikom se je tudi naše duševno obzorje obogatelo za marsikatero izkušnjo. A slednjič smo se navzeli v Pragi one, pri nas še vse premalo upoštevane samozavesti, ki pravi: Postavi se v gospodarskem oziru na lastne noge, smatraj se na domači grudi gospoda rja in zaupaj lastni moči! Potem te bo sosed prijatelj spoštoval, a neprijatelj se te bobal! In v tem vidimo svoj in svojega naroda spas. Naslednik prof. Jagiča. „čas" prinaša z Dunaja tc-le brzojavko: „Z upokojenjem dvornega svetnika Jagiča je bila izpraznjena stolica slavistike na dunajskem vseučilišču. Od davnih časov so bili na tem mestu Slovani: Kopitar, Miklošič, Jagič. Vse-učiliška komisija je stavila predlog za imenovanje tako, da je na prvo mesto postavila dr. Berneckerja, na drugo mesto pa dr. Murkota in dr. Bešetarja, na tretjem mestu dr. Vondraka. Ta predlog je bil pa vseučilišču vrnjen gotovo ne brez vednosti in brez vpliva Jagicevega. Vseučilišče je nato predložilo dr. Berneckerja unico loco. Dr. Brenecker, profesor na nemški univerzi v Pragi, je samo slovničar, kar pomeni, da ne bo čital o slovanskih slovstvih Leskien, profesor na vseučilišču v Lipskem (na Nemškem), Berneckerjev učitelj, se je izrekel, ko so ga vprašali, baš za Breneckerja in Re-šetarja in proti Vondrdku in Murkotu.„ — Radovedni smo, ali ostane dunajsko vseučilišče brez profesorja za slovanske literature, ali se bo pa stara stolica slavistike razdelila v dve: v stolico za slovansko jezikoslovje in v stolico za slovanske literature. Vsekako pomeni to imenovanje za nas izgubo. To mesto je bilo že od nekdaj naše — in sedaj v dobi baron Beckove srednje poti — se nam je tudi to mesto vzelo in se dalo Nemcem! So li jugoslovanski poslanci tako popolnoma izgubili svoj vpliv na Dunaju? Iz naše organizacije. Kraiijsko. Učiteljsko društvo za šolski okraj Rudolfovo zboruje v četrtek, dne 12. nov. t. 1., ob pol 11 uri v dekliški šoli v Rudol-fovem. Dnevni red: 1. O slovenskem slovstvu, predava gosp. prof. Majcen. 2. O obravnavi šol. zamud. 3. Predlogi in nasveti. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Štajersko. Učiteljsko društvo za celjski okraj ima svoje redno zborovanje v nedeljo, dne 8. n o v. t. 1., v Celju, in sicer ob 10. uri dopoldne v okol. lj. tamošnji šoli. Dnevni red: 1. Zadnji zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Poročilo o glavnem zborovanju naše „Zaveze" letos v Gorici. 4. Iz šolske prakse. K prav obilni udeležbi vabi p. n. člane odbor tembolj, ker ima ta dan popoldne glavni svoj zbor „Narodna stranka za Štajersko". Učiteljsko društvo za ptnjski okraj zboruje v četrtek, 12. dne novembra meseca t. 1., ob pol 11. uri v okoliški šoli. Vzpored : 1. Žapisnik. 2. Dopisi. 3. Nadaljevanje poročila o šolskem redu, por. tov. K a u k 1 e r. 4. Pogodbe med krajnimi šolskimi sveti in šolskimi vrtnarji, por. tov. O g o r e I e c. 5. Slučajnosti. Zaradi jako važnega vzporeda je pričakovati obilne udeležbe. Pevska vaja ob 10. uri. Ž i h e r , predsednik. Gornjegrajsko učiteljsko društvo ima svoj letošnji glavni občni zbor v nedeljo, dne 15. listopada 1908, točno ob 11. uri v šoli v Rečici. Vzpored : 1. Nagovor predsednikov. 2. Zapisnik in dopisi. 3. „Zavezino" zborovanje v Gorici. Poročata društvena delegata gca. H r o v a t in tov. K e 1 c. 4. Poročilo o društvenem delovanju v letu 1908: a) tajnikovo, b) blagajnikovo. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti, Želeti je, da pride vsaka in vsak k zborovanju, ker se imamo marsikaj pogovoriti o naših lokalnih učiteljskih težnjah. Skupno kosilo je v gostilnici Cuježevi. Naj si tovarišice in tovariši tako uravnajo, da ostanemo nekaj uric v skupni zabavi. Na veselo snidenje v prijazni Rečici! Trst. Učiteljsko društvo za Trst in okolico v Trstu naznanja, da ima dne 19. novembra ob 10. uri predpoldne svoje jesensko zborovanje v šoli v Barkovljah s sledečim dnev-uim redom : 1. Pozdrav predsednika. 2. O potrebi naglasa v slovenščini, poročilo tov. F e r 1 u g e. 3. Zavezino zborovanje v Gorici s posebnim ozirom na poročilo tov. Gangla, poroča tov. B r a t o š. 4. Umetno izdelovanje ledu (z obiskom barkovljanske tvornice za led). Tovariš čok. 5. Slučajnosti. Na obilno udeležbo vljudno vabi odbor. Srednješolski vestnik. * * Društvo slovenskih profesorjev daje svojim članom na znanje: 1.) Vsi redni in ustanovni člani „Društva slovenskih profesorjev" dobivajo „Nastavni Vjestnik", glasilo „Društva hrvatskih profesora" brezplačno. 2.) Efektivne stroške za tisk tolikega števila primerkov „Nastavnega Vjestnika", kolikor ima „Društvo slovenskih profesorjev" članov, poravna „Društvo slovenskih profesorjev"; plača torej efektivne stroške, za papir in tisk, za broširanje in ekspedicijo dotičnega „Nast Vj.". 3) „Društvo slovenskih profesorjev" objavlja v „Nastavnem Vjestniku" društvene vesti, komunikeje iz odbora in letna izvestja. Istotako se morejo člani „Društva slovenskih profesorjev" v njem do svojega odbora obračati z nasveti in željami. 4.) „Nastavni Vjestnik" sprejema tudi slovenske članke in razprave. Razprave, književna poročila itd. je pošiljati direktno uredništvu „Nastavnega Vjestnika" (oziroma „Društvu hrvatskih profesora") ali pa tudi odboru „Društva slovenskih profesorjev". * * Preložitev glavnih počitnic na srednjih šolah. Naučno ministrstvo je poslalo profesorskim zborom srednjih šol vprašanje, če bi bilo koristno, da se glavne počitnice na njih šolah prelože na čas od 1. julija do 31. avgusta — zdaj trajajo od 15. julija do 15. septembra. Dunajski in nižjeavstrijski profesorji so se izjavili, da naj ostanejo glavne počitnice kot do sedaj, če se kljub temu prelože počitnice, je odvisno od profesorskih zborov drugih kronovin. Književnost in umetnost. Pesnik Kranjčevi«?. Odlični hrvaški lirik Kranjčevic je dne 29. oktobra umrl v Sarajevem. Zvonček prijavlja v 11. let. številki to-le bogato in lepo vsebino: 1. Srečanje. Dušan. Pesem. — 2. Jožek in Lovrek. Mihael Levstik. Povest. — 3. Pesem veselja. D. A. Pesem. — 4. Pridni učenki v spomin. Št. J e 1 e n e c. Povest s podobo. — 5 V svet! Fr. K o 1 e d n i k. Pesem. — 6. Mladi fizik. J. N. Poučni spis. — 7. Pada listje z dreves. Fran Silvester. Pesem. — 8. Vseh mrtvih dan. Podoba. — 9. Malega Stanka vožnja na Gorenjsko. Janko, Povest. — 10. Pre-modre glave. Silvester K. Narodna smešnica. — 11. Velblod. L. O. Poučni spis s podobo. — 12. Pravljica o vranu. Z o r i s 1 a v. Pesem. — 13. Mlinarjev Tonček. St. P o 1 e n č a n. Povest. — 14. Metodek. E G a n g 1. Pesem s podobo. — 15. Pouk in zabava. V šolo! Zorko P r e 1 o v e c. Uglasbena pesem. — Skledica kave za 300 kron. — človeška koža. — Spomenik. Fran Pogačnik. — Otroško srce. — 640 000 šolskih otrok. — Vonj v starosti. — O porabi zraka. — Morska sol. — Marljive čebele. — Papirnata obleka. — Kako dolgi bi zrasli nohti. — Eešitev. — Kotiček gospoda Doropoljskega. Kulturno delo. + Ljudske knjižnice v Voloskem in Opatiji. V Opatiji imajo Nemci dve javni knjižnici, v Lovrani pa Italijani eno. Da se upro tej tujinski poplavi, so sklenili Slovenci in Hrvati, da ustanove v teh izpostavljenih krajih svoje javne knjižnice. Dr Konrad Jane-žič in Viktor Car Emin nabirata prispevke in knjige. Politiški pregled. * Iz avstrijske delegacije, V plenarni seji se je dne 27. pret. mes. razpravljalo o proračunu ministrstva zunanjih del. Za poročevalcem Baequehemom je začel govoriti delegat dr. Šusteršič. Govornik je odobraval anek-sijo Bosne in Hercegovine ter odločno zanikal trditev, da bi se bila s tem kršila berlinska pogodba. Tudi napram Srbiji in črni gori se z aneksijo ni mogla kršiti pogodba, ker nikoli sklenjena ni bila. Potem se je govornik dotaknil jugoslovanskega vprašanja, ter izjavil, da želi rešitev tega vprašanja z monarhijo in dinastijo, ker bi taka rešitev zajamčila Jugoslovanom lepšo in sijajnejšo bodočnost. Bodočnost monarhije je obenem bodočnost jugoslovanskih balkauskih narodov. Morda pride čas, ko ne bodo le Bolgari, temveč tudi nam še bližje sorodni Srbi uvideli, da je najboljše jamstvo za svobodni razvoj jugoslovanskih narodov na balkanskem polotoku balkanska federacija pod vodstvom avstrijske monarhije. Svoj govor je dr, Šusteršič zaključil: Monarhija zasluži prostor na solncu, gre ji predvsem prostor na solncu jugoslovanstva, in ta prostor bo tudi zavzela. — Delegat K1 o f a č je izjavil, da se je Avstrija zadnje dni posebno predala Berlinu v roke, kar mora napolniti Slovane z bojaznijo. Aueksija Bosne in Hercegovine je eno-stranki, nasilni čin, ki je tudi v nasprotju z narodnopravnimi določbami. Razburjenje v Srbiji in Orni gori si je treba razlagati tako, da vidijo v aneksiji prvi korak za nadaljno nate-zanje „Švabov" na Balkanu. Aneksiji ne more pritrditi, dokler se ni izreklo zanjo prebivalstvo Bosne in Hercegovine. — Delegat B i a n k i n i je izjavil, da Hrvatje želijo, naj bi osmanska oblast na Balkanu enkrat za vselej prenehala. Obžaloval je, da se je Avstrija odpovedala sand-žaku Novi pazar. Pametneje bi bilo, pomiriti Srbijo s tem, da bi se ji bil zagotovil srbski del Sandžaka. — Glasilo srbske vlade „Samouprava" se je izrekla proti izvajanjem dr. Su-steršiča. — Avstrijska delegacija je dne 31. pret. mes. končala svoje delo. * Rekonstrukcija kabineta. Po rekonstrukciji ministrstva bo imenovanih, kakor poročajo nemški listi, 7 slovanskih ministrov: 3 Oehi, 2 Poljaka: 1 Jugoslovan in 1 Melorus. Nemci bodo imeli 8 ministrov. Večino bi pa morali imeti Slovani. * O J ngoslo vanskcm mlnistrn. „ Deutsch-nat. Korresp." piše, da je vest o imenovanju jugoslovanskega ministra izmišljena. O tem se ni razpravljalo ne v ministrskem svetu, ne pri drugih politiških razgovorih. Nemci bi ustanovitev tretjega slovanskega ministrskega sedeža sprejeli kot najhujšo sovražnost in izzivanje. — V nasprotju s to pisavo, ki jo je narekoval strah pred jugoslovanskim ministrom, se poroča iz dobro poučenih krogov, da se pomnoži novo ministrstvo za dva člana, ker dobe krščanski socialisti še enega ministra, novega pa Jugoslovani. * Češke napredne žene v boju za volilno pravico. Med češkim ženstvom je gibanje za pridobitev volilne pravice že jako razširjeno. 14. pret. m. je izročila deputacija 14 čeških žen posameznim klubom deželno-zborskih poslancev prošnjo, sprejeto na shodu dne 13. pret. m., v kateri zahtevajo, naj se izvede volilna reforma po načrtu dr. Koer-nerja (Mladočeha), po katerem se uvaja na češkem splošna in enaka volilna pravica za moške in ženske ter protestirajo proti vladnemu načrtu volilne reforme. Dne 15 pret. m. so sklicale žene javen shod na Badeckega trgu v Pragi, ki je bil pa prepovedan. * Več rekrutov. Z ozirom na zunanji položaj bo vojno ministrstvo zahtevalo za prihodnje leto mnogo več vojaških novincev. Takoj, ko se je vrnil cesar na Dunaj, so se začela tozadevna pogajanja. * Starostno In Invalidno zavarovanje. Popolnoma izdelana predloga o starostnem in invalidnem delavskem in o zavarovanju samostojnih oseb, ki ne zaslužijo na leto nad 2400 K, je že izdelana. Zavarovalne premije, ki znašajo zdaj pri bolniških blagaj-cicah in nezgodnih zavarovalnicah 105 milijonov kron, se pomnože na 385 milijonov kron. Starostni in invaliditetni zavarovalnici samo-stojnikov bo k upravnim stroškom prispevala država 2,000 000 kron. Država bo prispevala vsaki starostni renti 90 kron, kar se pričet-koma ne bo poznalo, ker s prično izplačevati rente šele čez pet let in se bo znesek le počasi dvigal tako, da prispeva država čez 40 let približno 100,000 000 kron. Sodijo, da zbornica nakaže predlog brez prvega branja soci-alno-politiškemu odseku, ki bo moral ostati permanenten. * Koroški deželni zbor. Poslanec baron Sterneck je poročal v imenu gospodarskega odseka, naj se deželnemu odboru naroči, da izposluje pri vojni upravi ustanovitev kmetijskih tečajev pri vojakih. Poslanec Grafenauer je izrekel željo, naj bi častniki poučevali vojake tudi osnovne ljudskošulske predmete, zakar triletna službena doba popolnoma zadostuje. To je tembolj potrebno, ker je med vojaškimi novinci na Koroškem do 40% analfabetov. * Volitve v nižjeavstrijski deželni zbor. Včeraj so se izvršile za nižjeavstrijski deželni zbor volitve po novem volilnem redu, in sicer iz splošne kurije in iz kmetiških občin. V splošni kuriji so dobili krščanski soci-alci 43, socialni demokratje pa 5 mandatov Izmed 10 mandatov kmetiških občin so jih dobili 9 krščanski socialisti, 1 pa socialni demokratje. Med izvoljenimi sta tudi minister dr. Gessmann in župan dr. Lueger. Doslej je bil v nižjeavstrijskem deželnem zboru samo en socialni demokrat, in sicer učitelj Karel Se i t z. * Združenje Bosne in Dalmacije. „Pokret" poroča, da ima posl. Ivčevic že iz-gotovljeno adreso za dalmatinski deželni zbor, v kateri se ne bo tako odločno zahtevalo združenje s Hrvaško kakor doslej, a se ne prejudicira zedinjenje Bosne-Hercegovine in Dalmacije. Vladni krogi podpirajo te težnje. * Topničarske divizije deželne brambe. V deželni brambi izpopolnjujejo top-ničarstvo. Ustanovili so polagoma divizijske štabe, ki nosijo naslov „Topničarska divizija" s številko dotične deželne brambovske pehotne divizije. * Volilna reforma na Ogrskem. Andrassyjeva volilna reforma še vedno ni dobila cesarjeve predsankcije. Od zadnje Andras-syjeve avdience pri cesarju je sploh vse tiho. Skoraj gotovo je pluialni volilni zistem že pokopan, ker je tak zistem javno obsodil odlični član neodvisne stranke, poslanec Hollo. V noči od 9. na 10. novembra nameravajo prirediti socialisti velike demonstracije proti Andrassy-jevi volilni reformi. * Cesar odklonil predsankcljo ogrske volilne reforme. Glasilo zunanjega ministra „Wiener Allgemeine Zeitung" potrjuje, da cesar ni dal predsankcije Audrassyjevi volilni preosnovi. Cesar želi, naj Andrassy predela načrt. Grof Andrassy z mrzlično naglico dela s svojimi tajniki doma, da napravi tako volilno reformo, ki bi ji dal vladar predsauk-cijo. Sicer pa Madjari še vedno upajo, da se jim posreči dobiti od vladarja predsankcijo volilni preosnovi. Govori se tudi, da Andrassy odstopi, če se predsankcija volilni reformi dolgo zavleče. Sploh so pa Madjari zdaj precej tiho, ker dvor ve, kako so razni ministri zapleteni v zadeve, ki jim niso kar nič v čast. * Madjari in Bosna. Da zahtevajo Madjari Bosno za sebe, se vidi ne le iz poročil ogrske delegacije, ampak tudi iz tega, da hočejo glavni del gospodarske organizacije v Bosni dobiti v svoje roke. Gre namreč za odkup in samoosvojitev bosanskih kmetov. V ta namen je izdelal predsednik ogrske komercialne banke, Leon Lanczi, nekak memorandum, ki obdeluje omenjeno vprašanje. Pogajanja so že dolgo časa v teku, vendar ves načrt nima še končne oblike. Že pred aneksijo se je go- vorilo o tem, ali zaradi nekih nesporazumljenj so bili razgovori pretrgani, sedaj se pa iznova nadaljujejo. Da se to vprašanje preveč malo-važno ne razmotriva, je namiguil dr. Šusteršič v delegaciji, ko je kritikoval ekspoze ministra barona Buriana. Bosna je naša in na to stališče se moramo postaviti takoj od začetka, da se položaj razjasni in Madjarom preidejo želje po nji. Madjarsko upravo poznajo Slovani dobro, zato ne moremo želeti, da bi Bošnjaki dobili vlogo Slovakov na Ogrskem. * Srbsko-črnogorsfca vojaška konvencija. „Štampa" poroča, da je kralj Peter 25. pret. m. podpisal pogodbo med Srbijo in Crnogoro, glasom katere se določa za slučaj vojne skupno postopanje. * Na Balkanu. Pogajanja med Avstro-Ogrsko in Turčijo zaradi Bosne so razbita. Turčija zahteva konferenco. — Turčija, Srbija in črna gora se še vedno pripravljalo za vojno. Turčija in Srbija sta naročili obilo reči za vojno pri tvrdki Senert v Helsingsforsu. Turčija nakupuje konje. * Ruske grozovitostl proti Poljakom. Nezaslišane vesti prihajajo iz Varšave. Rusi so se vrgli na zadnje ognjišče poljske kulture — na gledališče. To je bilo edino torišče, kjer so pustili svobodo poljskemu jeziku, kjer se je mogel še razvijati poljski narodni element. V soboto so padli ruski despoti tudi po tem. Od sobote do danes so aretirali že nad 30 uglednih oseb, advokatov, literatov itd., ki so delovali pri dramatičnem društvu za narodno prosveto. — Med aretiranci je tudi slavni poljski pisatelj Štefan Z^ronski ia mnogo uglednih dam. — Uničevalci kulture so vdrli tudi v vseučilišče in filharmonično društvo ter aretirali več dijakov ko so ravno prišli na vseučilišče pozvedovat, kdaj se začno predavanja. Aretiranja se više neprestano od sobote, ponoči in podnevi. Jubifejski dar. Učiteljstvo — sebi! Tov. Janko Ž i -r o v n i k , iz Št. Vida nad Ljubljano, za v oktobru prodane Narodne pesmi 186 66 K ; tov. Josip K o b a 1 iz Dolenjevasi pri Senožečah 2 K j tov. Julij S 1 a p š a k in tov. Angela Troštova iz Vodic, 4 K ; tov. Ferdo Juvanec iz Postojne, za oktober, november in december 6 K ; Jakobinca D i m n i k o v a iz Ljubljane, 2 K ; tov. Ivan Schmeidek iz Rov, za maj, juni, juli, avgust in september 10 K; skupaj 210 66 K; zadnjič izkazanih 3 6 3 8 26 K; doslej darovanih 384892 K. Bog plati ! Vestnik. O slovenski okoliški šoli v Celju piše graški „Arbeitervville": Mi smo že večkrat kritizirali šolske razmere v Celju, zakaj tako mačehovsko _ se ne ravna tako lahko s kako občino na Štajerskem. Okoliška občina nima nobene dekliške šole; slovenski otroci morajo hoditi k šolskim sestram v Celju v šolo. Oglejmo si deško ljudsko šolo! Tam sedijo ubogi dečki v svojih polno natlačenih razredih in paralelke so nastanjene celo v zasebnih hišah. Stavbišče za šolo je že kupljeno, toda narodnostni prepir se v tej zadevi noče končati. Celjska klika noče, da bi se postavila slovenska šola v mestu — zategadelj se vse onemogočuje. Od državljana se po pravici zahteva, da pošilja svoje otroke v šolo — a z isto pravico zahtevajo starši, da se sezidajo poštene šole in da se njihovi otroci ne tlačijo v špelunke. Konstatiramo, da se ne sme očitati šolskemu vodstvu nemarnost, zakaj tudi učitelji morajo trpeti z otroki vred. Višji oblasti svetujemo, naj si to šolo enkrat ogleda in uradnega šimeljna malo požene. V ljudski šoli se vzgajajo bodoči državljani, zakaj naj bi vladala ravno v Celju taka šolska mizerija? — To vprašanje bo treba zopet z vso odločnostjo spraviti na dnevni red v parlamentu in v deželnem zboru. Naj se vendar enkrat konča tisto cincanje in neodločnost! Žal, da tudi za nas same v Celju in okolici velja isto očitanje! Do odločnega koraka — nasvetovala se je n. pr. šolska stavka — se ne povzpnemo in si pustimo v božjem imenu moriti naprej svoje otroke. Kako dolgo še? Letnino za učiteljski konvikt so plačali : tov. Ivan Rihteršič iz Sredujevasi v Bohinju; tov. Andrej Vrenič iz Ostrožnega brda; tov. Josip Zajec iz Velikega gabra. Živeli! Učiteljski dobrotniki. Za učiteljski konvikt so darovali: tvrdka I. Grobelnikv Ljubljani, 3 K kot obljubljenih 10% pri nakupu blaga po gospej Widrovi; dva gospoda povodom konjske kupčije v Kamniku, 1-50 K. Hvala! Bog plati! Drnštvo za zgradbo učiteljskega konvikta je imelo dne 1. novembra odborovo sejo, pri kateri sta se podelili dvema učiteljskima sirotama razpisani Cesarja Franca Jožefa I. jubilejski ustanovi po 80 K na leto; eno ustanovo je dobila Pavla Peganova, go-jenka na mestnem dekliškem liceju, drugo pa Marija Kalingarjeva, gojenka na ljubljanskem učiteljišču. Odbor je sklenil, da bo založil in izdal pod naslovom „Mladinski spisi Mišjako-vega Julčka" 10 zvezkov mladinskih spisov, ki jih je podaril Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta priznani mladinski pisatelj. Knji- žica bode ilustrovana; prvi zvezek bo izšel za Božič. — Dalje je sklenil odbor, da bo izdal Žirovnikove „Narodne pesmi" v drugi izdaji in sicer 50.000 iztisov. Odbor bo izdal in založil tudi Iv. Štrukljevo brošuro „Šola in dom" v 10.000 iztisih. Občni zbor učiteljskega konvikta bo dne 28. decembra. Vsaka šola naj si naroči Adamičevo spevoigro: „Slava cesarju Francu Jožefu I.!" Cisti dohodek je namenjen učiteljskemu kon-viktu. Roditeljski večer bo dne 7. t. m. na I. mestni šoli v Komenskega ulicah. Predaval bo g. dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniški „o nalezljivih otroških boleznih". Starši in vzgojitelji dobrodošli! Roditeljski večer v Idriji priredi rudniška dekliška šola v nedeljo, dne 13. decembra t. 1. — Razpravljala bo učiteljica Ana Tomčeva o temi „Učenke in domače delo". Začetek ob 7. uri zvečer. Roditeljski sestanek bo v nedeljo, dne 15. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne v za-tiški šoli. Gospod c. kr. okr. šolski nadzornik Ljudevit Stiasny bo predaval „Naš cesar" ter kazal podobe s skioptikom. Prečastiti gospod P. Lovrencij bo pa govoril o „sporazum-ljivi vzgoji med domom in šolo". Roditelji, učiteljstvo in prijatelji šole ste k sestanku najvljudneje vabljeui. — Vodstvo šole v Zatičini. Pozor, šolski voditelji In voditeljice ! Prihodnji teden se bodo splošno izdelovali šolski računi in sestavljali proračini. Pri tej priliki ne pozabite zuesek za Šolsko Matico, Popotnika, Domače ognjišče, Zvonček! Za zadnja lista priporočite krajnim šolskim svetom več iztisov v uakup, da moreta potem hitreje krožiti med odraslimi in šol. mladino. Na delo tedaj! — Šolski v o d itelj. Osebne vesti na Kranjskem. Zaradi bolezni je dobil dopust nadučitelj Ivan Jaklič v Gotenici in pride na njegovo mesto pomožna učiteljica Alma Rössmannova. Za provizorično učiteljico je imenovana na Jesenicah dosedanja suplentinja istotam Marija Zhorsky pI. Zhorže. dosedanja šolska praktikantinja Cecilija Vilmanova pa pride tja na mesto učiteljice E m e Schittnikove, ki je zaradi bolezni dobila dopust. Dosedanja suplentinja Gizela Ušeničnikova v Ihanu je imenovana za provizorično učiteljico istotaha. Zaradi bolezni je dobila dopust Ana Pfeiferjeva v Mozlju, na njeno mesto pa pride pomožna učiteljica Marija Priboschitzeva kot suplentinja. Dalje je zaradi bolezni dobila dopust učiteliica Frančiška Bezeljak-B a j e r v Št. Vidu nad Cerknico in pride na njeno mesto absolvirana učiteljska kandidatinja Terezija Rantova kot suplentinja. Dosedanja šolska praktikantinja Kristina Sattlerjeva v Št. Vidu nad Ljubljano je imenovana za provizorično učiteljico. Dopust je dobila učiteljica Amalija K e c e 1 j e v a v Šenčurju pri Kranju in pride na njeno mesto absolvirana učiteljska kandidatinja Antonija Jakličeva kot suplentinja. Proti slovenščini na Koroškem. V koroškem deželnem zboru je predlagal nemški krščanski socialec Weiss, naj bo poslovni jezik koroškega deželnega šolskega sveta nemščina. Proti je bil samo poslanec Grafenauer. Ob takih razmerah naj se Nemci ne čudijo, ako jim bo kranjski deželni zbor in odbor meril z enako mero! V izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole v Ljubljani je poklican za izpraševanje iz glasbenih strok glasbeni ravnatelj „Glasbene Matice", gosp. Matej Hubad. Grob naših narodnih mnčenikov Lundra in Adamiča je obiskalo na Vseh svetuikov dan gotovo nad 3 0 0 0 0 Slovencev in Slovenk. Grob je bil ves v zelenju eksotičnih rastlin in dišečem svežem cvetju — simbolu mladosti, v kateri sta Lunder in Adamič dala kri in življenje za preganjani slovenski rod. Na grob sta bila položena dva krasna venca od združenega narodnega odbora in od slovenskega ženstva s slovenskimi trobojnicami. Ob grobu so viseli trakovi vencev, ki so bili darovani ob pogrebu teh nesrečnih žrtev. Gorele so na grobu štiri baklje poleg običajnih sveč. Častno stražo so od 2. do 6. popoldne opravljali Sokoli, in sicer vseh treh ljubljanskih sokolskih društev, šišenskega Sokola ter 25 članov kranjskega, radovljiškega in tržiškega Sokola. Vsaka straža je obstojala iz 20 Sokolov in zastavonoše. Menjale so se straže vsakih 20 minut. Ob pol 4. so zapela vsa ljubljanska v Zvezi slovenskih pevskih društev stoječa društva pod vodstvom koncertnega ravnatelja g. Mateja Hubada pesmi „Usliši nas", „Človek, glej dognanje svoje" in „Nad zvezdami". Mogočni zbor do 200 pevcev je pel srce pretresljivo, da se je zlasti pri drugi pesmi porosilo vsako oko tisoč in tisocglave množice. Ljudje so jokali na glas. Ko so pa nepregledne vrste odhajale s pokopališča, je bila v njih obrazih trdost. Nobenega smeha ni bilo čuti, vseh srca so bila napolnjena s togo in bridkostjo. Iz seje c. kr. okr. šol. sveta v Kranju dne 29. okt. 1908. Predseduik poroča o tekočih zadevah. Dopust imajo zaradi bolezni: Andrej Kmet, nadučitelj v čerkljah, Marija Frantar, učiteljica istotam in Ana Dragatin, učiteljica pri sv. Lenartu. Prvega nadomestuje izprašana učiteljska kandidatinja Melanija Fajdiga, drugo Angela Miklavčič in tretio Ivana Merhar. Amalija Kecelj, učiteljica v Šenčurju, obiskuje tečaj za meščanske šole; nadoraestuje jo izprašana učiteljska kandidatinja Antonija Jaklič. Karel Mahkota, učitelj v Tržiču, je imenovan na slovensko državno službo v Trstu, na njegovo mesto pride kot suplentinja Ana Fajdiga. Rudolf Gašperin, učitelj v Škofji Loki je dobil službo v Devinu na Primorskem; nadomestuje ga suplentinja Ivana Valenčič. Leo Pibrovc je odšel iz Javor na Jesenice, v Javoriah pa ja provizorično nastavljen izprašani učiteljski kandidat Leopold Ažman. Marija Pogačuik, učiteljica v Poljanah, je odpuščena iz šolske službe. Dvorazrednica v Poljanah se razširi v trirazred-nico; provizorično sta nastavljena izprašani učiteljski kandidat Florijan Gostič in Vilhel-mina Vidic. — Krajni šolski svet v Železnikih prosi za razširjenje ondotne dvorazrednice v štirirazrednico Ker je ondotni šolski okoliš premajhen, oziroma premalo šolodolžnih otrok, naj bi se vasi češojica in Studeno iz selškega in Rudno iz dražiškega šolskega okoliša izšolale in všolale v železniškega. Prošnji se ugodi Predlog glede napredovanja nekaterih učiteljev v višji plačilni razred, kakor tudi v neki disciplinarni zadevi se ugodno reši. Vilku Rusu, učitelju v Kranju, se pripozna druga starostna doklada. Iz seje ožjega in pomožnega c. kr. okr. šol. sveta tolminskega nam poročajo: V prvo plačilno vrsto se pomakne Julij Kogoj; v drugo se pomakneta Katica Bresavščkova in Ljudmila Zavrtanikova. En učitelj dobi podporo v znesku 100 K. Nanovo se ustanovi šola v Sužidu in Podbeli. I. petletnino dobita učiteljici Berta Pavličkova in Marica Perinova. Trebše Ivan dobi IV. petletnino. En učitelj dobi dopust do 31. decembra t. 1. zaradi bolezni. Sprejme se proračun za 1. 1909. V pokritje troškov se bo pobiralo 100°/odoklado na izravne davke. R Umetno-strokovna obrtna šola t Ljubljani. Josip M erci n a, mizar v pomorskem arzenalu v Pulju, je imenovan za delovodjo na umetno-obrtni strokovni šoli v Ljub ijani. Poučeval bo kot stalen potovalni učitelj mizarstva v Stlkanu pri Gorici. Iz štajerskega deželnega šolskega svet». Deška in dekliška štirirazrednici v Hrastniku sta se razširili v petrazrednici. Stalna učitelja sta postala Fran Winkler na nemški šoli v Konjicah in Josip Jamnik v Račji vasi pri Cmureku. Otroški vrtec ustanove v Idriji. Vlada je pravila že potrdila. Ljudsko izobraževalno društvo Akademija ima svoj redni občni zbor v ponedeljek, 1 6. t. m., ob 8. zvečer v hotelu Ilirija. Na dnevnem redu so poročila društvenih funkcionarjev, volitve novega odbora ter razgovor o načrtu za prihodnje delovanje, osobito glede nadaljevanja hrvaških vseučiliških predavanj v Ljubljani. Na obilno udeležbo vabi odbor. Učiteljske vesti na Koroškem. Za voditelja enorazrednice na Krčanjih je imenovan Nemec Josip Huber od Sv. Krvi. (To šolo obiskuje le neznaten odstotek otrok, ki že znajo od doma nemško.) Za voditelja enorazrednice na Strmcu je imenovan Valentin Kovač, dosedaj podučitelj v Šmihelu pri Pliberku. Podučitelj Karel Doberšek je premeščen iz Podgorja na Ojstrico, Rudolf Potočnik pa iz Djekš v Guštanj. UČiteljstvo na mariborški obrtni šoli poživlja slovenske vajence, naj pristopilo k nemškemu „Turnvereinu". Tudi slovensko govorjenje zabranjuje. Umrl je bivši češki državni poslanec šolski ravnatelj Jožef H e i n r i c h. „Cvetoče šulferajnske šole", piše zadnja „Marburgerica" ter poroča iz Velenja, da je na tamošnji nemški šoli 60 slovenskih otrok. Jako dobro baje napreduje tudi šola v Šoštanju. Slovenski starši, ali res nimate več nobene ljubezni do svojih otrok, da jih pošiljate v te poneumnjevalnice, iz katerih bodo po preteku šestih šolskih let izstopili bolj zabiti kot so vstopil vanje?! Sramota za sloven skega očeta, slovensko mater, da da svojega otroka v nemško šolo! Osebne vesti na Kranjskem. Zaradi bolezni je dobil dopust Franc Povše v Osiv-nici, na njegovo mesto pa pride absolvirana učiteljska kandidatinja Marija Nosanova. Slovenska trgovska šola v Ljub Ijani. Z novembrom t. 1. se otvori pripravljalni razred za slovensko trgovsko šolo v Ljubljani in zadružna šola V pripravljalni razred se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili najmanj ljudsko šolo in so stari 13 let, na zadružno šolo pa učenci, ki so dovršili ljudsko šolo in so stari 16 let. V pripravljalnem razredu znaša šolnina 50 K, pouk na zadružni šoli je brezplačen; deželni odbor kranjski pa labko oprosti tudi plačevanje šolnine v pripravljalnem razredu Vpisovanje se bo vršilo dne 13 in 14. novembra od 9. dopoldne na prej v II. nadstropju hiše na Kongresnem trgu št. 2 Učenci naj se takrat zglase osebno v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov pri ravnateljstvu ter naj prineso s seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Redni pouk se prične dne 16. novembra. Klerikalci na Koroškem snujejo svoje posebno šolsko društvo, ki se bo imenovalo „Krščansko socialno slovensko šolsko društvo xa Koroško". Pravila tega društva so že potrjena. Sicer je to društvo konkurenčno društvo naši družbi sv. Cirila in Metoda ali vzlic temu nas samo veseli, da se ustvari nova organizacija v prospeh slovenskega šolstva. Nekaj novih ljudi in nekaj novih podpornikov se bo v to novo organizacijo vsekakor dobilo za slovensko šolstvo. In tekmovanje bodi svobodno. Nekam čudno pa je vsekakor, da prav sedaj nadlegujejo družbo sv. Cirila in Metoda za denar za šolo v Št. Jakobu prav tisti krogi, ki so ustanovili „Krščansko socialno šolsko društvo" v namen, da bi z njim izpodrinili družbo sv. Cirila in Metoda. Boljše je, da koncentrujemo svoje moči, nego pa da jih cepimo in s tem slabimo! Popravek. V predzadnji številki smo v „Književnosti in umetnosti" objavili oceno Lavtarjeve računice. V zaduji vrsti stoji za besedo šole vprašaj, ki ga je treba izpremeniti v kiicaj! Šolsko zdravstvo. w t Ne zavijajte jestvin v časnike ! Vedno zopet opazujemo, da zavijajo ljudje jestvine v časnike. To moramo grajati. Prvič ni ravno okusno, ako se kakega kosa kruha drži tiskarsko črnilo, drugič treba pomisliti, kje je čas-niški papir že vse bil in skoz kake roke je potoval, preden smo zavili vanj svojo jed. Tudi nalezliive bolezni preuaša časniški papir. Pomislite , da je časopis bral morda kak jetičen človek in kašljal vanj. Občinstvo naj bi bilo v tem pogledu energično in zahtevalo po proda-jalnicah odločno, da se zavijajo jestvine le v čist, nepotiskau papir. Ako vam trgovec zavije sladkor ali sir v časopis, ne sprejmite ga No, po mestih je dandanes v tem oziru povprečno malo grajati; a toliko več po deželi, kjer je zdravstvo pastorka. Zastrupila se je z grozdjem. Na nadškofijskem trgu v Zagrebu so našli te dni 22-letno dekle, ki je ležalo v nezavesti. Dekle so odvedli v bolniščuico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Zdravniki so konstatovali zastrupljenje z modro galico s tem, ker je omenjeno dekle zobalo grozdje, ne da bi ga bilo prej opralo. Ošpice razsajajo epidemično v šolskem okrožju Podzemelj pri Črnomlju. Zbolelo je 87 otrok. Oči šolske mladine. Neki list za šolsko higieno daje povodom začetka šol sledeče nauke, kako obvarovati oči škode: 1. Ne mencaj nikoli oči z neumitimi prsti. Ako ti je kaj padlo v oko, odstrani smet na ta način, da potegneš zgornjo trepalnico čez spodnjo; ako smet noče iz očesa, potem pojdi k zdravniku. — 2. Ne opravljaj dolgotrajnih del, ki utrujajo oči, na primer šivanje, vezenje; menjaj večkrat s takimi deli. Ne čitaj, ne piši, ne riši nikdar pri slabi dnevni svetlobi, v mraku, v somraku kakor tudi pri slabi svetilki. Tudi na klavir ne igraj predolgo, kadar ni svetlo; pri luči sploh ne igraj na klavir. Ne glej v solnce in ne čitej s tabel in kart, ki se blišče. Kadar pišeš, ti mora prihajati svetloba od leve strani na papir ali tablico 3. Pri branju in pisanju moraš pokonci sedeti, glave ne imej sklonjene. Čitanko in tablico imej precej oddaljeno od oči. Drobno pisanega in tiskanega ne beri. — 4. Ne čitaj zvečer v postelji, ako nimaš svetle luči in ako nimaš visokega vzglavja. — 5. Knjigo in pisanko imej vedno ravn-o pred seboj; glava mora gledati naravnost, ne postrani. — 6. Glej, da boš imel noge na suhem in na gorkem. Ne nosi tesnih oblek, zlasti ne tesnih ovratnikov. — 7. Ne sedaj preblizu vroče peči. — 8. Ne piši v zvezke, ki so križem črtani, in tablico vedno dobro izbriši. — 9. Ako ne vidiš na šolsko tablo, ako te oči pri branju bole, ako se ti dela megla pred očmi, povej to učitelju. — 10. Ako si dolgo bral ali pisal, pusti očem, da se malo odpočijejo; najbolje da gledaš v daliavo, če mogoče v zeleno naravo. — 11. Pazi si pokvariti želoiec. Ne pij žganih pijač, močnega čaja ali kave, ne jej močno popranih jedi. 12. Ne pripogibaj se prevečkrat, ne vzdiguj težkih stvari. — 13. Ako ti oči zbole, pojdi takoj k zdravniku. — 14. Skrbi za zdravje oči 8 tem, da boš pridno zračil spalnico; ne posedaj v zakajenih sobah. Razgled po šolskem svetu. — Srbski srednješolci. Dne 25. t. m so imeli v Belgradu srednješolci shod, kjer so pozvali srednješolce v Londonu, Parizu, Petro gradu in Rimu, naj protestujejo proti Avstriji. — Ruska dijaška stavka. Iz Petro-grada javljajo, da je stavka ruskih vseučilišč nikov končana. — Madjarski dijaki na zagrebškem vseučilišču. „Obzor" poroča, da se je teh dui vpisalo na zagrebško vseučilišče 20 madjarskih dijakov, ki so vsi do euega stipeudisti madjar-ske vlade. Seveda ni te mlade Madjare dovedla v Zagreb želja po znanosti, marveč je očitno, da imajo ti dijaki, poslani na Hrvaško, povsem drugo misijo, ki ima samo eno svrho, to je, da se naučijo hrvaški in da bodo usposobljeni za uradnike v hrvaških pokrajinah in to tudi v Bosni in Hercegovini. Doslej ni bil še nikdar vpisan na zagrebšem vseučilišču noben Madjar. — Italijanska pravna fakulteta se ustanovi na Dunaju in bo popolnoma samo- stojna, kakor poročajo listi. Italijani so torej le nekaj dosegli v vseučiliškein vprašanju, in mi jim ne zavidamo tega. Pač se pa moramo vprašati, kdaj tudi nam pride vesela vest, da se je pričelo resno misliti pri vladi za ustanovitev slovenskega vseučilišča ali da bi vsaj začetkoma- imeli le pravno fa-iulteto. Za enkrat se zadovoljimo tudi s to, toda vlada je gluha za slovenske kulturne zahteve. — Beda dunajskih dijakov. Zaradi draginje, zlasti draginje mesa so morale tudi dunajske ljudske in dijaške kuhinje zvišati cene mesa. Posledica je bila, da so se morali ubožni dijaki odreči mesnim jedilom. To nam kaže tudi največja dijaška kuhinja v Avstriji, mensa academica, ki za razmerno majhno ceno daje visokošolcem dobro in izdatno hrano. Lansko leto je padlo število mesnih porcij za okrog 50.000, namreč od 306.807 na 251.788 porcij. Mesna hrana postaja za ubogega dijaka vedno bolj luksus, mora se hraniti z rastlinsko hrano, ki je pa za mlade ljudi nevarna. Dočim je padel v raensi academici konzum mesa, je na-rastel konzum sočivja in močnatih jedil, in sicer pri močnatih jedeh od 97.316 na 104.228, pri sočivju pa od 76.857 na 133.418, to je toliko kakor: veliko število dijakov mora biti neprostovoljno vegetarijanci, zadovoljiti se mora le z močnato jedjo ali celo le 8 prikuho in koščkom kruha. — Izprememba državnega šolskega zakona. Minister za uk in bogočastje je odredil, da se imajo izbrati vsi tisti paragrafi državnega šolskega zakona, ki so potrebni iz-premembe. — Abstinenca švedske mladine. Ab-stinentska zveza švedskih študentov ima 11.650 članov v 216 odborih. Zveza se je sedaj sklenila z zveze; abstinentnih učiteljev in dobiva 2000 K drž. podpore. Listnica uredništva. A. M.: Porabimo, kar se bo dalo. —■ Darove za suspendiranega tovariša sprejema naše uredništvo. Ta se zahvaljuje darovalcem za darovanih 21 K ter Tolminskemu učit. društva za doposlanih 40 K. Prosimo še daljnih darov, ker je beda velika. Uradni razpisi učiteljskih služb. Št. 2792. Kranjsko. 183 1-1 Na petrazredni ljudski šoli v Loškem Potoku se razpisuje nadučiteljsko mesto s postavnimi prejemki in z vžitkom prostega stanovanja v stalno nameščanje. Prosilci za stalno nameščenje, ki še niso stalno nameščeni na javnih ljudskih šolah na Kranjskem, morajo dokazati z državno-zdravniškim izpričevalom, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom tuuradno predlagati do S decembra 1908. C. kr. okr. šolski svet Kočevje, dne 28. oktobra 1908. Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo! Dr. Ed. Volčič v Novem mestu (Kranjsko) je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigo 101 12 9 tržcih naslednje pravne knjige: 1. Civilnopravdni zakoni (EV. zvezek Prav-nikove zbirke) z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII in 909 strani. 1906. V platno vezana knjiga........K 8 — 3. Odvetniška tarifa; določila o rabi hrvatskega in slovenskega jezika pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom (20 tabel). 1906. Broširano K 1*80 3. Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zvezek Pravnikove zbirke) z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v dveh delih, skup 6x8 struni Mehko vezana knjiga..........K 5*00 popolno v platno vezana.......K ©•- Ponatis iz knjige, navedene v točki 3.: 4. Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovina in vpisnina. Broširana............K 1 •— 5. Kolkovina in vpisnina pri zemljiški knjiei Stenska tabela na modnem papirju.....60 h. Dalje od „Poljudne pravne knjižnice",, ki jo izdaja društvo „Pravnik". Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pujasnili in vzoreem prošnje. 1907 Mehko vezano.............K —*40 Zvezek II. in III Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezuni knjižici............K —•80 Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave oh konverziji terjatev. 1908 Knjiga potrebna posebno posojilnicam m denarnim zavodom sploh. Mehko vezana knjiga..........K —'80 Zvezek VI.—X Predpisi o razdeliti in uredbi ter o zložiti zemljišč. 1908 Mehko vezano ..............k a- Pripravlja se: Zvezek XI. in XII. Predpisi o polj ski okvari. 1908. Mehko vezano . . K —*80 Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da »e k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah. Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu. Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih stambiljev Anton Černe Ljubljana, Sv. Petra cesta 6. Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 5i 40 Ceniki gratis in franko. Ustanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 154. BRATA EBERL tovarna oljnatih barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6 nasproti iLOtela „XTniosa.* priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli 19 52—45 lak za šolske table. za Štajersko (od dež. šol. sveta potrjeni z dne 3. oktobra 1899) za Kranjsko po F. Levčevim lepo-pisju iz najboljšega papirja, enakomernimi čistimi črtami, pivnikom in poljubnim ovitkom priporoča 53 26—22 A.Umek v Brežicah in Krškem. Uzorce na zahtevanje zastonj in franko. Vsem onim, ki ljubijo žlahtno kapljico in dobro kuhinje z vedno svežimi raznovrstnimi jedili priporoča svojo nanovo urejeno restavracijo kakor tudi moderno opremljeni in ceneni hotel Južni kolodvor' nasproti kolodvoru A. Seidel, 32 12—10 restavrater. -t*- P. n. ueiteljstvu in si. občinstvu se priporoča Kavarna Evropa v Ljubljani, na Dunajski cesti. Na razpolago je „Učiteljski Tovariš" in vsi drugi slovenski in velika izbira tujih časopisov. — Za točno postrežbo in dobro pijačo je kar najbolje preskrbljeno. Anton Tonejc, 27 26—23 kavarn ar. ^ Modno blago ^ volneno in pralno, damsko in moško, platno, damasti, namizni prti, brisače, blago za srajcein vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago stalnobarvni zefiri in barhetni flaneli prekrasnih modnih vzorcev za srajce, oblačila itd. samo dobre, preizkušene kakovosti priporoča Raipoiiljalnica u platno In modno Mag» V. J. Havliček a bratr Podebradi na Češkem. Mnogo pohvalnie. Naročila za več nego 15 K pošiljamo ¡>ošt- nine prosto. Zavitek s 40 metri pralnega blaga za 18 E franko. Pišite po vzorce! Anton Šare Ljubljana, Sv. Petra cesta 8. Specialna trgovina za opreme nevest -