193. številka. Ljubljana, v soboto 24. avgusta 1901. XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za posojanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Nanaročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvol<5 frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu SL 12. Upravništvu naj se bla-govobjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Volilno gibanje.
Volilni shod na Krškem.
Ta shod je zopet sijajno dokazal, kako trdno je vkoreninjena napredna misel v prijaznem mestecu ob Savi. Skoraj vsi volilci udeležili so se shoda, tako, da je bila dvorana bralnega društva ob osmi uri do zadnjega kota zasedena. Vrli župan krški, dr. Tomaž Romih, pozdravil je navzoče, ter jih na to pozval, da naj si izbero predsednika. Z vsklikom izvoljen je bil dr. Ivan Mencinger, ki je takoj pozval kandidata, da naj spregovori svojim volilcem.
Dr. Ivan Tavčar, burno pozdravljen, govoril je takole:
Spoštovani gospodje volilci! Ko sem bival ob priliki državnozborske volitve med Vami, sem se nekako poslavljal od Vas, ker sem bil mnenja, da se bode mandat dolenjskih mest lahko prepustil drugi in tudi spretnejši roki. Ali prišlo je drugače, ker pri razdivjanosti nasprotnikov, ki se hočejo z roparsko silo polastiti gospodstva v deželi, nikakor ni kazalo, v očigled najskrajni in najsurovejši odločnosti v taboru nasprotnikov, dati mesta v našem taboru kaki neodločnosti ali mehkobi, če grabijo nasprotniki po kolu, se mi ne bodemo v frake oblačili! In tako je prišlo, da me imate—ponižnega slugo napredne misli — zopet v svoji sredi, slugo napredne misli, pa tudi neizprosnega nasprotnika tistemu nazad njaštvu, ki sega našemu narodu do mozga inproti kateremu je vsak boj, prav vsak boj dopusten. Moje znamenje ni bela rokavica, moje geslo je svetopisemski izrek: zob za zob. Kot tak prihajam v Vašo sredo, in le kot tak Vas poživljam, da me zopet počastite s svojo izvolitvijo. Programa mi Vam ni treba posebej razvijati. Saj ga poznate vsi: naprednost v vsakem oziru je moj program. Da ta naš program ni ostal brez mogočnega vpliva na dušo našega naroda, temu najboljši dokaz je okoliščina, da so nasprotniki, ki se vedno tolažijo, da smo že mrtvi,
LISTEK.
O stricih in bratanih.
Vse je še zaspano in leno tu gori na Dunaju. Gledališča se pač odpirajo, ali pred oktobrom ni, da bi hodil človek vanje; zeha naposled tudi lahko doma in igralci kriče, da ne more zatisniti očesa. Ali nam, kar nas je tu samotarjev, od krute usode pregnanih iz zelene domovine, so na skrbi zdaj še vse druge stvari, tako da hodimo po Dunaju kakor sence: telo se giblje, oči gledajo, duša pa je preko dolin in hribov.
Tam doli se bije velik boj, a mi hodimo tod okoli, brezposelne in brezko-ristne sence. Zato nam je to veliko mesto še bolj pusto in prašno in so nam tujci še bolj tuji. Imenitne reči se gode tam doli; črni talarji se zgrinjajo nad domovino, nam pa ni usojeno, da bi vzdignili en sam talar ter pokazali svetu grdo goloto, tako da bi se zgrabil za nos, ter se studoma okrenil.
Jaz, ki sem samotar po naturi in nagnjenju, nisem imel škandalov, vpitja in zmerjanja nikoli rad. Sanjaril sem, kakor veste, po tihih romantičnih krajih, pogovarjal sem se z devicami, oblečenimi
ali da ležimo vsaj v agoniji, nabrusili proti nam zadnji svoj nož. Da smo v agoniji, bi ti ljudje pač ne pošiljali ljubljanskega škofa v boj — in sicer kot prav vsakdanjega, ali zelo nerodnega agitatorja — in ne kovali bi proti nam orožja laži in obrekovanja, ko morajo vendar znati, da naša sveta vera laž in obrekovanje ostro prepoveduje. Laž in obrekovanje pa sta jedino orožje, katero umejo nasprotniki proti nam sukati: zategadelj mora naših volilnih shodov prva naloga biti, da izpod-nesemo pri narodu laži in obrekovanja, katere je katoliško - narodna stranka v družbi z omahljivim svojim škofom nagro-madila nad nas.
In nekaj tega ostudnega obrekovanja hočem tudi pri današnjem shodu razdreti, pri katerem mi pač ni treba ponavljati slovesne obljube, da se hočem tudi v bodoče z vso vnemo potegniti za koristi Vašega starodavnega mesta.
Sedaj pa pristopimo k obrekovanju, katerega se proti nam poslužujejo katoliški naši klerikalci. In tuje pred vsem avstrijski patriotizem! Kakor je nam nasproti predrzna in nesramna, tako je klerikalna stranka — pa le navidezno — navzgor ponižna, mehka, in svoj avstrijski patriotizem razobeša pri vseh oknih svoje polupodrte politične koče. S tem patriotizmom pa je nekaj posebnega. Človek bi namreč menil, da je patriotizem najboljši takrat, kadar, podoben dobrodišeči vijolici, bolj na skrivnem cvete, to se pravi, kadar ga bolj v srcu nosim in ne zgolj na jeziku. Naši »katoliki« s Šusteršičem na čelu pa so patriotje z jezikom, in če bi jim kaj neslo, bili bi tudi patriotje z želodcem! Ali navzgor se na vse pretege usiljujejo s slinastim svojim patriotizmom, nam pa očitajo, da smo izdali Avstrijo, da smo se zvezali z Vele-nemci, da silimo pod nemškega cesarja
— vse to pa nam očitajo v prvi vrsti zategadelj, ker s m o v državnem zboru spravili dr. Šusteršiča v položaj, da muje slabo prihajalo?
v dopetne lilaste halje, prepasanimi s srebrnimi pasovi, rože v laseh, zlate harfa v rokah . . . lepo spanje, prijatelji!
Ali če bi bilo spanje še tako lepo in trdno, — tisti živalski krik, ki se oglaša že tedne nad tedne vsak večeč ob polu šestih iz pobožnega dnevnika, ki je prinašal pred tremi leti prve »dekadentske« feljtone izpod mojega peresa, tisti živalski krik, pol oslovski, pol hijenski, bi bil moral predramiti ušesa Matjaža samega!
Moj okus je zelo občutljiv v stvareh izražanja, sloga in jezika. Ne prenesem veliko grmenja in bolj mi je pogodi sladko, prizanesljivo, sentimentalno čvrljanje. Zato sem se mnogokrat jezil nad vami, prijatelji, da grmite preveč in da razlivate preveč žolča. Zdelo se mi je, da bi morali več dokazovati in manj preklinjati, več prepričevati in manj zmerjati, skratka — beseda mi je bila že zdavnaj na jeziku
— da bi morali biti bolj dostojni. Delal sem vam veliko krivico, prijatelji, in zdaj se vračam skesan grešnik z opepeljenim čelom . . . Dokazujete preveč in preklinjate premalo, prepričujete preveč in premalo zmerjate, skratka, vsi skupaj ste preveč dostojni.
Za nedostojnost je treba posebnega talenta. »Prid', kravar, se les učit!« je zapisano nad durmi tisto  redakcije, ki
in da so ga, kakor Joba na gnoju, zapuščali še celo njegovi politični prijatelji. Že samo na sebi ne napravlja prijetnih vtisov, če skušati dve politični stranki z lojalnostjo in patriotizmom, kakor dva jahača pri dirki, jedna drugo prekositi. Taka dirka v politiki je ostudna, in jaz menim, da so našo lojalnost namerodajnih mestih dostikrat zategadelj tako nizko cenili, kerje bila preglasna, prešumna, tako da je delala vtis prisiljenosti. Naš patriotizem se je dostikrat preveč cedil, zatorej ni čuda, da je ta ali oni menil, da ni nič solidnega, nič trdnega v njem. Pa naša klerikalna stranka še vedno suče staro in obrabljeno svoje orožje, češ, da tiči jedinopravi avstrijski patriotizem samo v njenih analfa-betičnih vrstah, naša stranka pa da izdaja svojo domovino in izdaja tudi svojega cesarja. Da je ta trditev smešna, je gotovo, dokazuje pa, da nam klerikalci res nimajo kaj opravičenega očitati, če morajo posegati po tako zastarelem in oslabelem obrekovanju! Mene nič ne briga, koliko je vreden patriotizem dr. Šusteršiča in njegovih prijateljev. Cementovano pa to blago prej kot no tudi ni, če prav ga povsod vsiljujejo, kakor vsiljuje nadležni Žid na selškem trgu obrabljeno svojo šaro. Tuje slučaj nadvojvode prestolonaslednika! Prevzel je, kakor znano, protektorat nad katoliškim šolskim društvom, in sicer pod okoljščinami, katere so vzbujale občno pozornost. Tendenca katoliškega šolskega društva je hiperklerikalna in slovanskim narodom sploh malo prijazna. Zategadelj je naravno, da nam kot politikom ni moglo vzbujati posebnega veselja, da je nadvojvoda sprejel omenjeni protektorat, ter se tako nekako ob stran postavil tistemu hiperklerikalizmu, kojega zastopa tudi naša katoliško-narodna stranka. Ali tudi nadvojvoda sme imeti lastno svoje prepričanje, a kdor nasprotuje temu prepričanju, ne sme nikdar iz pogleda puščati nadvojvode visoko rojstvo in visoki njegov
sede notri pobožni ljudje, nasledniki apo-steljnov, pastirji naših duš. Tam so doma tiste za politično življenje in za politično vspešnost skrajno važne čednoti, brez katerih ni in ne more biti prave, korenite, jeklene nedostojnosti. Vaše besede so debele in jedrnate, a še to ne zmirom, kakor bi bilo treba. Tam gori pa je stvar drugačna, zakaj tam so doma tiste važne čednosti: nizkotnost in umazanost duše, zlobnostv mišljenju. Brez teh čednosti, prijatelji, ni nič! Pozna sevam, da so debele in jedrnate samo vaše besede, srce pa vam je blago in obzirno. Tam so surove besede nekaj naturnega, nujnega: gnoj smrdi, ker ne more drugače/
Tudi vi ste se nekoliko razjezili, ko je bil zgrabil duševno pohabljen pritlikavec pest blata ne ulici, da bi ga zalučil visoko gor na Tolstega in Rousseaua. Seveda je bila ročka premajčkena in preslaba in blato je padlo na svoje primerno mesto, na obraz pritiklavca samega. Toda že iz tega, da je pobral blato in da je vzdignil roko, ste spoznali nizkost duše in zlobnost mišljenja, — same čednosti, brez katerih ni prave nedostojnosti v besedah in v dejanju. Razjezili ste se tudi vi nad temi ljudmi, ki polivajo z gnojnico svojih duš vse, kar je sveto in drago boljšemu delu človeštva, v sladki zavesti, da je njih de-
poklic. Ako je torej naša stranka v držav nem zboru glasovala za predlog, da naj se o interpelaciji radi protektorata prestolonaslednika razvije razgovor, storila ni s tem nič nepatriotičnega, in ljudje, ki svoj-čas prestolonasledniku Rudolfu niti cerkvenega pogreba privoščili niso, so najmanj upravičeni, spodtikati se nad tem. Kar je bilo v celi zadevi potrebno, bilo je pač to, da naj se je takoj od početka proti temu ugovarjalo, da biseiz zasebne stvari našega prestolonaslednika ne skovala velika politična stvar. Bati se je bilo — in poznejši pripetljaji so to bojazen v vsakem oziru opravičili — bati se je bilo, da bodo klerikalne stranke, ki imajo za kaj takega posebno spretnost, reklamirale presvitlega nadvojvodo in prestolonaslednika samo zase, prav kakor da je poklican svoj čas vladati zgolj klerikalce in ne sploh avstrijskih svojih podanikov. Z j e d n o besedo, bati se je bilo, da bodo vsiljiva klerikalna stranka nadvojvodov korak i z k o r i š č a la v n i č> vredne strankarske namene. Proti takemu izkoriščanju bi se bile morale izreči vse napredne stranke v dunajskem parlamentu in izrekle bi se tudi bile, da se ni nekaj svobodomiselnih strank zbalo, da bi se pri ti priliki prestolonaslednik morda ne napadal na tisti ostudni način, ki je takorekoč vdomačen v naši državni zbornici.
Strah, da bodo šli klerikalci v svoji malolojalni netaktnosti tako daleč , da bodo iz osobe prestolonaslednikove kovali agitacijska sredstva, bil pa je popolnoma vtemeljen. Vsaj za Kranjsko! Kjer koli se pri nas snide par črnih gospodov, ali par starikastih pobožnih žensk, ali pa tolpa kmečkih analfabetov, takoj se predlaga vdanostna izjava do prestolonaslednika, pa ne zategadelj ker je Fran Ferdinand, avstrijski princ, poklican voditi nekdaj osodo starodavne te carevine, ampak samo zategadelj, da se provzroči demonstracija proti naši napredni stranki češ,  da je  visoki  ta gospod z nami —
lovanje patentirano in da so patentirani nositelji znanosti in njih morale, vsled česar je človeku skoro nemogoče privzdigniti jim učeni in posvečeni tabor, da bi zasmrdela golota v vsem svojem smradu. Patentirani so stari in moderni jezuvitje, patentiran je Liguori in Bonaventura je patentiran, in če bi se vam zazdelo, prijatelji, da bi se se obdrgnili ob te stare in moderne svetnike, bi vam ne bil za petami le kak duševno pohabljen pritlikavec, temveč tudi državni pravdnik, ki čuva nad svetostjo patentov . . .! Rousseau in Tolstoj nista patentirana, ker pač nista svetnika, in tako se dogaja, da jima ota-larjenci polivajo čevlje z gnojnico . . .
Tudi mirnega, zaspanega in sanjar-skega človeka je predramilo živalsko kričanje bratanov, kakor vidite. Strici so bili bolj mehki in dostojni, zdi se mi, da niso poznali tistih prepotrebnih čednosti, in zato je človek lahko dremal in sanjal ob njih nedolžni svetosti. Stric je n. pr. hvalil in slavil Tolstega v svojem ilustriranem časopisu, daroval je naročnikom celo sliko njegovo, — to je bilo pred kakimi petimi leti. Zdaj so se stvari izpremenile: stric je umrl in bratan živi.. . Da, rapidno umirajo strici in bratani rastejo iz zemlje kakor gobe. Gnojnica duševna poplavlja vse čez in* čez. Eden izmed tistih pošte-
klerikalci, in ne z onimi liberalci ! Proti takemu postopanju moramo najslovesneje protestirati, in prepričan sem, da je visoki gospod, kojemu prihajajo dotične brzojavke in sicer od ljudi, katerim se niti ne sanja, za kaj se prav za prav gre, teh kranjskih demonstracij že do grla sit, in da jih ima zato, kar so, za nespodobno molestiranjo člena cesarske hiše ! S tem naj je ta zadeva končana, za nas namreč, za klerikalce pač ni, ker ti, ako se jim od zgoraj pokaže prst, zasedejo kakor ose medeno hruško, celo roko ! Iz vsega tega pa ne sledi, da so oni sami patentirani avstrijski patriotje. Naj bi bil nadvojvoda prevzel protektorat nad kakim svobodomiselnim društvom, pa bi ga bili pikali po spovednicah, po prižnicah in povsod. Saj jih poznamo te črne pa-trijote.
Dovolj o tem !Nam pa sepač ni treba braniti proti napadu katoliško - narodne stranke, da silimo pod nemškega cesarja, indasmo neavstrijskega mišljenja. Ostuden jetanapa d, ali njega o s t u d n o s t pada nazaj na napadovalce same!
Ravno tako neutemeljeno je drugo obrekovanje, da smo se v državnem zboru zvezali s Schonererjevo in "VVolfovo stranko. Morda je res, da nas je nekaj, ki menimo, da se ima politika avstrijskih Slovanov mogočno prestrojiti, in ki tudi menimo, daje bila ta politika, lazeč po šablonski svoji stari stezi, največkrat politika nezdravega klerikalizma, in bo-lehnega šovinizma. Mi, ki menimo, da se morajo pred vsem jugoslovanski narodi politično tako odgojiti, da jim ideja avstrijske države preide v kri in meso, mi naj bi se bratili in vezali z ve-lenemško stranko? Tako očitanje je naravnost neumnost, in pri resnih in pametnih možeh se ž njim nič no opravi. Tudi vam ni treba posebej dokazovati, da je dr. ŠusteršiČ zavestno lagal, trdeč v svojem govoru, da smo se sploh zvezali z Velenemci, in da smo se ž njimi še posebej zvezali v namen, da bi bohinjskim kmetom odjedli cesarske planine. Ta človek dobro ve, da smo na Dunaju radi Bohinjskih gozdov podpirali naše klerikalce, vzlic temu pa tu v deželi neprestano trobi : Bohinjcem ste v družbi z Velenemci snedli planine ! Mož pa pri tem špekulira jedinole na bedaštvo svojih volilcev, in prav ima, njegovi volilci so po svoji večini res tako bedasti, da je ni budalosti, katere bi svojemu Susteršiču ne verjeli! Trditev, da smo mi Bohinjce pripravili ob cesarske planine in gozdove, pa je največja budalost! Kar pa se tiče velenemške stranke, gospoda moja, še nekaj! Stranka obstoji, in ne da se tajiti, da je v prvih letih svojega nastopa potegnila obilo mas nemškega naroda za saboj. Stranka je nezdrava, ali nobene stranke hitreje ne razpadejo, nego stranke nezdravega radikalizma.  Kakor redke
nih in blagih stricev je simpatizoval celo z dekadentskimi feljtoni, —. no zdaj je umrl, obzidal se je trdno in delal verze. Njegove posle je prevzel bratan, kakor opažamo to s posebnim gnusom iz našega pobožnega dnevnika.
Bratani so bili izvili stricem zastavo iz rok, pomočili so jo v gnoj in blato in zdaj jo vzdigajo visoko, tako da se razgrinja smrad po vsi domovini. Smrtna kosa je zažvižgala nad glavami stricev. Septembra meseca bo velika žetev — v snopih bodo ležali na strnišču pobožni in dostojni deželnozborski strici. Bratani bodo zasedli njih prostore, in že je »garantiral« veliki bratan, da je z dostojnostjo vse pri kraju, da se pričenja boj s kolom in s cepcem in z gnojnico. Ne bo več dolgo, prijatelji, ko bomo poznali mirne in blage strice samo še iz bukev zgodovine, ne bo več dolgo, ko bomo poznali samo še iz teh bukev, da je cerkev hiša molitve in ne preklinjevanja. Bratanstvo se bo razgrnilo vse čez in čez od zelene Mure do sinje Adrije.
Težak bo boj, prijatelji, ki se na-pravljate nanj, hudo in težko je meni, da sem ob teh slovesnih urah daleč od vas. Sprejmite na pot prijazen svet samotarjev: zatisnite si nosove, zakaj če vas ne premagajo njihova kopja, — njihov smrad bi vas lahko premagal! J« C-
zvezde repatice so, ki se hipoma prikažejo na političnem obnebju, ki pa ravno tako hipoma zginejo z njega, ne da bi pustile za sabo kaj sledu! Nezdrava je velenemška stranka, kakor je na primero v svojem jedru nezdrava slovenska klerikalna stranka. Ali kot Slovan se ne strinjam z dr. Stranskim, ki je svoj čas s topovi streljal na Velenemce. Kot Slovan nimam gorkejše želje nego je ta, da pravim: Bog daj Schonererju, Bog daj \Volfu prav dolgo življenje! Dalje kot živita, trdnejši bo dokaz, da mora Avstrija, če naj obstane, svojo oporo iskati vsaj toliko, kolikor v Nemcih tudi v sv o jih Slovanih! Schonerer in W o 1 f sta torej delavca za nas, vihrata sicer okrog, ter preklinjata Slo-vanstvo, pri tem pa le Nemcem tla izpod kopavata, ker to ve pri nas vsako politično otroče, da Avstrija kot satrapija nemškega cesarstva ne more obstati, in tudi obstajala ne bo. Toliko o Velenem-cih, katere nam naši klerikalci po vsi sili na vrat obešajo!
Smešno je dalje očitanje, da se je narodna-napredna stranka v deželnem zboru zvezala z zastopniki nemške narodnosti. O ti zvezi predavajo stare babe katoliško-narodne stranke noč in dan. In če se kranjskemu dekanu v izsušenih možganih noče vtr-niti niti najneznatnejša iskrica, pa zagrmi o zvezi z Nemci, da imamo občutke, kakor bi gledali počasno vrtenje starega kolesa pri starem mlinu. No, če pa bi bila zveza, kako bi se mogli naši klerikalci oprati od sokrivde? Saj se j e tudi ž njimi sklenila zveza, ali zlorabljali so jo, ter hoteli ž njo opehariti in ogoljufati napred no-narodno stranko, kakor so s 1 e-parili in ogoljufali revnega kmeta pri žlindri in umetnih gnojilih. Res je, da je narodna-napredna stranka v deželnem zboru dostikrat v soglasju postopala z nemško-napredno stranko, posebno takrat, kadar se je hotel odbiti klerikalni naval na našo šolo ali kako drugo svetinjo našega naprednega programa. Mesto, da klerikalna stranka v tem pogledu prazno slamo mlati, naj nam dokaže, če je v stanu, kako in v čem je slovenska narodnost oškodovana bila vsled omenjenega soglasja. Opravičeno namreč trdim, da se zadnjih šest let niti jedna zadeva ni sklenila v našem deželnem zboru proti interesom slovenske narodnost i. Ali je nasprotoval ti narodnosti sklep o bodoči univerzi v Ljubljani? Ali oni o trgovski šoli, ali oni o meščanski šoli v Postojni? Vse to kričanje o zvezi z Nemci ni druzega nego gola hinavščina, ker morajo klerikalci sami priznati, da zveza, če je obstajala, prav nič ni škodo vala naši narodnosti. Sicer pa priznavam, da obstoji nemška stranka v deželi, in da ji gredo vse tiste pravice, kakor vsaki drugi politični stranki. Nikdar se pravična reč ni vspešno zastopala s krivico, in se ne bo. Žive sicer zmedene glave, katerim so »represalije« na Kranjskem vzor in ideal. Pred takimi zmedenimi glavami pa naj nas Bog varuj, ravno tako kakor pred klerikalci! Avstrija bode zdrava še le takrat, ko take represalije jedne narodnosti proti drugi sploh nikjer ne bodo mogoče. In če v tem pogledu Kranjska vojvodina najprej pride do pameti, tudi prav, postane vsaj bliščeči izgled drugim kronovinam, kjer mora e n k r a t t u d i p r od r e t i zdrava pamet proti nezdravemu fanatizmu. Na češkem je pravil Kaizl, da loči Čehe od Nemcev le še tanka papirnata stena, čemu bi ta papirnata stena tudi mej Slovenci in Nemci ne padla, posebno na Kranjskem, kjer imamo v zastopnikih veleposestva na gospodarskem dobre sodelavce, na polju napredka in prosvete pa dobre sobojevnike v boju proti tistemu mračnjaštvu, ki hoče deželo pre-presti s svojimi mrežami, kakor prepreže pajek muho s svojo pajčevino. In najlepše pri vsem tem je, da naši nasprotniki, ki se tako besno zaganjajo v nas, stoje ravno na istem stališču, do pike ravno na istem stališču! Le poslušajmo njihov volilni oklic: »Katoliško-narodna stranka
kliče vae v resnici narodne sloje na skupno narodno delo. Varovati hoče slovenski značaj vojvodine Kranjske — pri tem pa zajedno tudi vpoštevati pravično posest drugorodnega življa. Vsakemu do p i č i c e pravico, ki mu gre. Ne iščemo in nočemo prepira z nemškimi sodeželani — a oni naj pa tudi vpoštevajo pravice in mišljenje našega naroda. Zavedajmo se, da imamo kot sodeželani v mnogih ozirih ene in iste interese, ako jih prav spoznamo. Zavedajo naj se pa tudinaši nemški sodeželani, da je ogromna večina našega naroda katoliškega mišljenja, in da noče nič vedeti o pogubnem liberalizmu« Tako volilni manifest naših klerikalcev. Mi pa, ki se v resnici ravnamo po njihovih besedah, ki se zavedamo, da imamo z nemškimi sodeželani v mnogih ozirih ene in iste interese, mi smo izdajice, izdali smo narod, in sploh vse vzvišene smotre, za katere se bode bila sedanja deželnozborska borba. Po mnenju hinavskih naših nasprotnikov ne poznamo mi niti zvestobe do Boga, niti zvestobe do naroda, oni pa bi nemškim sodeželanom, če bi ti le malo akomodirali se Šusteršičevemu katolicizmu, kojega prve kali je, kakor znano, Juda Iškarjot na zemljo prinesel, vse dali, kar bi hoteli! Zares večje hinav-ščine ne bi mogli iztakniti in volilni oklic katoliške-narodne stranke je za nas v tem pogledu neprecenljiv dokument, ki kaže hinavščino propadajoče te stranke v celi grdi nagoti, če nam bodo še kdaj »zvezo z Nemci« predbacivali, vsekali jih bodemo s tem dokumentem po kosmatih ušesih, pa bo konec vsakemu prepiru! Za danes naj je dosti o obrekovanjih in lažeh naših nasprotnikov, ker imam pred sabo še tri dolenjska mesta, in pridejo druga obrekovanja drugod na vrsto. Sicer bi pa moral imeti moči svetega Krištofa, če bi celi gnojni kup naše klerikalne stranke pri jednem samem shodu prekidati hotel.
Sedaj pa še nekoliko splošnih opazk! Že prej sem rekel, da je lazila stara naša politika po izhojeni šablonski stezi, njena glavna modrost je obstajala v tem, da se e veliko zabavljalo na vlado, pa vendar vse od nje zahtevalo. V politiki nam se je godilo tako, kakor v poeziji. Za ne-ovrgljivo resnico je nekdaj veljalo med nami, da je visokodoneči in visokobobneči Koseški najvišji vrh našega pesništva. Kdor se je ti takoimenovani resnici upiral, veljal je za izdajalca slovenskega naroda. Ali prišli so časi, ko smo starega in dobrega Koseškega s snopjem njegove visokodoneče in globokošumoče poezije spravili na pod. In premlatili smo vse skupaj, ali pod nasadom ostalo je malo zrna, pa veliko plev! Tako je z našo politiko; ž njo živimo še tako rekoč v Koseškega dobi. Veliko je širokoustnega šumenja in vihranja, a vzlic temu se meni, da moramo Slovenci postati nekak exoffo-narod naše vlade. Po mojem mnenju je taka politika napačna. Preporoda je treba narodu, ali preporoditi se ima več ali manj sam iz sebe, več ali manj z lastnimi svojimi močmi Preporoda pa je treba pred vsem na duševnem polju, ker se ne da tajiti, da je nivo olike našega ljudstva prenizek, dostikrat tako nizek, da omike sploh opaziti ni. Treba nam je inteligence, to je gotovo, ali pred vsem pa je potrebno, da se stanje omike med priprostim narodom po-vikša, da se med priprostim narodom vglobi zavest, da je treba kmetu dosti več vedeti, kakor ve dandanes. Na duševnem polju je treba med narodom provzročiti pravo revolucijo, te revolucije pa ne bodo provzročile niti knjige družbe sv. Mohora, niti pastirski listi ljubljanskega knezoškofa. Te revolucije tudi ne bo provzročila naša klerikalna stranka, ker ona se strastno opri-jemlje načela šturijskega župnika, da naj ostane kmet kolikor mogoče neveden, ker ga je potem veliko lažje v nebesa spraviti! Omenjene revolucije pa se je poprijela narodna napredna stranka, ker je ona jedina v deželi, ki našemu kmetu odpira oči, ter mu bistri pogled. Nekaterim je to pohujšanje, jaz pa pravim, to jo najboljša politika; sicer ne lazi po stezi stare šablone, ali
ona pripravlja pot revoluciji na duševnem polju med priprostim našim narodom. Ta revolucija se ne bode dala več preprečiti, kadar pa bode dognana, tedaj se bode tudi značaj našega naroda v marsičem spremenil, kar mu bo hodilo na korist pred vsem na gospodarskem polju, kjer je sedaj vsled svoje nevednosti žrtev v rokah sleparskih katoliških politikov, ki ga strižejo, kakor striže pastir svojo ovco. Ta duševna prekucija koristila pa bode našemu ljudstvu tudi v narodnostnih ozirih, ker tudi naša narodnost stoji le na slabih nogah, dokler se bode z »odpustki« slovenskemu kmetu v glavo ubijala! Ne dosežejo me torej očitanja o »pohujšanju«, pot, po kateri sem hodil dosedaj, bode tudi v prihodnje moja pot. V tem pogledu se ne more ničesar spremeniti, in tega si bodite v svesti, kadar greste k volitvi. če želite spremembe, oddati morate svoj glas drugemu in ne meni! S tem sem končal!
Govor je bil sprejet z veliko pohvalo. Na predlog župana dr a. Romiha izreklo se je dru. Tavčarju in njegovim tovarišem za njihovo postopanje v deželnem zboru popolno zaupanje, ter se je soglasno proglasila dr. Tavčarjeva zopetna kandidatura. Dr. Mencinger zaključi na to shod ter poživlja volilce, da naj se volitve polnoštevilno udeleže in da naj vsi oddajo glas za dra. Ivana T a v č a r j a.
Klerikalni volilni shod v Hreno-vicah in način, kako delajo klerikalci ljudsko voljo in kandidate za deželni zbor.
V nedeljo popoludne »po večerni-cah« vršil se je v hrenoviški kaplaniji v zaprtih prostorih neki shod. Duhovniki so v cerkvi ljudi vabili na »katoliški shod«, »Slovenec« pa sedaj bobna v svet, da je bil to »3hod notranjskih zaupnih mož«, na katerem je 200 zavednih notranjskih zaupnikov proglasilo kandidatoma za prihodnje deželnozborske volitve nekega Drobnica in dr. Kreka.
Vi grdi, nesramni lažniki, kako brezvestno in hinavsko sleparite svet!
Po večernicah šlo je res polno radovednega občinstva iz cerkve naravnost v farovž; videl si polno preprostih ženic in znanih devic Marijine družbe, kakor tudi nekaj domačih kmetskih mož in fantov. Kurat Lenassi iz Smihela poslal je cel voz svojih »zaupnih mož«; zaostal pa ni tudi kapelan Pele iz Lbelskega, kateremu so pred kratkem sodnijsko prodajali njegovo pohištvo, ker je mož čisto pozabil, kako dolžnosti ima oče do svojih, če tudi nezakonskih otrok.
Razun radovednih hrenoviških fara-nov obojega spola in Lenassi-jevih »zaupnih mož« nisi videl niti enega Notranjca in o kakem zaupnem shodu volilcev ni bilo sluha ne duha.
Ko bi človek videl tako množico v postojnskem »praterju«, bi nehote mislil, da se bliža »cirkus Fumagalli«. No, sicer tudi tukaj ni manjkalo klovnov in glu-mačev. Cerkniški kapelan, znani intrigant Lavrenčič, prevzel je vlogo klovna in pripeljal v areno svojega občudovanja-vrednega »kandidata«, katerega je ljudstvu predstavil z besedami: »Poglejte ga, ta je trd kmet, ima žuljave roke in si mora sam kruh služiti, ta bo delal za kmeta. Pišejo ga za Drobnica, domaje iz Blok. Togavolite za poslanca, ker je katoliški mož> Jiberalce pa pomečimo v koruzo!« Analfabet Drobnič je potem vstal in kazal, da ima res velike žulje na svojih rokah ter s tem doprinesel potem dokaz katoliške poslaniške sposobnosti. Dr. Kreka ni bilo. Dr. Žlindra ga je opravičeval, da bi bilo nepotrebno, ako bi prišel k shodu, saj ga cel svet pozna.
O ti uboga, nekdaj narodno tako zavedna Notranjska! Tako se šalijo s teboj, tako te ponižujejo in sramoto, tako se norčujejo s tvojimi ustavnimi pravicami farovški politični klovni. Take shode si drznejo imenovati »zaupne shode Notranj-cev«, in jih ni prav nič sram ponujati nam Drobnice, kot zastopnike zavedne Notranjske. Ali so ti brezvestni politični sleparji našemu ljudstvu res uničili vso zavest, razsodnost in poštenost? Ali imata
QJf Dalje v prilogi.
Narodu" St 193, dn6 24. avgusta 1901.
Prhoga „Slovenskomu
cerkniški kapelan Lavrenčič in dr. Žlindra res oblast celi Notranjski diktirati, koga naj davkoplačevalci volijo svojim zastopnikom v deželni zbor?
Notranjska, ki tako nujno potrebuje delavnih in značajnih zastopnikov v deželnem zboru, naj voli duhovne in analfabete, ko ji vendar ne manjka doma poštenih izobraženih in sposobnih kmetovalcev, ki dobro poznajo potrebe našega ljudstva, in ki bodo naši pokrajini lahko veliko koristili.
Taka farovška predrznost presega vse meje dostojnosti in poštenja.
Notranjci! pokažimo, da se še zavedamo svojih državljanskih pravic, pokažimo, da zavednost in možatost med nami se ni izumrla, delujmo z vso odločnostjo, da bosta voljena našima poslancema moža, katera so kandidatoma izbrali naši zaupniki celega volilnega okraja, moža, ki imata sposobnost in tudi dobro voljo koristiti naši gospodarsko zapuščeni Notranjski.
Pustimo Drobnico in njegove žulje kapelanu Lavrenčiču in dr. Žlindri, saj ona dva itak od kmečkih žuljev živita. Naša poslanca naj bodeta Ar ko in Am-brožič. Notranjski volilci.
Iz Novega mesta.
»Parturiunt montes, nascetur ridi-culus-mus«. Dne 19. t. m. sta se pripeljala dr. Šusteršič in dr. Žitnik v naše mesto. Prvi je prav ponižno glavo nosil. Ne več tako, ko časih prej. Še bolj ponižno, kakor tedaj, ko mu je srce v hlače palo pred mirno-peškimi kmeti. Prišla sta ta dva gospoda kandidate iskat za kmetski volilni okraj: Novo mesto, Kostanjevica, Krško ter za mestno skupino: Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Višnjagora, Kostanjevica, Krško. Zbralo se je nekaj kape-lanov in par bližnjih župnikov. Posvetovanje je podalo, da se mora Viljem Pfei-fer iz našega okraja kot dež. poslanec umakniti. Z njim propademo, pa če rotimo ljudi tudi s hudičem, s svetniki, z angelji in z bogovi, — se je reklo. V Krškem, v Kostanjevici nima ta patron nič zaupanja, kar ga ne kupi in dobro ne plača. On sicer sam vse plača in kat. sklad tu re trpi; a mandat je teh par tisoč goldinarjev vreden in zlodej, na dolenjski kmetiji moramo povsod skoz, drugače je Šuster-šičev korajžni manifest izjava človeka, kateri v temi žvižga in vriska. In dr. Šu steršič je znano le na papirju korajžen. Pfeifer je dober za Belokranjce.
Dobro! Torej mesto njega drugega kandidata. Šli so k Stemburju na kosilo. Dr. Šusteršič pravi g. Zurcu-Stemburju: narod Vas hoče imeti za poslanca. Stem-bur pa neče prevzeti, nego nasvetuje dvornega svetnika g. Šukljeja. Trije duhovniki so šli v grad pri kamniškem mostu. Kaj so tam izvedeli, ne vemo, ali nekaj se je slišalo pozneje govoriti, da zaradi dr. oiu-steršiča niso ničesar opravili. Topliški župnik gosp. Babnik je bil jako žalosten. Ko pridejo trije odposlanci k Stemburju nazaj in se duhovniki nekaj časa bolj tajno pogovarjajo, — bil je tudi g. Josip Duler, posestnik v Jurki vasi št. 7 navzoč — so proglasili tega g. Josipa Dulerja za kandidata za kmetske volilne okraje: Novo mesto, Kostanjevica, Krško. In g. Dular je prevzel.
Torej Pfeifer je padel. Državnozbor-ska volitev decembra meseca in naskok kmetov naše barve je pri tej trdnjavi podrl velik zid! Ta volitev je storila, da morajo klerikalci v prihodnjih volitvah v omenjeni kmetski volilni skupini kmeta kandidirati. Belokranjci bodo morali krvavi pot potiti za Pfeiferja. »Gutta cavat la-pidem non vi, sed saepe cadendo«. In glavna stvar: mogočni »omnipotenciarij«, dr. Šusteršič se je ponižal pred Šuk ljetom, katerega sovraži na nož, ker se ga boji. (G. dr. Tavčar, tega ponižanja dr. Šusteršiča je bil kriv Vaš sa-lamensko strupeni govor v Višnji gori!) Ta ubogi nekdanji minoritski gostač ni od sobote nič več spal. Razšli so se potem gospodje in šmihelski kapelan Hart-man si je zapisal, kako se g. Josip Duler prav piše in zraven hišno številko, ker je več Dulerjev v Jurki vasi. Ta bo zdaj norel po ubogih Gorjancih in uboge kmete z vsemi tisoči in tisoči hudiči, (— kat. cerkev ima zapisnik vseh imen hudičev. Leo Taxil je, ko je  nezmotljivega zdaj-
šnjega papeža in droge visoke cerkvene
dostojanstvenike farbal, ta imenik sestavil in je iati odslej železna sestavina,) pri-duševal in župnik šmihelski, g. Peterlin bo s križem v roki v procesiji te ubožce vodil na volišče.
Zaradi mestnega kandidata se drugo ni določilo, kakor to, da dr. Elberta, novomeškega prosta, ne kandidirajo. Grozdje prekislo. Ko so naši pristaši pri snovanju vinarske zadruge 1. maja tega prosta hoteli iz odbora izbacniti in je isti tudi pozneje še obdržal pretrdo kožo, so uvideli klerikalci, da ž njim ni nič početi, da je povsod smola, kadar ž njim nastopajo. Mož ne prenaša dosti dolenjske kapljice. Pri nas pa se mora to, če hoče biti kdo korenjak. Potem je uplivalo tudi očitanje od naše strani z Nemcem-popom. Domoljubje je baje po Susteršiču (ki neki tisoče daruje v narodne namene in je dr. Tavčarja že za več tisoč nadkrilil,) tudi v programu katoliških politikov. In dr. Elbert trpi na driski v ustah, (Munddurchfall). Nekje se je izrazil, da mora ta Šusteršič iz vodstva katoliške stranke proč in on na njegovo mesto. Velika žalost torej med liberalnimi agitatorji, da tega »hvaležnega« kandidata ne bo v mestih. Dr. Šusteršič je moral kaj nevšečega o dr. Elbertu pisati, ker naš proštek je šel na potovanje na gori na Nemško; cesarske maše ni opravil, ko se drugače lojalitete kar le solzi, posebno če je skrivnostno »sladko ginjen«.
Po dokončani volitvi decembra meseca je marsikdo mislil, da naš kmet tudi škorenj kakor kapelana za poslanca voli, če se isti kandidatom postavi; zdaj se vidi, da imajo ti mogočneži že velik strah pred vendar nekaj uzbujajočim se kmetom. Še ni obupati! Pa dr. Šusteršičeva diktatura je zmajana. Ta, na šampanjca vajeni človek, bo še vodo mešal med navadni petijot. Ni znal v dobrih časih varčevati in zdaj se mošnja, ki mu je bila polnoma odprta, stiska. Prevzvišenost ljub. škof, g. Anton Bonaventura mu je marsikateri ekspenzar za razne župnike, kapelane plačal; mož je predrag postal in njegovi strežaji, shujšane reve tudi. če ne škofu, drugim duhovnikom pa. Pravil nam je oni dan neki zmernejših, ko se mu je reklo, da župniki nič več kakor nekdaj ne dajo za dijaštvo, ne oziraje se na to, ako ima tako ali tako prepričanje: kaj bomo dajali, ko nas gotovi krogi popolnoma izžemo; naši advokati s sirupom kuhajo, ne z vodo: ne krajcarja ne žrtvujejo, vse se jim mora drago plačati. — Zapaziti je, da je mej kranjskimi klerikalci boj nastal proti iz-praznjevanje farovške kaste odstrani članov klerik, stranke in ta kasta je postala jako občutljiva v časih izseljevanja moštva in ženstva iz izsesanih slov. krajev.
V ¥J uhlja n . 24. avgusta. Kompromisovanje med Čehi.
Tajiti ni, da je sedaj najugodnejši čas za kompromise med češkimi strankami. Nemške stranke se pobijajo ljuto in brezobzirno, in Čehi morejo doseči mnogo večjih uspehov, ako postopajo složno, oziroma mirno na podlagi pogodbe. V mlado- in staročeškem taboru sta dve struji, ki sta za kompromis ali pa proti njemu. Največji nasprotniki kompromisa pa so časopisi. Agrarci so izprevideli, da sedaj še ni čas za stanovsko politiko, zato so kompromisu naklonjeni, saj jim kompromis jamči gotov uspeh, dočim ni go tovo, kako izide zanje voli!ni boj. V drž. zboru pa tudi niso njih zastopniki debu. tirali posebno srečno. Tudi v krogu radi-kalcev so vneti za kompromis. Ker pišejo nemški listi več o pogajanjih med češkimi strankami nego o razkolu med nemškimi, je to le dokaz, da more postati kompromis med Čehi za Nemce usodne važnosti.
Novi macedonski odbor.
Macedonski odbor je dobil s opro-ščenjem bivšega predsednika Sarafova in tovarišev največje zadoščenje. Turški, ru-munski in avstrijski nemški listi so pisarili o macedonskem odboru vedno kot o nekaki tolpi sebičnih pustolovcev in izzi-vačev, ki bi radi v kalnem ribarili ter povzročali nepotrebne boje. Ali macedonski odbor je družba gorečih patriotov, ki se žrtvujejo za svobodo Macedoncev, katere skušajo rešiti turškega absolutizma. V novem odboru so sedaj: načelnik je 401etnj
general reserve Zončev, ki je bil ▼ vojni s Srbijo ranjen ter je moral zato v re-servo. Bil je več let poveljnik knežjega telesnega polka v Sredcu, zato ima ugled ▼ vseh slojih in tudi pri dvoru. Kot general bo znal, če treba, organizirati Bolgare in Maoedonoe ter jih pripraviti za vojno. Drugi v novem odboru je M i haj -lovski, ki je nadomeščal Sarafova, ko so ga zaprli. Mož je navdušen pesnik za macedonsko svobodo in njegove pesmi so postale narodne. Obristlajtnant reserve, Janko Nikolov je ustanovitelj mnogih macedonskih društev strelcev. Kapitan S toj če v je še aktiven častnik, a prestopi v reservo. Kapitan Bosu ko v so je bo jeval v Transvaalu, učitelj Bele v je so cijalist, govornik in pisatelj. To so vodje Macedoncev. Sarafov se je za nekaj časa umaknil.
Turske surovosti na Balkanu.
Iz Drinopolja poročajo listu »Infor mation«, da vladajo v ondotnem vilajetu strašne razmere. Turki divjajo proti Bolgarom kakor divjaške tolpe v srednjem veku. Med Rodopskim gorovjem in Egej skim morjem prebiva okoli 450.000 Bol garov pod turško vlado. V zadnjih 10 letih je nastalo ondi okoli 40 turških vasij. Iz Bolgarije so prišli namreč turški izseljenci, ki so se polastili bolgarskih posestev nasilnim načinom. Začela so se nasilstva, ki so postala v zadnjih dveh letih uprav grozna. Zatiranje Bolgarov se vrši kar brez prikrivanja. Turška vlada ve, da je več ondotnih Bolgarov služilo v ruski armadi proti Turkom. Ti Bolgari bi mogli biti glaven kontingent pri eventuvalni ustaji. Turčija si celo želi ustajo, da bi potem imela uzrok Bolgare naj krutejše zatreti. Cvet vse bolgarske inteligence drinopoljskega vilajeta je v ječah in verigah, na 100 oseb je na trdnjavah, mnogo jih je zbežalo na Bolgarsko. Okoli 200 ujetih Bolgarov, med njimi duhovniki, učitelji in drugi izobraženci Bolgarov, je bilo izgnanih v pregnanstvo. Transporti uklonjenih ujetnikov so že nekaj navadnega. Nihče ne sme občevati z njimi, nihče jim pisati. Niti svojih žalostnih narodnih pesmi ne smejo peti ujetniki, ampak kakor nema živina potujejo po dva zvezana, preko Carigrada in Dede-Agača v podzemeljske ječe v Simonu, Ackiji, Peaz-Kaleju in Podrun-Kaleju. Evropa pa gleda vse to barbarstvo!
Vojna v Južni Afriki.
Car posredovalec na korist Burov! Ta vest je šinila včeraj preko Evrope, in veseli so je bili povsod, dasi še ni gotovo, ali ni — bosa. »Independance Belge« po roča iz Kodanja: V tukajšnjih diplomatskih krogih kroži govorica (!), da je car Nikolaj sklenil, posvetovati se s cesarjem Viljemom glede vprašanja posredovanja v južnoafričanski vojni. V krogih, ki so ruskemu dvoru blizu, se govori, da je car Nikolaj tega mnenja, da je treba nemu doma v stvari prijateljsko posredovati. Zato se že nekaj pripra\lja. »Independance Belge« poroča, da sprejme car v Franciji Kriigerja, ki ga bo informiral o stanju na bojiščih. Te vesti še niso potrjene, in jih je zato sprejemati z rezervo. Želeti je pač, da bi se na sestanku treh vladarjev, med katerimi bo tudi angleški kralj, resnično sprožilo in sprejelo posredovanje v ta namen, da se napravi krvavi vojni konec. Oficijalna »Gazette« v Londonu je objavila poročilo Kitchenerja o vojaškem položaju v Južni Afriki do 8. julija. Kitchener poroča, da stoji na zahodu še 13.500 Burov, da s 16000 veomanrvci ne more ničesar napraviti, ker so neizvežbani. Kitchener misli, da važnih in vspešnih operacij Buri niso več zmožni, a da imajo Angleži težak posel, ker morajo stražiti železnice in deželo v ogromnih razdaljah. Končno meni Kitchener, daje odpor Burov blazen in ne več patriotski. »Morning Leader« pravi, da ni vredno angleškega generala, da zmerja nasprotnika, katerega ne more premagati, in imenovati odpor blaznim, ako ga ne more zatreti. »Dailv Ne\vs« pa pritrjujejo in pišejo, da je edino zanimivo dejstvo, da je 16.000 prostovoljcev nerabnih.
Dopisi.
Iz Ponikve o b j u ž n i železnici 23. avgusta. Predno je petelin trikrat zapel, je župnik Kreft svoje verne pristaše izdal. To smo si mislili hudobni liberalci,
ko smo brali v glasilu kranjskih klerikalcev župnikovo poročilo o oskrunitvi cerkve sv. Ožbolta. Čudili smo se, da župnik ni naravnost rekel, da so liberalci cerkev oskrunili. Kar smo pisali o bogo-skrunskem početju nekaterih ponkovških klerikalcev, je vse res in se bode resnica kmalu izkazala pred sod-nijo. Nič manj kakor 15 oseb je naznanjenih sod n i j i zaradi oskru-nitve cerkve. Naj se naš župnik in kapelan zvijata kakor se hočeta, posredno nosita le ona odgovornost za onečeščenje cerkve. Pivo sta plačala ona, oziroma je jeden naročil pivo, češ, da bode že plačano, če ga še nista plačala, se nihče ne čudi, kakor tudi ne, če bi se bilo pivo plačalo iz cerkvene blagajne. Saj tudi nihče ne ve, kdo je plačal smodnik. Tudi je res, da je dal župnik gostilničarju dovoljenje za točenje piva pri cerkvi, in sicer je gostilničar poslal k župniku cerkvenega ključarja vprašat, če mu to dovoli, na kar je župnik dal dovoljenje. Župnik Kreft je s svojim poročilom pokazal, kako kratko pamet ima. V dotični notici v »Slov. Narodu« je stalo, da je župnik kot cerkveni in politični glavar dal gostilničarju dovoljenje za »Buschen-schank« in se je s tem, da se ga je imenovalo »politični« glavar, ravno hotelo reči, da si prisvaja pravice načelnika politične oblasti, ker podeljuje pravico »Bu-schenschanka«. Revež, ki tega ni vedel. Čudili smo se pa, da župnik Kreft, ki druge imenuje neumne, sam v svoji modrosti ni vedel, da je naš župan tudi cerkveni ključar in ne cerkovnik (kar je toliko, kakor mežnar), kakor ga imenuje v svojem zmedenem zagovoru oskruniteljev cerkve sv. Ožbolta. Vrh tega pa tudi naš župnik ne ve, da nima občinski predstojnik pravice, podeljevati dovolila za »Buschenschank«, nego okr. glavarstvo kot obrtna oblast. Zapomnite si to, gospod župnik, ali vsaj povejte to svojemu kapelanu, pri katerem ste napravili dušovno posojilo, da ste skrpali odgovor na »Narodovo« notico. Kar se tiče bogoskrunskih dejanj, je vse resnično, kar je pisal »Slov. Narod«. Bilo je tako vpitje v cerkvi in orgijanje, da se je slišalo četrt ure hoda daleč. Peli so nepobožne, posvetne pesmi v cerkvi, se smejali na ves glas, se pijani vrteli in metali klobuke. Da bode naš župnik vedel, da pišemo resnico, mu povemo, da je Frančeva Mirna slišala upitje do doma, in šla na to gledat, kaj se godi pri cerkvi sv. Ožbolta, in je ona tam dobila svojega brata, potomca iz rodovine bratov škofa Antona Martina Slomška in ga zapodila iz cerkve domov. Ko je prišla ona v cerkev, je videla, da sta še v cerkvi pijani ostali mežnarica in Anzeljnova Julka in se na ves glas smejali. Tudi so pričo na razpolago, da je Slomškov Tonček najmanj trikrat vrgel klobuk po cer k vi, in da je Bezjakov Janez odtrgal del svetilnika, v katerem gori »večna luč«, ker jo hotel potegniti svetilnik k sebi. Na koru v cerkvi so popevali, in urar Bataj, ki je veren župnikov pristaš, je igral na orgije razne marše, kar je kovač Gobec sam pripovedoval okoli, kakor se je tudi splošno pripovedovalo, da se je v cerkvi plesalo, kar pa se sedaj taji, ker se ljudje boje potov k sodniji, in nekateri sedaj lo trdijo, da se je plesalo pred cerkvijo. Cerkev sv. Ožbolta pa je tudi na drug način onečaščena. Znana stvar je, da suši mežnarica plenice in drugo perilo v cerkvi. Kaj poreče župnik k temu' Konec župnikovega zagovora kaže, da sumi on kot dopisnika »Slovenskega Naroda« dva tukajšnja rojaka in se hoče nekaj pošaliti. Ali kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Res je, da niti liberalni niti klerikalna stranka ne moreta biti odgovorni za početje svojih somišljenikov, kakor je tudi res, da ne more škof odgovoren biti, če se kak župnik pijan zvrne z voza ali če gre pijan na spoved, in kakor župniki ne morejo biti odgovorni za to, kar uganjajo kaplani po kozolcih in po gostilnah, in če jih kdo pri belem dnevu s cepcem podi po vasi. Nazadnje pa še» zapojmo tisto, katero so zapeli v cerkvi sv. Ožbolta: »Le naprej, le naprej, dokler je še vetra kaj«.
Iz Brusnic, 20. avgusta. Tudi naša fara ima dušnega pastirja, ki se pa za svoje prašiče bolj briga kakor za izročene mu duše. Začel je po vzorcu drugih.
duhovnikov svoje farane z lece zmerjati in psovati in žaliti, da je groza.
Naj Vam, gosp. urednik, navedem le nekaj dejstev. Naš gospod ima, kakor vsa fara ve, več prašičev, ki se ob delavnikih in ob nedeljah pasejo krog farne cerkve in uganjajo svoje burke ter ondi puščajo svoje nelepo dišeče sledove.
Pred par dnevi imel je nekdo pri našem gospodu posla. Ko je nekaj časa ž njim govoril, pravi mu naš »gospod«: Sedaj pa moram iti svoje svinje past, in pustil je dotičnika, ne da bi bil le-ta opravil svojo zadevo.
Mi smo mislili, da imamo v osebi gospoda župnika dušnega pastirja, ali sedaj smo pa prišli do spoznanja, da so našemu dušnemu pastirju njegove svinje ravno toliko, če ne več vredne, kakor duše njegovih faranov.
Pač vzoren pastir in župnik, ki spodbuja svinjerejo pri svojih faranih s tem, da pase sam okrog cerkve svinje, ali ne?
Dne 18. t. m. je imenovani vzorni naš dušni pastir pri popoldanskem nauku zmerjal svoje farane, da so mu domačini šipe pobili, v resnici jih je pa ubil veter.
Dalje jim je očital, da so mu cerkveno uro pokvarili, pa jo je pokvaril njegov hlapec, ker je navijati ni znal. Ko-nečno jim je očital, da mu listje kradejo iz njegovega boršta, kar pa tudi ni res, kajti vzel je bil listja res nekdo, ali ta nekdo je bil eden tistih »cerkvenih beračev« ki na jesen vsako revno kmetsko hišo oblazi in ki za gospoda v farovžu odjemlje »bero«.
Temu cerkvenemu in farovškemu beraču je bil naš gospod župnik sam dovolil, da sme listja vzeti v njegovem borštu, in sedaj se drzne nam faranom po krivem očitati, da mu mi listje kra-demo !
Še celo radi tega nas je ozmerjal, da smo mu vinograd popasli, ker je dekletce paslo kravo ob meji farovškega vinograda in ker je odtrgala krava par peres od farovških buč !
Ali je tak duhovnik res pravi naslednik Kristov, ali razlaga s svojim razsa-janjem in zmerjanjem na prižnici v resnici božjo besedo, ali res skrbi za dušni blagor svojih faranov, če tako postopa, kakor naš prečastiti gospod pastir?
Pa ni še dosti, da samo razgraja na prižnici, kakor v kaki gostilni, tudi še druge burke uganja in skrbi za to, da bo vera pešala, čimdalje bolj, če ne bo kmalu konec teh prismodarij.
V nedeljo 18. t. m. ni pustil zvečer zvoniti »češčena Marija«, 19. t. m. ni pustil zjutraj k maši in tudi ne ob 7. zjutraj in opoludne ni pustil zvoniti in ko je bral mašo (ali je pa mord.a spal), pustil je cerkev zakleniti, da ni mogel nihče k maši.
Ker je pa cerkev last fare, in ker smo tudi zvonove mi farani kupili in plačali, imamo pravico zahtevati, da se kakor to zahtevajo cerkveni običaji, ob določenem času tudi pri naši cerkvi zvoni in da je cerkev odprta, da tam lahko molimo, kadar hočemo, ne da bi morali šele prosjačiti častitega našega duhovnega pastirja. Mi smo siti vsega zabavljanja na prižnici in zahtevamo, da škofijski ordinarijat napravi v naši cerkvi mir in red, sicer bodejo nastale take posledice, kakor jih naš gospod niti sanjati ne more. Upamo, da se naši zahtevi ugodi in da pride naš duhovnik o pravem času do spoznanja, da  se z nami ni varno šaliti.
Iz Velikih Lašč, 22. avgusta. Ker se je pojavil v najnovejšem času od nas neki znani dopisnik v »duhovitem in zabavnem »Brivcu«, usojamo si istega z njegovo sotrudnico, precej životno Pepico, vred prav uljudno prositi, da starih pre-mletih stvari ne priobčujeta po desetkrat. Ako boljega nimata pisati, naj raje premišljujeta svoje slabosti in grehe in sicer prvi svojo širom sveta znano pijanost, upijanjeno domišljijo in modrost, slednja pa okolnost, kdo je pač oče njenega prvo-rojenega deteta, da ne bo nedolžen človek igral ulogo sv. Jožefa.
To za sedaj, ker upamo, da se oba »Brivčeva« dopisnika poboljšata in svojo namišljeno modrost in prirojeno lažnjivost prodajata le na primernem mestu, bodisi to pri »starem špuktriglu« ali pa v re-
tenjskem gozdu, kjer je bila sotrudnica delujoči faktor prav zanimivih in pikantnih dejanj. Priporočamo jima tudi boljše učenje pravilne slovenščine in nekoliko stilizacije, da bo vsaj vsak stavek popoln, ker je pač za nas sramota, da se v slovenskem listu tiskajo take s takozvanih klasičnih tal došle brozdarije. Ako tako nesramnim dopisom, s katerimi se hočejo blatiti vsega spoštovanja vredne osebe, kakor je tudi Rozi od sv. Trojice, ne bode konec, priobčimo zanimivosti iz žiljenja obeh »Brivčevih« dopisnikov sosebno pa afere iz različnih jam, jarkov, gozdov, kegljišč, železniških voz itd. ter pojasnimo vse slučaje prelomitve zakonske zvestobe in vsled redne pijanosti zvršene odpustitve javne službe.
Iz Nabrežine. Gotovo je že marsikomu znano, da je tukaj čez 1000 delavcev, klesarjev in kamnolomcev, v stavki. Zanimalo bode morda čitatelje, poizvedeti natančneje o tej stavki, kajti slovensko časopisje se je malo zanimalo zanjo; čeravno je ista za nas velikega pomena, kajti tukaj se gre za veliko trgovino na naši zemlji, in v naših rokah, katera ta-korekoč očividno propada; kajti vsa dela so ustavljena ter ista radi stavke drugam gredo in delavci za njimi. Od tukajšnje klesarske obrti je živela skoro polovica Krasa, kajti izmej 800 stavkujočih delavcev in 200, kateri, zaradi stavke dela nimajo; je živelo brezdvomno druzih 3000 oseb med ženami in otroci; in vsi ti, slovenske narodnosti, iz bližnjega Krasa. Povrhu tega, je samo v Nabrežini blizu 100 obrtnij, katerim obrtnija propada.
Dovolite, naj navedem vzroke, oziroma podrobnosti te stavke. Že dve leti je tega, kar se delavcem vedno plačila nižajo tako, da najboljšemu klesarju čez 20 gld. na petnajst dni, ni bilo mogoče zaslužiti. Vzrok temu je bila konkurenca ne samo tujih podjetnikov, ampak tudi, in sicer v velikej meri, med tukajšnjimi domačimi podjetniki.
Ker se tedaj niso oni nič pobrigali, da bi to škodljivo konkurenco odpravili, kar bi s složnostjo bili lahko storili; in ker so delavci od iste največjo škodo trpeli, tedaj so vstanovili klesarsko zvezo, ter tako skupno predložili pred mesecem časa svojim delodajalcem spomenico, v kateri jih vprašajo poviška mezd in sicer za 20°/0) ter znižanje delavnega časa za pol ure, in druga pobolšanja namreč red v delavnicah itd. Po tih zahtevah bi zaslužil najboljši delavec 220 gld. najslabši pa 150 gld. To bi bila mozda, katera je že pred dvema letoma v veljavi bila.
Delodajalci so jim že dvakrat na slovensko spomenico, v laškem jeziku odgovorili, ter jim mezde povišali tako, da bi najboljši klesar zaslužil 210 gld. najslabši pa 1 gld. na dan. Uvedli so še druzih 10 razredov, pri katerih se za vsaki razred mezda za 10 kr. na dan znižala. To jo vzrok, da vsa posvetovanja med delojemalci in delodajalci ter vsa posredovanja sežanskega glavarja in komisarja ter obrtnega nadzornika in pod-nadzornika iz Trsta niso imela uspeha. Marveč le sklenili so, za strah delavcem, vsa dela vstaviti za nekoliko časa, ter delavske knjižice na občinsko pisarno poslati, kar so tudi že storili. Vsa silna in nozačeta dela so deloma nazaj poslali, deloma po druzih delavnicah izvršiti dali. Slednje se jim ni prav dobro sponeslo, kajti kakor delavci pravijo in njih demokratični listi pišejo, jim iz Dunaja, iz Ljubljane, Trsta in Gorice poročajo, da se dela, katero bi se v Nabrežini morali izvršiti, ne dotaknejo, češ, da so vsi organizirani. Stavka se nadaljuje in bati se je, da je ne bode še tako kmalu konec.
Ta stavka škoduje v obili meri slovenskemu ljudstvu. Zahteve delavcev niso pretirane ter so mali obrtniki pripravljeni zahteve delavcev odobriti, ter se ž njimi pobotati.
Toliko laglje bi podjetniki z velikim kapitalom, te skromne zahteve sprejeli*
Posebno pa tisti, kateri pravijo, da jim je na srcu napredek in narodnost Nabrežine.
Želeti je tedaj, da bodo malim obrtnikom sledili, ter se skupno mirnim potom z delavci poravnali, v blagor Nabrežine in celemu Krasu ter njega prebivalstvu.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24. avgusta.
— Deželnozborske volitve.
Klerikalni kandidatje za kmetske občine \bo: 1. Za okraj ljubljanske okolice: Fran Povše in dr. Ivan Šusteršič, državna poslanca v Ljubljani. — 2. Za okraj Kamnik-Brdo: Andrej Mejač, župan in posestnik v Komendi. 3. Za okraj Kranj-Tržič-Loka: deželni glavar Oton pl. Detel a in dr. Janko Brejc, kazenski zagovornik v Ljubljani. — 4. Radovljica-Kranjska gora: Josip Pogačnik, državni poslanec v Podnartu. — 5. Postojina-Logatec - Lož - Bistrica - C i r -k n i c a: Fran D r o b n i č , posestnik v Novivasi pri Blokah in dr. Janez Krek, profesor bogoslovja v Ljubljani. 6. Vi-pava-Idrija: Franc Habe, posestnik na Gočah. 7. Novomesto-Kostanje-vica-Krško: Josip Dular, posestnik v Jurka vasi pri Novem mestu. 8. Trebnje-Višnja gora - Žužemberk - Mokro-nog-Litija- Radeče: Fran Košak, župan in posestnik na Grosupljem; dr. Viljem Schvveitzer, odvetniški kandidat v Ljubljani in dr. Ignacij Žitnik, državni poslanec v Ljubljani. 9. Kočevje-Rib-nica-Velike Lašče: Franc Jaklič učitelj v Dobrepoljah in Primož P a ki ž, posestnik v Sodražici. 10. Črnomelj -Metlika: Viljem Pfeifer, državni poslanec in posestnik v Krškem.
— Star znanec. Zopet je prilezel na dan tisti stari znanec, častitljivi rodoljub in navdušeni liberalec, ki se posebno ob času volitev redno oglaša pri — »Slovencu« ter mu razkriva svojo sodbo o slovenskih naprednjakih. Na dr. Tavčarjevem shodu v Višnji gori so bili navzočni samo zanesljivi napredni volilci, a mej njimi je moral biti seveda neviden tudi naš stari znanec, častitljivi rodoljub in odločni liberalec, zakaj oglasil se je takoj pri »Slovencu« in mu razodel kako nezadovoljen je bil s Tavčarjevim govorom. Sploh pa hiti ta naš stari znanec kar po bliskovo hitro križem domovine. Komaj je v Višnji gori opravil, že se je prikazal na Notranjskem, in od tam pripeljal celo deputacijo samih odločnih liberalcev, ki so »Slovencu« sporočili, kako zadovoljni so notranjski naprednjaki s Krekovo kandidaturo. Poznamo tega starega znanca, častitljivega rodoljuba in odločnega liberalca, ki vselej pri »Slovencu« potrka, kadar ga tam potrebujejo in jim vselej ravno to razodene, kar si »Slovenčovci« žele. Razsodni ljudje se temu staremu znancu sicer že davno smejejo, v farovžih pa še vedno silno imponira in kadar se oglasi, vlada taka radost, da je tisti dan vse farovško prebivalstvo moškega in ženskega spola skrivnostno sladko ginjeno. Torej le pridno se oglašajte, stari naš znanec, častitljivi rodoljub in odločni liberalec.
— Škofovi zavodi v Št. Vidu.
Odkar so izsiljujejo iz ljudstva »prostovoljni« darovi za škofove zavode v Št. Vidu, smo že v različnih klerikalnih listih in knjižurah videli podobo te bodoče trdnjavo klerikalizma. S to podobo se je delalo reklamo, da bi ljudje rajši segali v žep. Toda takšni zavodi vendar no bodo kakor jih predstavlja tista podoba. Škof je sicer imel namen, sezidati tako velikansko palačo in imel je tudi namen, dotični denar izprešati iz ljudstva, ali svojega namena ne more izvršiti. Vse beračenje in izsiljevanje ni nič pomagalo, vsega potrebnega drobiža škof ni mogel skupaj spraviti, dasi je izumil najrazličnejše načine za pridobivanje denarja. Škof je uvidel, da ne spravi skupaj, kolikor je potrebno za zgradbo take palače, kakor nam jo predstavlja znana podoba in zato se je, četudi težkega srca odločil, skrčiti načrt in sezidati znatno manjšopalačo, nego j e prvotno bila nameravana. Čuli smo, da se sezida za tretjino manjša palača, nego je bila projektirana, če smo mi s svojo agitacijo k temu kaj pripomogli, nas to prav od srca veseli, zakaj čim manjša bo škofova dušna prisilna delavnica v Št. Vidu, toliko bolje za naš narod. Agitirajmo naprej kolikor je mogoče, da naj ljudstvo ne daje za te zavode.
— Tolovajstvo v Gočah. V
ponedeljek se začne pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani kazenska obravnava proti kuratu Ferjančiču iz GoČ na Vipavskem in njegovim sokrivcem, ki so vsi toženi radi hudodelstva javnega nasilstva, kurat Ferjančič pa tudi zaradi hudodelstva goljufije, storjene z zapelja-vanjem h krivemu pričevanju. Na zahte-vanje klerikalnih zagovornikov bode zaslišanih nebroj prič, slišimo, da jih je kacih 90. Kakor znano, je škof z ime-dijatno vlogo na cesarja prosil, naj cesar ukaže sodno postopanje zoper kurata Fer-jančiča in njegove sokrivce ustaviti. Ta prošnja je bila odbita in sicer zategadelj, ker škof na noben način ni hotel kurataFerjančiča prestaviti iz Goč. Ako bi bil škof kurata Ferjančiča premestil, bi se bilo colo postopanje ustavilo in bi bili prosti tisti kmetje, ki jih je Ferjančič zapeljal. Sicer pa je značilno, da je bilo pred kratkim od klerikalno strani v tej zadevi rečeno: »Prava reč, če bo nekaj kmetov zaprtih; gospoda bomo že ven zrezal i«.
— Ne vemo, je-li bil dovtip, ali je znamenje zrele politike. Piše se nam: Na shodu v Mariboru so vsi deželni poslanci z vnemo in, moramo reči, tudi z vspehom zagovarjali abstinenco. Toda glejte čudo! Namesto papežu (mogoče zopet Leonu IX.) nazdravil je koncem zborovanja g. dr. Sernec »uzornemu, narodnemu škofu«, toraj tisti visoki osebi, ki je kompromitirala pred leti vso slovensko politiko Spodnjega Štajerja, ki je dala slovenskemu ljudstvu pohujšanje s tem, da je šla v deželni zbor, kjer je sicer ni nikdar, in to tedaj, ko je ljudstvo prvič zahtevalo od svojih poslancev s klicem »Proč od Gradca« abstinenčno politiko. Pri tem shodu, na katerem se je govorilo o abstinenci, se je nazdravil vzvišeni škof, ki se je pred tedni lepo opravičil, dane more radi bolezni v deželni zbor, da bi tam glasoval za kričeči volilni red in to je storil tudi v tej znameniti dobi. Vsi želimo g. knezoškofu zdravja, ali da se mu je nazdravljalo ravno tedaj, ko se je šlo za abstinenco, katero škof, kakor kažejo njegova dejanja, ne odobrava, to je čudno znamenje »zrele« politike. No, morda je pa dr. Sernec le to govoril, kar mu je zašepetal na uho očo Voh.
— „Starinoslovec" Pečnik, tisti slaboznani »učenjak« s cekarjom, se je tudi letos podal v volilni boj. Seveda se je spravil nad dr. Tavčarja, menda ker ta ničesar ne stori, da bi Pečnik mogel zopet na deželne stroške ničvredne starine pošiljati v muzej, tiste, ki so kaj vredne, pa po svetu prodajati. V Novem mestu je Pečnik oblazil že veliko hiš in tam z njemu lastno nesramnostjo obiral kandidata narodno - napredno stranke. Naj Pečnik pazi! Nekajkrat smo mu žo velikodušno odpustili, če pa ne bo miroval, ga bomo pustili malo zapreti.
— Izlet „Sokola" v Logatec. Kakor je "bilo že naznanjeno, poleti »I d r i j -ski Sokol« jutri, nedeljo 25. avgusta, v prijazni Logatec. Da pozdravi bratsko društvo, se udeleži tega izleta tudi ljubljanski »Sokol« po deputaciji, ki se odpelje s po-poludanskim poštnim vlakom ob 12. uri 58 minut z južnega kolodvora, kjer je zbirališče. Ljubljanski Sokol nastopi tudi pri telovadbi. — Dne 8. septembra t. 1. pa bode celodnevni izlet »Sokola« v Sodražico (ki je bil prvotno določen za dan 1. septembra). Preložiti se je moral iz lokalnih ozirov, ker bi zarad vojaških vaj bilo težko najti primernih prostorov.
— Deželno gledališče se bode z novo sezono svojim posetnikom prezentiralo z mnogimi novimi napravami (losp. gledališki mojster in dekoracijski slikar \Valdstein je delal vse počitnice na odru ter predelal in preslikal vse sobe, ki dobe doslej v Ljubljani neznane nove strope, s katerimi se akustika izdatno izboljša. Dalje je naslikal docela novo tropično pokrajino s 4 loki in s krasnim prospektom. Nova so parketna tla, katerih doslej sploh ni bilo, prebarvane ali nove so razne malenkosti, nastavki itd. Nova je končno moderna soba, katera je izredno praktična; ogrodje ostane namreč vedno isto, a z različnimi vstavki dobi soba vedno drugačen značaj.
W Dalje v prilogi.
G. Waldstein se je izkazal iznova prav spretnega dekoracijskega slikarja dobrega okusa. Tudi slovensko občinstvo bo za te novosti v dež. gledališču deželnemu odboru hvaležno. Želeti je le še, da se premakne skrajno neugodno nameščeni su-llerski prostor globlje v oder in da se postavi sedež dirigenta, ki ima sedaj nenaravno in nepraktično mesto pred orkestrom nazaj, tako da ima Kapelnik orkester pred seboj ter na obeh straneh. V vseh modernih gledališčih ima kapelnik svoj prostor tako nameščen, zato naj se napravi tudi v našem gledališču ta sicer malenkostna, a jako važna prenaredba.
— Občni zbor slov. a kad. fer. društva „Save" v Ljubljani se ne bo, vršil, kakor naznanjeno, 2. septembra temveč v četrtek, 12. septembra t. L, ker se je moral preložiti radi nekih zadržkov.
— Slovensko stenografsko društvo sklicuje ustanovni zbor v četrtek, dne 29. avgusta, v št. Jur ob južni železnici v prostorih gostilne Černovše-kove. Ob pol 11. uri se prične zborovanje po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo začasnega odbora. 2. Volitev društvenega odbora. 3. Predlog o izdavanju strokovnih spisov. 4. Razni nasveti. Opoludne skupen domač obed, (kdor se ga želi udeležiti, naj to naznani gosp. Ivanu Kristanu v Št. Jurju do 27. t. m.) Po obedu zabava s petjem na vrtu iste gostilne. Na zborovanje priti je dovoljeno stenografom in prijateljem te umetnosti, ki žele postati člani društva.
— Električna cestna želez, niča. Ker se ta železnica v kratkem izroči javnemu prometu, je magistrat, da se preprečijo motenja prometa in nesreče po cestah, po katerih bode vozila električna cestna železnica, odredil sledeče prometne in varstvene policijske določbe: Vsako ustavljanje cestnega železniškega prometa, bodisi z vozovi ali z zastavljanjem železniške proge, bodisi s hudobnim ali lahkomiselnim poškodovanjem tira, električne zveze ali drugih železniških naprav, plezanje po dovodnih drogovih in vsakršno prijemanje dovodnih žic, je najstrožje prepovedano ter se bode glede poškodeb, ki tvorijo zločin javne nasilnosti, postopalo po strogih določilih splošnega kazenskega zakonika. Zato je vsakršnim vozovom vožnja po tiru prepovedana, v kolikor ni neobhodno potrebna, oziroma je vožnja po tirih dovoljena samo ondi, kjer z ozirom na ožino ceste druge poti ni, ali kjer je to za umikanje, prevoz ceste ali za prehitevanje vsakakor potrebno. Takisto je prepovedano, med tir ali poleg proge do razdalje 1 m polagati ali metati svari, ki bi mogle svobodno vožnjo električnih vozov ovirati, kakor n. pr. les, opeko, kamenje, premog, orodje ali kaj druzega takega .Prav tako je prepovedano puščati vozove brez nadzorstva na tiru, ali neposredno poleg tira. Za vse vozove, v katere so vpreženi konji, je na vseh cestah mestnega ozemlja ukazano rabiti dvojne vajeti, oziroma za dvo- ali večuprežne vozove križne vajeti. Vsi vozovi, jezdeci in pešci so morajo od spredaj ali od zadaj prihajajočemu vozu cestne železnice umikati že v primerni oddalenosti, da more voziti voz cestne železnice brez zadržka dalje. Ako se je pa bati, da bi se konji splašili, mora voznik stopiti z voza ter držati konje trdno za uzde tako dolgo, da električnega motornega voza ne vidijo več. Sploh se mora vesti občinstvo, ako se bliža železniškemu tiru, ali kadar gre preko njega, kar najprevidnejše ter je tudi pri izstopanju iz hiš, ležeči ob progi železnice, previd nost ostro zaukazana. Po cestah, po ka terih vozi električna železnica, naj se pro cesije, sprevodi, obhodi i. dr. sploh ne vrše; kadar pa je to neizogibno, naj ostane tir kolikor možno prost ter se je treba cestnim železniškim vozovom naglo umikati, oziroma se treba izogibati vsakemu oviranju prometa železnic. Vozovi, na katerih je nad 4 m dolg stavbni les ali hlodi, od 1. septembra t. 1. nadalje ne smejo več voziti po Karlovski cesti in Sv. Florijana ulicah ter po Starem in po Mestnem trgu. Ves takšen promet vozov se mora poslej vršiti od mostu čez Gruberjev kanal po Gruberjevi cesti. Nadalje se opozarja, da je dotikanje pretrganih železniških, razsvet-ljavnih, telefonskih in brzojavnih žic skrajno nevarno in se mora zatorej brez-
pogojno opuščati. Odstranjati smejo take pretrgane žice le nameščenci cestne železnice, oziroma oni, katere je v tem bodisi podjetje ali mestno varnostno oblastvo podučili in ki so bili k temu izrecno po zvani. Te določbe, — s katerimi pa za varnost in red pri obratu električne železnice splošno veljavne zakonite naredbe, kakor tudi obratni red, katerega potrdi oblastvo, niso razveljavljene — stopijo v veljavo z dnem, ko se promet otvori ter se bodo vsi prestopki, v kolikor se ne bodo porabljale še druge stroge kazenske določbe, kaznovali po § 117 cestno policijskega reda za deželno stolno mesto z globami do 200 K, ali v slučaju da kaznovanem ne more plačati, z zaporom 6 ur do 14 dnij.
— Zadruga krojačev, itd. vabi tem potom vse častite zadružne člane na izvanredni občni zbor, ki se bode vršil v nedeljo, dne 25. avgusta dopoludne ob Vali uri v gostilni pri »Kroni« (Gradišče št. 7). Na dnevnem redu je tudi poročilo načelništva o pokritju primanklaja za 1. 1900. Ako bi omenjeni občni zbor ne bil sklepčen, vršil se bo v 8 dneh drugi občni zbor z ravno istim dnevnim redom in ravno v isti uri v gori omenjeni gostilni ne oziraje se na število navzočih članov. Ker je zbor jako važen za vsakega posameznega člana, vabijo se vsi p. t. člani v svojem interesu, da se občnega zbora gotovo udeleže.
— Šustersičeva, nekdaj Mili-čeva tiskarna in nočni mir. Kar je prešla Miličeva tiskarna v klerikalne roke, imajo stanovniki Starega trga redki vžitek, da morajo cele noči poslušati ro-potanje v omenjeni tiskarni. To ropotanje presega že vse meje. Vprašamo poklicane organe, kaj hočejo storiti da se to kaljenje nočnega miru odpravi.
— Novo merjenje občin. V svrho ureditve zastarelih katastralnih map je sklenilo finančno ministrstvo, da je leta 1902. pričeti z novim merjenjem občin. Te občine morajo za pokritje dotičnih stroškov nekaj prispevati, za kar dobe brezplačno novo mapo.
— Vprašanje na c. kr. finančno ravnateljstvo. Piše se nam; Včeraj hodil je po Št. Vidu nad Ljubljano finančni paznik, zahtevajoč po gostilnah, da se mu prezentira »Finanzerlaubniss-Schein« za točenje vina in prodajo mesnih jedi v gostilnah. Začudena ga vpraša go stilničarka, da se to od nje vzlic dolgoletnemu obstoju gostilne do včeraj še ni zahtevalo, ter da te odredbe ne pozna. Temu nasproti je paznik trdil, da ta odredba obstoji že kakih 12 let, ter zahteval, naj se njemu vroči 1 gld — kot kazen — ka-li? Gostilničarka je zahtevani goldinar plačala in zato dobila potrdilo. V izogib kakim morebitnim nekorektnostim prosimo slavno c. kr. ravnateljstvo, naj bi blagovolilo to stvar, odnosno ta novi davek, katerega bode pri že obstoječih neznosnih davkih gotovo vsakdo vesel, občinstvu na deželi primernim potom obrazložiti, ali pa v slučaji nekorektnosti potrebno ukreniti, da se ne bode že itak nad mero obremenjena gostilniška obrt še nadalje obremenjevala na način, kakor se je zgodilo v tem slučaju.
— Umrl je včeraj v Kamniku v starosti 54 let bivši župan in sedanji I. obč. svetovalec g. Fran Fischer, lastnik dobroznanega hotela v prijaznem Kamniku. Pokojnik, ki je bil obče čislan mož, je dolgo bolehal za srčno boleznijo. Zapustil je vdovo in četvero otrok. Bodi mu zemljica lahka!
— Ujet tat. Te dni je v Kranju vlomil pri g. Rantu neki tat in kakor se govori napravil precej škode. Tat, ki se zove Nadižar, jo je iz Kranja popihal v Ljubljano k vojaškim vajam, misleč najbrže, da je pri vojacih še najbolj varen. Toda njegov račun se mu ni obnesel. Nadižar, ki je bil že dlje časa policijsko zasledovan in je tudi iz Ljubljane iztiran, je bil prijet in izročen sodišču.
— V Cerknici je doslej neznan tat 12. t. m. ponoči ulomil in sicer najbrž z bajonetom pri gostilničarki Ani Pintar in je iz omare v gostilniški sobi ukradel kakih 140 K in še nekaj drobiža.
— Legar v Kropi. Piše se nam: Tukaj so je pričel sumljivo širiti tifus (vročinska bolezen); baje je že 12 oseb bo-lanih na tej bolezni. G. doktor iz Radov-
ljice je že konstatiral omenjeno bolezen. Tudi pred 2 leti je razsajal tifus. G. nad-učitelj in g. učiteljica sta ležala več mesecev in šola je bila dalj časa vsled tega zaprta, Kaj je vzrok bolezni? Morda voda, ali kakšna druga stvar — kumare V
— Premena pešpota med- Črnim Vrhom in Godovičem v poštno vožnjo. Z 2. avgustom t. 1. pre-menil se je vsakdanji pešpot med črnim Vrhom pri Idriji in Godovičem v poštno vožnjo s sledečim voznim redom: odhod iz črnega Vrha ob 8 uri dopoludne, dohod v Črni Vrh ob 11 uri 30 m dopoludne, dohod v Godovič ob 9 uri dopoludne, odhod iz Godoviča ob 10 uri 30 m dopoludne.
— Strela je udarila v hlev Antona Oblaka na Golem vrhu fare Lučina in ga užgala. Ogenj se je razširil tudi na hišo in prouzročil 8000 K škode.
— Iz Zagorja ob Savi se nam piše: Okrožni zdravnik g. Mihael Mor-scher se je svoji službi odpovedal in se preseli v bližnji Hrastnik. Uzroki so menda toliko znani, da jih ni treba navajati. Srečno pot, gospod zdravnik!
— Cekine po 20 K je sedaj avstro-ogrska banka spravila v promet in se je včeraj začelo z izdajanjem tega denarja. V očigled v naši državi vladajočih gospodarskih razmer se bojimo, da bodo ti cekini kaj hitro zopet iz prometa izginili.
— Zveza slovenskih posojilnic v Celju priredi v četrtek dne 29. avgusta v Celovcu poučen shod za Koroške slovenske posojilnice. Na tem shodu bodo govorili g g. Miha Vošnjak, dr. Ivan Dečko in Fran Jošt. Prireditev tega shoda pomeni malo zmago narodne misli. Tisti Koroški »laži-slovenski« duhovniki, ki so se polastili vodstva Slovencev onstran Karavank, so namreč skušali slovenske posojilnice na Koroškem odtrgati od celjske »Zveze« in jih priklopiti nemški »Zvevi« a to se jim ni posrečilo.
— Laž ima kratke noge! Nedavno tega so nemški listi zopet zagnali hrup, češ, da sta dva slovenska doktorja napadla nekega celjskega Nemca z imenom — Poliča. »Deutsche Wacht« je seveda hitro konstituirala strašno grozodejstvo. Mi smo stvar že koj tedaj pojasnili. Zdaj, namreč 17. t. m. je bila sodna razprava radi tega »napada«, a na zatožni klopi je sedel—siromašni »napadanec«, tožen od obeh »slovenskih doktorjev«, radi žaljenja na časti in od državnega pravdnega funkcionarja radi prestopka proti osebni varnosti In tudi obsojen je bil in dokazano, daje potegnil oster nož zav-ratno proti dr. Karlovšku. Zaključek: 12 dni zapora za ubogega »napadenega« Velikonemca.
— Za visoko napitnino. Mariborski mestni očetje so dobili lansko jesen od nekod inženerja Fritza Rezegh a, kateremu so poverilili mestno stavbeno nadzorstvo. Ker je mož prišel do te časti baš tedaj, ko je imelo mesto oddajatii obširna in draga dela za novo klavnico in vodovod, porabil je to priliko ter jemal od raznih dunajskih židovskih tvrdk napitnine v zneskih po 4000 K, 8000 K, 3000 K, 6500 K, 1000 K in 400 K, tedaj skupaj 22.900 K. Ker je imel v mestni službi letne plače 4200 K ter mesečne nagrade 150 K, lahko sije začel staviti vilo. Mestni očetje bi mu bili najbrže »pregledali« to slabost, da se jim ni na drugi strani zameril. Tako pa so ga postavili v ponedeljek pred mariborsko sodišče. Toženi je bil krivim spoznan ter obsojen v osemmesečno težko ječo ter v globo 20.500 K za mariborske mestne uboge.
— Koroški dež. šolski zakon
se prenaredi, in je deželni šolski svet v svoji zadnji seji izvolil posebni odsek, kateri se ima o tem posvetovati in sestaviti dotični načrt.
— Vodja tržaških socialistov Karlo Ucekar je stal v četrtek pred goriškim okrožnim sodiščem tožen, da je na nekem shodu v Gorici napadal dogme katoliške vere ter sveto pismo. Ucekar je bil obsojen na 6 tednov težke ječe. Zanimivo pri te] obravnavi je to, da je Ucekarjev zagovornik dokazal, da je glasom sklepa tridentskega koncila prepovedano brati sv. pismo. Ali zdaj veste, ljudje krščanski, zakaj Vam duhovniki ne dajo celega svetega pisma v roke, ampak samo
prikrojene izvlečke? Ker jih je strah, da bi ljudje nauke sv. pisma začeli primerjati z nauki, katere slišijo od duhovnikov!
— Velika tatvina.  V Trstu so
neznani zlikovci ulomili po noči v stanovanje neke dame in ukradli dragocenosti v vrednosti kacih 100.000 K ter 500 K gotovine.
— Nova stavba- Ta teden se je začelo z deli za zgradbo hiše dr. Kri-sperja nasproti justični palači. Hišo gradi stavbenik g. Filip Zupančič.
— Anžič prijet. Danes zjutraj je mestna policija dobila zopet v pest tata bicikeljnov Josipa Anžiča iz Hradeckega vasi št. 19. Kakor je znano, je Anžič bil 9. t. m. prijet, ker je pokradel po mestu več bicikeljnov. Dne 10. t. m. zvečer je ušel iz rotovškega zapora, ko je popred skozi okence na vratih odprl samo zapahnjena vrata in tako prišel na hodnik, od koder je skočil na dvorišče. Bežal je domov, vzel boljšo obleko in denar in se potem podal v spremstvu sester v št. Vid na vlak, s katerim se je odpeljal v Solno-grad, kjer je ostal pri svojem bratrancu Petru Porenti in bratu Ivanu Anžiču. Dne 14. t. m. je bil Josip Anžič na prošnjo ljubljanske policije, ki je bila izvedela, da se nahaja v Solnogradu, tamkaj aretovan in sodniji izročen. Dne 21. t. m. odgnali so ga orožniki v Ljubljano, kamor bi bil moral priti 22. t. m. zjutraj, če bi ne bil popred ušel orožniku, ki ga je spremljal iz Beljaka v Ljubljano. Prebrisani AnžiČ je prosil orožnika, ko je vlak vozil počasneje proti postaji v Vižmarjih, naj ga pusti na stranišče. Anžič je stranišče za seboj zaprl, pocenil na odprto straniščno okno in skočil iz vlaka. Zgodilo se mu ni ničesar, samo malo pretresel se je. Po srečnem skoku iz okna je tekel čez polje proti Savi, in potem je šel po polju proti mestu in za mestom jo je vdaril na Golovec. Prišel je že zjutraj domov in dobil tamkaj zavetja do danes zjutraj. Policija, ki je neprestano sledila za njim, je slutila, da se Anžič ni mogel nikamor daleč podati, ker ni imel denarja, in ker je vsled skoka iz vlaka gotovo pohabljen, in je vsled tega dala tudi po nesumljivih in zanesljivih osebah nadzorovati Anžičevo hišo v Hradeckega vasi št. 16, ker je bilo pričakovati, da pride Anžič k svojim starišem. Nadzorovanje je imelo uspeh. Danes zjutraj je mestni policijski stražnik izvedel, da je Anžič nekje v hiši svojih sta-rišev skrit in je to naznanil načelniku policije, ki je takoj odredil, da se hiša po stražnikih obkoli in preišče. Devet stražnikov v civilni obleki in detektivov se je najpopred od vseh strani bližalo hiši in jo tako zasedlo, da bi nihče iz hiše in gospodarskega poslopja ne mogel uiti. Za detektivi so prišli uniformirani stražniki. Raziskava se je pričela. Najpopred se je preiskala hiša od tal do vrha. Vsak kotiček se je pregledal. Najedenkrat se ustavijo preiskovalci pred jedilno omaro in zahtevajo, da se prinese ključ in odpre. Ključa ni bilo najti, kar je bilo že sumljivo. Stražniki so sedaj z raznimi ključi skušali omaro odpreti, in že so jo hoteli s sekiro odpreti, ko se omara odpre in skoči v stražnike zasledovan tat Josip Anžič. Policaji so ga prijeli in uklonili. Tat in domači so jokali, policaji pa so od veselja vriskali, da so dobili nevarnega tata zopet v svoje roke. Uklenjenega Anžiča so pripeljali najpopred na stražnico na Karlovsko cesto, kamor je prišel po njega voz za jetnike in ga v spremstvu poulične mladine odpeljal na rotovž, kamor je privrelo vse polno ljudi, kateri so hoteli videti dvakrat pobeglega Anžiča. Ko sta ga dva stražnika pripeljala uklenjenega od zaslišanja in ga peljala v zapor, pričakovalo ga je na stopnicah in na hodnikih mnogo ljudi. Tudi ko so ga odpeljali na Žabjek, zbralo se je pred magistratom mnogo občinstva. Sedaj menda ostane nekaj časa na Žabjeku.
— Zopet škofovi konji. Te dni so se škofovi konji vagona električne železnice tako ustrašili, da so se splašili in v divjem diru bežali po Poljanah, če se jim je kaj zgodilo, tega ne vemo.
— Izgubljene stvari. V Latter-mannovem drevoredu je izgubil neki uradnik zlato uro s kratko verižico. Ura ima na pokrovu vtisnjeno številko 131.786.
* Kanonik — obsojen. Pri ob
ravna vi proti kanoniku Mardyrosiewiozu, ravnatelju zastavljalnice v Lvovu, kateri je, kakor znano, poneveril četrt milijona kron ter bil obsojen na 8 mesecev ječe, so se izvedele jako zanimive podrobnosti iz življenja tega gospoda. Tako je n. pr. kanonik vedno povdarjal napram svojim uradnikom, da je on sam zavse odgovoren ter tako delal, kakor se mu je zljubilo. On je bil ravnatelj, glavni kasir in sploh vse, kar je bilo ravno treba, da je dosegel svoj namen. Kontrole ni bilo v njegovem uradu nobene, niti knjig. Iz denarja, katerega je poneveril, je kupoval za različne dame krasne dragocenosti, zapestnice, uhane itd. 2 duhovnika sta izpričala, da je kanonik M. tudi kvartal ter zapravil na ta način veliko denarja. Neka babica pa je izpovedala, da se je rodilo nedavno pri njej dete, katerega oče je bil kanonik M. Ta seveda vse zanikuje ter samo priznava, da je poneveril denar, ker so se mu smilili reveži in jim je hotel tako pomagati. Nadškof Isako\viecz, kateri je kanoniku slepo zaupal ter ga imel za najboljšega človeka, je baje same žalosti radi te afere — umrl, a mu je vendar na smrtni postelji velikodušno odpustil. Obsojeni kanonik je posojal tuj denar lahkomiselno nezanesljivim ljudem, katerih si niti zapisal ni. Sploh je bilo v tej posojilnici »Mons Pius« nekako tako gospodarstvo, kakor ga imajo v Vencaj-zovem petiotskem društvu na Viču in v katol. konsumnih društvih, kjer nadomešča pratika vse trgovske knjige ter je »ga-spud« blagajnik, revizor in predsednik. Drž. pravdnik je proti prenizki obsodbi kanonika M. vložil ugovor.
* Umor ritmojstra Krosigka.
31. jan. t. 1. popol»dne je bil na jezdališču v Ilumbiunem ritmojster Krosigk vpričo vojakov ustreljen. Kdo ga je ustrelil, ni znano. Sumljiva sta podčastnika Marten in llickel, a vojaško sodišče je oba oprostilo. Višje vojno sodišče pa je obsodilo Mar-tena v smrt, Hickela pa je oprostilo. Zanimivo je, da je celo zastopnik tožbe priporočal sodišču, naj Martena ne obsodi v smrt, nego le v 12 letne ječo. A sodišče je sodilo na smrt! Sodba zbuja silno nevoljo.
' Junaštvo psa. V zadnji številki lista »Der illustr. Thierfreund« čitamo sledečo dogodbo iz našega časa. Grajščak G. na Nemškem blizo reke Marna je daroval svojemu logarju velikega angleškega psa. Ker pa je logar ž njim surovo ravnal, ube-žal mu je večkrat, tako da je naposled sklenil, da psa potopi v Marno. Privezal mu je okoli vrata kamen, ter ga je pahnil v vodo. Pes pa je pregriznil vrvico in tako je splaval zopet na površje. Toda surovež gaje vdaril z veslom po glavi, da seje voda od krvi porudečila. Vkljub temu je plaval pes zopet k čolnu, od katerega ga je hotel divjak iznova odpoditi z veslom. Toda logar je izgubil ravnotežje, štrbunknil je v vodo, v kateri bi bil gotovo poginil, ako bi ga pes ne bil prijel za obleko ter privlekel k bregu.
* 74 kilogramov 40 dek vinarjev. V Altmansdorfu pri Dunaju je poslal neki trgovec neki firmi v Iletzen-dorf račun 372 kron, kateri se je zdel dotični tvrdki mnogo pretiran. Ker ni hotel šef tvrdke tožiti trgovca, kateremu se ni zdelo vredno natanko dokazati, da je res upravičen zahtevati toliko denarja, se je maščeval šef s tem, da je poslal trgovcu v samokolnici polno vrečo vinarjev, ki so tehtali 74 kilogramov 40 dek, češ, da je sedaj poravnan račun 372 kron.
* Nag gost. V ponedeljek zjutraj ob 7. je prišel v neko gostilno na Schaf-bergu blizu Dornbacha docela nag gost, ki je zahteval pijače. Gostilničar pa je čudnemu gostu pokazal vrata. Ali nagi mož je šel preko ceste v drugo gostilno, sedel ondi za mizo in zahteval vina. Gostilničar pa je peljal gosta na policijo, ki ga je spremila končno v blaznico.
* Vsa vas zgorela. Iz Budimpešte javljajo, da je nastal v Kanizsi v Bacsem komitatu požar, ki je upepelil 28 hiš prav do tal. Skoda je jako velika. Mnogo prebivalcev je ob vse svoje imetje. — V Bod-zas-Ujli, tudi na Ogrskem, pa je zgorelo 20 žitnic z vsemi stranskimi poslopji. Le malo posestnikov je bilo zavarovanih.
* 40 h is se porušilo« Kakor poročajo iz Saragose, je bila te dni ▼ Villa-
nueva de Joloca uprav grozna nevihta, katera je porušila 40 hiš. Pod razvalinami je našlo smrt tudi šest oseb, Škoda znaša več milijonov.
' 15 osab utonilo. V Brestu se je zvrnil 20. t. m. čoln, vsled česar je utonilo 15 oseb. Nihče se ni mogel rešiti
* Pijavke usmrtile. V južni Rusiji v obližju Kamenskaje, ob Donu je lovila nedavno neka žena pijavke; bredla je že par ur po vodi, pijavke so se prijemale njenega telesa, a ona jih je devala v lonec, katerega je nosila seboj. Tako je nalovila že 140 pijavk, katere so ji seveda izpile mnogo krvi, tako da je bila primo rana, iti iz vode. Ko pa je prišla do brega, se je onesvestila; pri tem je zvrnila lonec, in vse pijavke so se vsesale v telo onemogle žene. Ljudje so jo našli vso zabuhlo; zavedla se je le za trenotek, potem je umrla.
' Devet proti izdajalcem. Ne
davno je bil K tchener zopet obkrožil De \veta in le z velikim trudom se je posrečilo Dewetu, da je odnesel pete. Kako je mogel vedeti angleški general tako točno, kje naj čaka Deseta? De\vet je zapazil, da mu je izginila strategična karta, na kateri je imel zasnovane poti in steze, po katerih je imel vsaki dan hoditi. Na jed-nem takem zaznamovanem prehodu so čakali Angleži in skočili nanj od vseh stranij. Tedaj mu je bilo jasno, da ima okoli sebe izdajalce. Ko je bil na varnem, je sklical okoli sebe vse svoje ljudi. Povedal jim je, kaj se je zgodilo, da so sredi junakov tudi domači izdajalci. Pozval je svoje Bure, naj ovadijo izdajalca, ako ga ne poznajo, pa naj ga zasledujejo. Dokler se ne najde pravi izdajalec, so pred njegovimi očmi vsi izdajalci. Razburjeni so poskočili junaki! Preklinjali so izdajalce in se rotili na vse možne načine. Najbolj mej vsemi pa dva mladeniča. Dewet pa je zapazil, kako sta bila mladeniča bleda in kako je bilo njuno navdušenje posiljeno. Ukazal ju jo takoj prijeti in zvezati. In res! Pri jednem so našli listič, na katerem je bilo pisano po angleško: »Pošlji hitro, kakšna je cesta okoli Wehsayl«. (Na tem mestu je moral Dewet iti mimo.) Pri drugem so našli nakaznico na 400 lib. (10.000 kron). Mladeniča nista mogla tajiti svojega izdajstva in priznala sta vse. Devvet je poklical svoje častnike, da ju sodijo. In obsodili so ju na smrt. Dvanajst angleških ujetnikov je bilo poleg. Tem je dal Devvet svobodo pod pogojem, da postrele nesrečna izdajalca. Prej pa je hotel De\vet še z njima govoriti. Bila sta jedina sina dveh vdov. Očeta sta jima junaško umrla na bojnem polju za svobodo domovine. Videli so ju klečati in jokati pred Devve-tom, a Devvet je bil neizprosen. Angleži so ju postreljali, potem pa je Devvet pokleknil in molil nad mrtvimi telesi mladih Burov.
* Resolutne Američanke. Dame v Filadelfiji so jako občutljive, zlasti pa ravnateljice dekliških zavodov, kjer pazijo z Argusovimi očmi na svoje gojenke. V svoji občutljivosti so šle tako daleč, da smejo dekletom staviti koze le ženski zdravniki; v najnovejšem času pa so vložile ugovor na — sprevodnike električnih železnic, kateri baje mlade dame nadlegujejo s svojimi zaljubljenimi pogledi ter jih pitajo s sladkimi priimki, da jih pri vstopu in izstopu iz voza rahlo stiskajo za ramo, češ, da jim le pomagajo. Skriven komite teh častitljivih dam je prepotoval vse železnice ter je skušal gg. sprevodnike; članice tega komiteja so se nalašč vedle nekoliko predrzneje, čemur je sledilo tudi bolj ljubeznivo vedenje konduk-terjev. Častivredne ravnateljice zato zahtevajo, naj se ne jemlje v službo mladih in lepih sprevodnikov, dalje pa naj se tem, ki službujejo, naravnost prepove, nagovarjati dame — ali pa jim celo pomagati pri vstopu ali izstopu iz voza — najbolj odločno pa naj se prepove, dame pod pazduho stiskati. Ravnateljstvo je ugodilo le zadnji zahtevi.
* Rabeljnovi govori. William Beatric, umirovljeni rabelj v Worcestru, hoče si razen pokojnine prislužiti še kak vinar. Za majhno vstopnino prireja govore o svojih rabeljskih izkušnjah, o umetnosti, kako najložje človeka obglaviti ali obesiti. Njegova soba je prenapolnjena z radovednim občinstvom — dam je več. Z izvanredno domišljijo popisuje Beatric zadnje
obsojenčeve trenotke, kaj mu je dišalo, kaj je pil, kadil, skrivnostne besede, koje je obsojenec zaŠepetal, kadar mu je že petljo zadrgnil na vrat, — sploh izbira jako zanimivo snov. In nežnočutne dame, mladina in kar je radovednih poslušalcev, vse zadržuje sapo, izbuljajo oči, nastavljajo ušesa, da jim le nič ne uide, kadar govori rabelj o lomljenju tilnika, o dolgih in kratkih petljah in drugih natančnostih in skrivnostih rabelj nove obrti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 24. avgusta. Najpoučenejši politični krogi potrjujejo vest, da odstopi vojni minister Krieghammer že v kratkem in da pride kot vojaški zapovednik v Bosno. Krieghammerjev odstop provzroči precejšnje premembe v vojni upravi. Mesto vojnega ministra zavzame najbrž fcm. Waldstatten.
Dunaj 24. avgusta. Rumunski ministrski predsednik Sturdza je dospel sem in imel dolgo posvetovanje z ministrom zunanjih del grofom Golu-chovvskim.
Dunaj 24. avgusta. Danes je iz necega tukajšnjega hotela skočila in se takoj ubila 501etna dama z imenom Lackenbacher, in sicer v trenotku, ko sta v njeno sobo vstopila dva redarja, da bi jo aretirala. Samomorilka je v neki tukajšnji zastavljalnici hotela izvršiti veliko goljufijo, kar pa se ji ni posrečilo
Praga 24. avgusta. Bivši načelnik mladočeškega kluba, dr. Engel, je izjavil, da je pripravljen sprejeti državnozborski mandat, ki ga je imel dr. Kaizl.
Pariz 24. avgusta. S carjem pride tudi carica na Francosko. Ministrski svet je imel včeraj sejo, v kateri je določil program slavnosti.
Pariz 24. avgusta. „Agence Ha-vas" javlja, da je sultan izdal irade, s katerim ustreza vsem glavnim zahtevam, kar jih je stavil francoski poslanik Constans. Francosko-turški konflikt je s tem najbrž poravnan.
Barcelona 24. avgusta. V tovarni Ramona Marula je policija našla v kleti šest popolnoma izgotovljenih bomb
Hamburg 24. avgusta. „Hamburger Neueste Nachrichten" so razkrili in dognali, da hodijo po Nemškem agentje, ki love doslužene nemške vojake za angleško armado v Južni Afriki.
Bruselj 24. avgusta. „Petit Bleu" javlja iz Galaca, da je na iztoku Dnjestra zbranih 20 ruskih torpedovk in da je Rusija ob rumunski meji začela mobilizirati.
Bratje Sokoli!
V nedeljo 25. avgusta 1901
priredi
Idrijski Sokol
izlet v Logatec.
Da preživimo par ur skupaj z vrlim bratskim društvom, se pridruži ljubljanski Sokol po deputaciji temu izletu in nastopi z eno vrsto telovadcev.
Zbirališče je jutri v nedeljo na južnem kolodvoru, odhod ob 12. uri 58 minut s popoludanskim poštnim vlakom.
Na obilo udeležbo Vas vabi z bratskim Na zdar!
V Ljubljani 24. avgusta 1901.
Odbor.
Darila.
Upravnlštvu našega lista ao poslal i: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Nekdo o priliki poroke T. in P. G. v P. 5 kron. — Gosp. dr. Karol Schmidinger, c. kr. notar v Kamniku 6 kron — koje je vsled kazensko-sodne poravnave vplačal g. Fran Rema iz PalovC. — Skupaj 11 kron. — Hvala!
Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utesujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Molio vo francosko žganje in sol", katero se sploSno in uspešno porablja pri trganja po udih in pri dragih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1-80. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan s varstveno znamko in podpisom, a (2—12) i
Franc Jozefova
grenčica
(Frana JoncF Hitler»»SSMS>
je že nad 25 let priznana za najboljšo svoje vrste.
Dobiva se povsod. (1016—9)
UB0LJŠA HRANA ZA ZDRAVE J M
>v orev>h»bolne
otroke
moka za orroke
L 1268
Umrli so v Ljubljani:
Dne 19. avgusta. Genovefa Zorko, usmi-ljenka, 32 let, Radeckega cesta št. 11., jetika
Dne 21. avgusta: Terezija Kovačič, delavčeva žena, 29 let, Martinova cesta št. 20, jetika.
Dne 22. avgusta: Marija Keber, delavčeva hči, 9 dnij, Bohoričeve ulice St. 28., čeljustni krč. V otroški bolnici:
Dne 21. avgusta: Alojzij Pečan, delavčev sin, 7 mesecev, bula.
Meteorologično poročilo.
VUln. n»j morjem 806 1 m. Srednji sratnl tlak TSflO mm
■g I Stanjej g P
p j Čas opa- baro-1 g, p.
zovanja metra g g' < I Iv mm.I £5 S
Vet rovi
Nebo
23  9. zvečer I 739 8    16 1 si. jvzhod jasno
24  7.zjutraj j 738 9 . i 2. popol.   737 0
110 al. jvzhod   megla | 26"7 si. jzahod   jasno 0
Srednja včerajšnja temperatura 1670, nor-male: 181°.
Dunajska borza
dne 24. avgusta 1900. jkapni državni dolg v notah   .  . . Skupni državni dolg v srebra  .   . .
.\vucrijbka zlata renta......
Avstrijska krunska renta 4'/,   .   . .
Ogrska zlata renta 4°/„......
Jgrska kronska renta -1' .... Avstro-ogrske bančne delnice   .  . .
Kreditne delnice . ......
London vista.........
Se ms ki državni bankovci za 100 mark
20 mark ... ......
dO frankov..........
Italijanski bankovci.......
0. kr. cekini......
98 86 98 76 118 90 96 70 11« 5" 92 80 1672-632 50 239 37'/, 11712',, 23 44 1904 9116 11 32
Najboljša pitna voda
kadar preti nevarnost epidemije, je v takih slučajih često skušena, od medicinskih avtoritet vedno priporočevana
Spao*
-------alkalična kislina
V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, naj-prikladnejša pijača. (25—3)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih spece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
„Slovenski Narod"
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani:
L. Blaznik, Stari trg št. 12.
M. Blaž, Dunajska cesta št. 14.
H. Dolenc, južni kolodvor.
A. Gruden, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3.
A. Kane, sv. Petra cesta št. 14.
J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52.
A. Kustrin, Breg št. 6.
J. Maček, Mestni trg št. 5.
A. Svatek, Mestni trg št. 25.
J. Sušnik, Rimska cesta št. 18.
F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1.
K. Urbas, Cesarja Jožefa trg (Mahrova biša). Bled:
O. Fischer, knjigarna.
Št. Peter na Krasu:
A. Novak, na kolodvoru juž. železnice.
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO.
LETNIK XXI. (i901). Izhaja po 41/, pole obseien v veliki oamerki po eden pot na mesec v zvezkih ter atoji vse leto g K ao h, pol let* 4 K 60 h, četrt let« a K 30 h. 42 Zrn vae neavatrijake dežele u K ao h na leto. Posamezni zvezki ae dobivajo po So h.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Opomin.
Opominjam vsakogar, mojemu mladoletnemu sinu Karoln denarja ali blaga ne izročiti, ker nisem zanj
Ivan Terdan
slikarski mojster.
dobrega in izvežbanega v navadnem delu, sprejme takoj (1779—3)
Ivan Lebez v Borovnici.
Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi pri Kamnigorici
vsprejme spretnega
Brespsskliozir.kiijpoijo.
Pisane ponudbe z dostavkom letne plače vposlati so naravnost zadrugi. 1780-3
(1813)
s kavcijo se takoj sprejme.
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
malo rabljeno, močno in z lahkim gonom, proda po nizki ceni (1800—2)
Oroslav I^-u-g-ina
v Ljubljani, Kolizej, III. nadstr.
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. PoSiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6'60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko:
6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
■*£ komadov skupaj samo gld. 6'60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Amerikansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti sy||   brez zadržka znesek in naj nikdor ne W   zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrnsiio
svatbeno in priložnostno darilo
:akor tudi asa vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino te v (2116—33)
A. IllKSC?IllSEltC--a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpošlje. j#~*<
Čistilni prašek, za njo lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). ^Itftf
izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako [zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
St. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik.
Franc Stupica
v Cjubljani
Marije Terezije cesta
priporoča
prava španska vina.
Znamka Montana Luque & Co.
Malaga.        (i8i4—i)
4m
Marija Fischer naznanja globoko užaljenega srca v svojem in v imenu svojib mladoletnih otrok Miči, Anice, Enice in Pepice vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bog Vsemogočni v Svoji neskončni previdnosti sklenil, iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta in strica, gospoda
Franc Fischer-ja
meščana, hotelirja in trgovca
danes dne 23. t. m. ob 6. uri zjutraj po dolgotrajni in zelo mučni bolezni, previđenoga s svetotajstvi za umirajoče, v 54. letu njegove starosti poklicati k Sebi v boljše življenje.
Truplo predragega pokojnika se bode v nedeljo dne 25. t. m. ob 5. uri popoludne v hiši žalosti blagoslovilo ter preneslo na pokopališče na Žale, kjer se položi v rodbinsko rakev.
Sv. maša zadušnica se bode brala na Žalah v ponedeljek dne 26. t. m. ob 8. uri zjutraj.
Nepozabni rajni bodi priporočen v blag spomin in molitev.
V Kamniku, dne 23. avgusta 1901. (1817)
I
I
Mestna občina Kamnik javlja žalostno vest, da je danes zjutraj ob 6. uri preminul gospod
Fran Fischer
bivši župan in sedanji I. občinski svetovalec, posestnik, trgovec i. t. d.
Pogreb bo v nedeljo 25. t. m. ob 5. uri popoludne.
V Kamniku, dne 23. avgusta 1901. (1811)
I
Ravnateljstvo okrajne posojilnice v Kamniku javlja žalostno vest, da je danes ob G. uri preminul nje član in soustanovnik gospod
posestnik, trgovec, hotelir i. t. d.
Pogreb bo v nedeljo 25. t. m. ob 5. uri popoludne.
V Kamniku, dne 23. avgusta 1901.
(1812)
[KISEJ.A
OSVEŽUJOČA
Zastopnik za Kranjsko:
JSS&R&s^.Mihael Kastner
V T ^ jllt* 1 j JI 11 i. (7i425)
CA. Nepresegljiva zdravilna voda.
(571-24)
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Kehvianen-Apotheke, Frankfurt a./OT.
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Ostarreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (1634—3)
uss-Sfaufer-jev klej m
v <«>!>«> I rili In steklenicah
večkrat odlikovan z zlatimi in srebrnimi svetinjami, s katerim se lahko zlepijo zlomljene stvari, ima na prodaj Fran Koli mi mm v I J ii Eilj a ti i. (611—13)
samec, vešč stroke, govori hrvaški, slovenski in nemški, išče službo v kaki večji gostilni.
Ponudbe in naznanila naj se pošiljajo pod naslovom „Franjo Marš, Zagreb, Mesnička ulica k. br. 11."        (isi5—i)
Graška
trgovska akademija.
5? Abitnrijentski tečaj. ^5
Jed no let en trgovski tečaj za absolvente srednjih sol ln enakih učnih zavodov, ki se hote" posvetiti trgovskim in industrijalnim podjetjem, ali hote" kot velikošolci (juristi) svoje vednosti razširiti.  Zaeetek dne 5. oktobra.
Obširne prospekte razpošilja ravnateljeva pisarna, Kaiserfeldgasse Nr. 25.
1474-4   Ravnatelj: mM m Herg-er.
Dobre cenene ure
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD _
tovarna za uro In eksportna hiša zTatnln Most (Br(lx) Cesko.
Dobra nikelnastaremontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „  120
Nikelnasti budilec.......... „ 195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—72)
0l2T Hustrovani katalog zaston/ in poštnine prosto.
Čokolada
Parls 1900. Grand Pri*.
(23—31)
Povsod na prodaj«
Cacao
I
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam 8 prevzetjem zastopa domaee zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod ,,t.*08" Gradec, poste restante. (766-20)
Notarskega uradnika
1784 išče notar na deželi. 3
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Spreten komi
norimberške in galanterijske stroke in za kranjske izdelke se sprejme za en-gros trgovino.
Ponudbe pod spreten komi št. 1000
upravništvu »Slov. Naroda«. (1792 —3)
3 lovski psi
mladi, istrijanske prve vrste (med njimi dva povsem jednako rujava), se oddajo do I. septembra t. I.
^k.. Fister (1803—2) Podnart, Gorenjsko.
Trgovski vajenec
zmožen slovenskega in nemškega jezika ter nekoliko izšolan, se sprejme v trgovino z železnino pri (1739—3) Karola Kavšeka nasledniku Schneider & Verovšek, Ljubljana.
Trgovskega učenca
iz dobre hiše, kateri je dovršil ljudsko šolo, sprejme v trgovino z manufakturnim blagom (1788—2)
Franc Crobath v Kranju. Ces. kr. avstrijske %t; državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odhod i* Izubijane ji. kol. Proga 6e* Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čez Seizthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifiing v Stevr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 in zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Seizthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Keifling v Line, Badejevice, Plznn, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Anostetten ca Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabe!, Beljak, Celovec, Ljubno, Seizthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Seizthal v Solnograd, Lend-Qa&tein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curili, Genevo, Pariz; čez Klein-Reiriiug v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine varef Hob, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipskc, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Ifovo-neato ln v Kočevje. Osobni viaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 6. uri 55 u zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v Ljubljano !»*> kol. Proga is Trbiža Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solaograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — 0b II. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, H«.ha, Marijinih varcv, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lond-Gasie !ia, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 3>i m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla.. Proga is Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. — Odhod is Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. ari 50 m in ob 10 uri 25 m svečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393)
Holandsko-ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odplutbes
29. avg. Statendam      1-00 popoldne. 5. sept. Potsdam       5-30 dopoldne. 12. sept. Maasdam       1*00 popoldne. 19. sept. Rotterdam     5-oo popoldne.
Novi parniki na 2 vijaka, Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (1472—7) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej 1 izprista-drngi kajiti od 228 K    „    J ni&ca ID. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne naĐunaji: Za kajite: I., Kolowratrlng 10;
za m. razred: IV., VVevrlngergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomosta in Trsta.
JVtalo posestvo
•e proda, ki obstoji iz hite, gospodarskega poslopja, vrta, bližnjih travnikov in parcele gozda.
To posestvo leži ob Savi, neposredno tik nekega trga pri južni železnici, in je ob enem pripravno za strojarijo ali Blično obrt — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. t1798"1)
Koroški
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda,
izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (573-39)
Zastopstvo In zaloga za Kranjsko in Primorsko:
Anton Dttrleh LJubljana, lUarlJe Terezije ee«ta 9.
Naravni, iz alkohola napravljeni za vreti kis, brez primesi nevarne in neprijeten okns imejoce očetove kisline, se dobiva pri
J« J« 3(antz-u
v Ljubljani, Rimska cesta štev. 16.
L. terj8V oblit za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-^^^== som, žuljem Itd. Itd. ==^^=
Glavna zaloga:
L, Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meidling.
z^r Lnser-je¥-™
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoll. V Kranju: K. Savnlk. (627—22)
Za trgovce!!!
Izvrsten kraj za trgovino
na prikladnem mestu. 1758-2
•aTamlff«* vnffoaaasJL p«»ai«^Jl.
Več pove upravništvo »Slov. Nar.«.
S. Goldschmidt & sin
Wels, Gornje Avstrijsko.
Prenosila« štedllna ognjiae« v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsaki renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost pošilja. (923—17)
Red Star Line, Antwerpe»i
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v Nevv York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener (liirtel, na Dunaj i ali (1115-9)
Ant. Rebek, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
|j gaT" I * t-    t U: bratu! jftl te
■?
>
•i-T n
ji ©
u o
i
IVagi*ad|eita tvrdka j
na. Bulu v Dalmaciji ^z^^^
proizvaja nujliolj mu. leinu in okrcprujota
šSr vsakovrstna vina
vsebujoča naravnega alkokola od 9 do 14 stopinj, kakor tudi
Kdor se želi o tem preveriti, naj poskusi to najbolj okrepčujoče sredstvo, nabavljajoč izključno in neposredno pri tvrdkt, koja ga proizvaja. — Naročbe od 50 litrov in več izvršujejo se takoj in točno. — Uzorce, cenike in izjave stalnih odjemalcev pošiljam na za-htevanje franko. — Podam lahko na stotine spričeval iz Banovine.
Ako si pomagamo sami, ne potrebujemo tujcev!
03
CD«
O N » N
< C-i.
(D
f
„Andropogron''
(Iznajdifelj P. HerTmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sred-Mvo za raett Iv- , katero ni nikako slcparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena i! zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani Izpadanje lan in odstrani nrahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—48)
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 14. 9 Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. •
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gospođu
Vašo Peivićić-u.
V zalogi imata tudi gg. K. VI u lir in S . g»l. Trn-koe/.) v I Jubljanl in g. A. Kant v Eiranji.
^reprod-a/jalci popust
Uradno dLo-volJana
(1809)
posredovalnici) stanovanj in služeb
Gospodske ulice ftt. 6
priporoča In nameti č a
slnžbe iskajoče vsake vrste
posebno take z dobrimi spričevali, ta EJ ubijano In drug-od. — Kolikor možno vratna poatrezba xajroto% IJena.
Najboljša uporaba
Kar največ in najfinejšega
surovega * e * masla!
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj;
v Parizu 1900 „Grand-Prix".
lu milijona tacih strojev v rabi!
Uravnujejo se pasterizerske naprave za transport mleka.
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo.
Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko ln parno moč.
r. e> ■   Načrti   proračuni.   ■ d>
(470)    Akcijska družba (26)
Alf a-Se parate r
Dunaj, XVI. Ganglbauergasse 29.
Ceniki, poučne brošure brezplačno.
trgovski pomočnik
Specerist, kakor tudi
(1797-2J?
kateri je dovršil ljudsko Solo, se sprejmeta takoj v trgovino mešanega blaga.
Janko Popović v Cerknici.
Trgovina z mešanim blagom
kje na deželi ali v kakem trgu
se želi prevzeti.
(1773-3;.
Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu »Slov. Naroda« sub ,,Merkur 4000".
Ugodna prilita za natoj!
Lepa, skoro nova hiša
v kateri se nahaja trgovina z mešanim blagom in gostilna, na veliki cesti, v večjem župnijskem kraju, brez konkurence, se proda radi rodbinskih razmer po ceni in pod ugodnimi pogoji. (1806—1) VeČ pove upravništvo  »Slov. Nar.«.
Ljudevit Borovnik
piifliar v Borovljah < Fer I neb > na KoroMkem
se   priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuSe-valnici in od mene preskušene. — Huatro-(2692) vani csniki saitonj. (33)
nun
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cemeiit v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega^ društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dalee nadltrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno aa|»■■«»•
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejSih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maximili£aistras3e 3.
(628-23)
* Si
m
?s
Si 1
m
Si
Mizarska zadruga ii| v Gorici (Solkan)
«> na Primorskem
naznanja  slavnemu  občinstvu,  gospodom trgovcem
in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
41
****** *****»•*• **•%**«•
m
*
(1269 - 6)
veliko zalogo
izgotovljenega pohištva vseh slogov
na Primorskem.
m m
m
.. _____ _...... _........_    „.............._................................................_..................... Jp
3? *********
v Solkanu pri Gorici
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia štev. 1, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po   naročilu v najkrajšem času. MM
== Cene zmerne. =
Delo je lično ter dobro osušeno.
* *
Ljubljana, Frančiškanska ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 34 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbi«ska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Veliks. lztirka dr. Sohoenfeld-ovih
b&rv v tubah za akad. slikarje.
Zslofla
vsakovrstnih čopicev za pleskarje, slikarje in zidarje, ntedilne^a mazila e« hrastove pode, K&rbolineja. itd.
Posebno priporočava si. občinst/u najnovejše, najboljše in neprecenljivo  sredstvo ca likanja
botnih tal pod imenom „Bftpidol'. Priporočava se tndi si. občinstvu za vse v najino etioko spadajoče delo v mestn in na deželi kot priznano reeino in hno po najnižjih cenah.
Prej J. Zor
Prej
J. Zor
Alojzij Erjavec
čevljarski mojster v LJubljani, Čevljarske ulice 3.
Po veCletni skuSnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem teCaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-giCnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečaatiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naroč9vanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 34 Here st ahraojojčjo. — t sinjim naročilom naj ie pridene norec.
Oblak
umetni in galanterijski strug-ar na CHiiicali št. 9«
fiilijalka: Šelenlaurgove ulice št. 1
priporoča svojo veliko zalogo stru*;«r«*I*IIi del lamtiiejCA Izdelka.
Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvršuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu
m± ********** **Jk ** *Jk**Jk****+**4*at
lesu itd.
34
MODERGE natančno po životni meri
■pć *' .:';ja vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi i^mp   ®   @   ®   ®   priporoča   ©   ®   ®   @ $
'^^V UCMDIlf I/ E Kf li A v Ljubljani, Glavni trg
^mk ntlinllV IVlUU/I m ® štev. 17. ®
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, • • • • s klobuke za dame, tkana In kratka roba na debelo In drobno, m a m a m
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalazni k
Stari trg št. 21
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenec (Vanille-Zwiebak), kakor tudi
^Pržen kruh
hlpbrkl po lO, 15 In «5 Ur.
V slasčičarnlcl postrezam z najfinejšim nasladnlm peoivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in napolnjene zavitke. 34
t
t
it
i
S *
V «
!
*
«bb1 »eeeesv
1192
OST Pod Trančo it. 2.
Veliko zalogo
Dragotin Košak
33
«   zlatni* K
Ljubljena, Prešernove ulice št. 5,
--- "Vellha znloKti
razne zlatnine
in iirNfsinov.
Popravila in vsa v mojo lj stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrše. B SB BHBfflBHBšBgE8B12
.•AAJai
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otrok« Je vedno na Izbero.
VaakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ee vzorec vposlati. 33
#V1
Josip Reich
likanje sukna, barvarija in kemična spiralnica Poljanski nasip — Ozki ulici it, 4
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča 33 dela.
Postrežba todna. — Oene nlake. r wv    yr v^r>
► ► ► ► ►
►
►
Fran Detter
LJUBLJANA, Stavi trg st. 1.
33 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstno slamoreznlce in mlatllnlce, katere se dobivajo vzlic njih- izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar
LJubljana, Kollzejske ulice štev. 16
(tt 1* r n. o -v • aao.) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
t«T sode 1
£ po najnižjih ernah. 33
i Zupnje ln prodaja staro vinsko posodo.
Ign. Fasching-a vdove
33 ključavničarstvo
Poljanski nasip it. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
dtodllnih ognjišč
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z 2olto med j o ali mesingom montiranih za obklada z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršb.
Z>r- /[nton žurlan
c. %r. sodni pristav
j-rančisl^a J-urlan rojena.
O^r- poročena. ^^E) Vrhnika, dni 24. avgusta 1901.
(1801)
Mrvz ponebtirtja vOvmliln.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
reg-i stro van?, zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
obrestuje hranilne vloge po 4f|,°|0
brez odbitka rentnega davita, katerega posojilnica Na m a za vložnike plačuje.
Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (2693—34)
Poštnega hranilnićnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
m
m
tli
m
-M
te«
■
ttift* *** **♦  *** **♦ *2» **• *S4 *S* *2» *2» *I* *l* fli *S* **♦ **» *t* >I* *t* ***  ♦*» *$*  ?t* *£*
Preselitev obrti.
Uljudno javim svojim odjemalcem in p. n. občinstvu, da sem se s svojim
zavodom za uniforme
preselil Iv. Slomškov Hi ulic v lasi:.o novo hišo
na voglu ftesljeve ceste št. 7.
Zahvaljujoč spoštovane odjemalce za dosedaj izkazano mi zaupanje, jh prosim za nadaljno blagohotnost in beležim z veiespoštovanjem
(1701-G)
Anton Reisner
zavod za uniforme.
Ofc jettnem se priporočam ga. jetlnoletnim prostovoljcem za izgo-tovljenje   itn* farm   po   najnovejših   predpisih   in  zmernih cenah.
m s?
m
m
54 *
m m
~$ s* * * »s * $ * ?s s? »s * $ •:• is »s * •KagajKgg'gig'a &m © s<
1
■K
i
i
i
Pozor I        ^jr ^        Pozor I
Podružnica E, A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejSe
tovarno za gasilno orodje
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brizjealnlee najnovejše sestave, kakor s patentom proti a mrzili: i, s priredbo, da brizgalnica na obe strani Jemlje ln meee vodo: „univerzalko", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parne brlzjzalnlee, vodonoše, sesalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevl iz posebne tkanine najboljše srste; dalje čelade, pase. seki-Alce, lestve ter sploh vse za ga-rilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-voasove in priprave za neet? len-luč. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (213—15) Cenike 2pcšilJax-ra.o brezplačno in peštnine prosto. "9^
Podružnica R. A. SUSEEAIi v Zagrebu.
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo (24—34)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva »e c. kr. priv. povaodl.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- | atl pazi naj se natančno na moje Ime |
St. Fernolendt.
zdravilišče
oplice na Kranj skem
odprto od I. maja do konca oktobra.
sMleratoterme C°, izredno vplivajoče pri protinu, reumi v
mišicah in členih in njih posledičnih boleznih, pri ischias, nevral-
ffiji, mrtrituttnftsti, pri raznovrstnih ženskih boleznih. M'eliki kopalni lunini, posebne kopeli,  mramornate banje, barske kopeli. — Jedilni, bralni in drugi saloni.
Pojasnila daje brez troškov
(1764-2) kopališko ravnateljstvo.
IX
i
Gostilna,pri novem svetu'
Marije Terezije cesta št. 14. ^^Bi
V nedeljo. 25. avgusta 1901
i<: < > x c i: w iA
meščanske godbe
na, izdsitrLO olepšanem vxlu-
ob    S. uri. Vstopnina prosta.
Na vrtu sta salon in kegljišče.
Točil bodem izvrstna pristna vina in Koslerjevo  niarrno  pivo ter
skrbel za dobra Jedila in točno postrežbo.
Za mnogobrojen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
(1802)
Valentin IVIrals, gostilničar.
K sezoni
K sezoni
o-o
•I
S. o o o
< 3
o ^
n
3. o
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na
69* trocevne puške
katere izdelujem v svoji deiavnici, in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z veiespoštovanjem (1596 —5)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Trgovski učenec
b primerno šolsko omiko, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino (1778—3)
Ernesta Jeunikerja, Dunajska cesta.
(1762—3)
korespondent ali praktikant
želi vstopiti v službo slovenskega, nemškega in italijanskega jezika ter francoske korespondence vešč absolviranec trg. šole. Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«.
Fino perilo za dame in gospode se sprejme za leskeče likati. E as-v ■-v* i <    w tučna! gtW~ Po perilo pridem tudi na dom.
J oder t Jamnik 17932 Cesta na loko štev. 19, I. nadstr.
Na prodaj so:
2 blagajni Wiese ter Wertheim & Wiese
(1765-3)
dalje
aparat za kopiranje z mizo in angleški cyklostyL
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Popolna oprava
za špecerijsko prodajal&ico
dobro ohranjena, se po ceni odda.
Natančni naslov pove tvrdka (12-154)
Bdmund Kavčič
v LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte.
prodam ali zamenjam svojo hišo
na Dunuju .krasna, solidna zgradba v živahnih ulicah, popolnoma obljudena, z dobrimi dohodki) za lepo gospodarsko posestvo, vilo ali za najemno hišo. Hiša ima le neznaten dolg. (18C6) Ponudbe naj se odpošiljajo na „Graf F. K.", Gradec, glavna pošta, poste restante, najdalje do 10. septembra t. I.
r
♦
i
i i i i
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom  in stavbenikom
svojo veliko zalogo najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
pecij
in najtr pežnejSih
štedilnik ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po
m« I ii I/J i li renali. Ceniki brezplačno in pošt-(1260)   nine prosto. (11)
P
1
Žrebanje 5« septembra.
(1810) Glavni dobitek
Promese kS^SttSSS" K 100.000
priporoča
Ejubljanska kreditna banka v tjubljani.
RANJA
rodni * Ljubljana * tnoUL Mestni trg 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih iii izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. (133M0) Mouogranii in risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Radi smrti lastnika se proda takoj ali pa tudi odda v najem
znani, dobro obiskovani
Motel
v SCamniku *f*~
pritikltnami, hišno opravo, perilom i. t. d. pod jako ugodnimi pogoji.
Jtafančnejc poizvedbe pri dedičih v Kamniku.
(17.')9-2)
^esnično!
Kupuj pa
F. Groschl C. Holzer Ivan Jebačin Anton Ječminek Anton Kolar
V IJiihlJanl
A. Kane, drog. IJožef Kordin C. Kuringer        Anton Krisper Mihael Kastner Peter Lassnik Edmund Kavčič Kari Lexander Kham & Murnik A. Lilleg
Krško:   F. H.
Bled : Oton V/olfling, P. Human. Crnomlj: Andrej Lackner, Karol Miiller. B. Schweiger, A. Zurc. Draga: P. S Tark. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač.
pri sroMpodlli
T. Mencinger Iv. Perdananasl. Rudolf Petrič Karol Planinšek J. C. Roger Aumana sin, R.
A. Šarabon Viktor Schiffer M Spreitzer Anton Stacul Fran Stupica
M. E. Supan A. Sušnik, F. Trdina , J. Tonih, Uradniško - kon-sumno društvo.
Engel8berger. Lilija : Lebinger & Bergmann. Lq,ž: F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller.
Idrija: A. Jelenec, J. Sepetavec. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri Kamnik:    Anton   Piniar,   Fran Škofu. Šubelj.
Novo mesto: Kiissel & Končan,
Adolf Pauser. Polhovi Gradec : J. Ana Leben. Postojna: Anton Ditrich, K. Cefe-rin, G. Pikel.
J. Krenner, Adolf Kreuzberger, Radeče: J. Trepečnik, I. občno Jan. Majdič, Karol Šavnik, le- radeSko konsumno društvo, J. karnar pri sv. Trojici. Haller. (836—13)
Kočevje: M. Kom, F. Schleimer,
Fr. Loy, P. PeCe, J. Rothel. Kostanjevica : Alojzij Gač. Kranj: Fran Dolenc, Vilj. Killer,
Radovljica: L. Fiirsager, Friderik
Homan, Oton Homai. Sodražica: Jean Levstik. Skofja   Loka:   E. Burdych M.
Žigon. Slška : J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje : Jakob Petrovčič. Tržič : Fr. Raitharek Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrpolje. Fran Kobal. Vrhnika: M. Brilev. Zagorje:  R.  E.  Mihelčič, Jan.
Miiller sen. Žužemberk: Jakob Dereani.
Dva dijaka
se sprejmeta s prihodnjim šolskim letom v stanovanje in hrano blizu realke.
Posebna soba.    . (1804—t)
Naslov  v  upravništvu  »Slov. Nar.«.
iščo službe.
Zeli tudi vstopiti kot prodajalka
tu ali na deželi. (1772 .".)
•^"■^odpisani izjavlja, da za svojo iLmmJ? ženo Marijo Krsnik ML      rojeno Kocjan  ni več
plačnik.
Ant. Krsnik
posestnik in mlinar v Lesah
(17*7-8) h. Št. 3.
Enonadstropna hiša
v Krakovskem predmestji, v ka
teri se nahaja prodajalna, in k njej spadajoči vrt, ki donaša dobre obresti, s<i pod ugodnimi pogoji proda. (1716—5] Natančneje pove iz prijaznosti Ivana Brenčič. Rimska cesta št. 8, v Ljubljani.
med. univ.
Dr. A. Praunseis
se je
s potovanja
in ordinira zopet od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne (1777 - J
na Marijinem trgu št. 3.
olOVO J>J&**.
eksistenco
nudi zastopstvo plzenskc zadružne pivovarne.
180;
Prosilci, ki razpolagajo s kapitalon nekaterih tisočev kron, naj so javijo pr dosedanjem zastopnika L. Masaryk-u
Proti malokrvnosti
leznato vino
lekarnarja
G. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Njeg. Svetosti papeže
ima v sebi 9Qkratveč železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča ehina-železMata vinu, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. v        III. (1308—41)
Vsled tega nnjverje janiHlvo za IzilnlnoMl tega vina pri iiiulokrvnlh, Men ozeilli ali vsled bolezni «>•.!»•l li OMeliuli, kakor tudi 5e posebno pri !•!»■-tlili. Mlabotnih in bolcliai ili otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju.
Važno!   z« Važno!
gaspodinjep trgavcBp živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografi ene aparate in po* trebselne, kirurglčna obvezlla vsake vrste, sredstva za deslnfekcljo, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel. 35
Oblastv. konces. oddaja strupov.
K a. ilvinorejce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno i. t. d. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno.
Drogerija Anton Kane
Ljubljana, Selenburgove ulice it 3
Fr, W* Zajec
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino
LjulDljana, Stari trg št. 28
pjriporoča svojo^ veliko zalogo raznovrstnih švicarskih žepnih ln stenskih ur. Nikelnaata remontoar nra. ... od gld. 1*90. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ 4*—. Trgovina vseh optičnih predmetov i očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila 10 izvršujejo natančno ln i Jamstvom.
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv, Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 35 jopic in plaščev za gospe,
uepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam po
J. S. Benedikt
35
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoJli.
Laetnina in tisk »Nar<
KW