DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : ~ IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME #0.47 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 27, 1939 LETO XLII. — VOL. XI^II. ^amenjem nad nemške fašiste. Zapadno tavanje mnogo bolj burno kol newyoriko I lo "'" 5CrAng8les' 26" februaria. fe^man-American Bunci, k ki .žuJ'eJo ameriški Nem-L0 * fašistično navdahnje- d-15' februar.ia- "Nemo-' 4 ' sPl°h kak angleški j . Se ■ p0stal pristaš faši- r f J® rjavil kardinal Hin- j i ?f kk Sedaj nahaja v Rimu, $ Volitve papeža. "Cer- j \ t^'jevai 1 pr°ti-fašistična" je g ^ biti K dinaL "Kakor ne g , /^otJ^^an član komuni- , \ L^uPinev!Zacije' katero tvori" ' ^ g0 ta j cev, enako ne j fašist> ker bi ' / ,S\i o mu svoje obljube da- » ; S komunizem in ! . m°rej0 nikdar skupaj { V i H! riajbolJ' naj se ogib- , i c^Ltake "svobode"ki' f ' as'zem ali komuni- j IjTr - Clt Od vlaka J> Gorman- ŽUP" ^Pnije sv. Pavla \)l k,,, 7d-> Je bil danes zju- N ubitj ko je zadel / C mobil vlak Nickel ^f,lce na križišču Not-?f V'1*, 1 '.Kako se je nesreča U ^ Se ne ve. Rev. Goriš-' 'i! Hai'?1 v Cleveland šele / ^'eti iz Akrona in je A V usPešnih katoli" ^V'^od V clevelandski r°bneje poročamo še r v ^ v Mf tr V ^ ho if °8®všek j jv^°8ovšek, ki stanuje 5 Ave" se J'e že £ »a (!ffnaJal v bolniški po-» U> Bolezen kar ni /NHt! • Pretekli petek j V^iu, flV charity bolnišnico t a se bolezni čimprej ■/ . seveda tlvdi mi jo dobiti zasluženo kazen. Medtem se pa nadaljujejo pogajanja, da se naredi konec civilni vojni. Manuel Azana, predsednik, republike lojalistov, ki se je stalno naselil v Parizu, potem ko je pobegnil iz Španije, namerava v kratkem naznaniti, da je bratomorne vojne v Španiji konec. Mnogo uradnih zapisnikov so lojalisti zažgali, da ne bi prišli nacionalistom v roke. Dotični zapisniki pričajo o nečloveških grozovitostih, katere so lojalisti počenjali nad, španskim prebival^ stvom. Pričakuje se, da bo Francija v pondeljek priznala novo špansko vlado pod načelstvom geperala Franca. Francoska vlada je že lobila tozadevno zaupnico v parlamentu. Franciji bo sledila Anglija. Brazilija bo še vedno kupovala od Nemcev Washington, 25. februarja. Dr. Oswaldo Aranha, brazilski minister za tujezemske zadeve, je namignil včeraj, da če Zedinje-ne države ne bodo sodelovale z Brazilijo pri ekonomskem izboljšanju Brazilije, se bodo oglasile diktatorske države, katerih pomoč bo Brazilija sprejela. "Brazilija je ogromna dežela," je ! nadaljeval minister A ran ga, "polna naravnega bogastva in ' prilike za bodočnosti, in na svetu so države, ki so kar lačne, da začnejo z izkoriščanjem. Mi bomo " na široko odprli naša vrata, toda ' ključ bomo obdržali v svojih ro-" kah." Aranga je omenil, da Brazilija mnogo kupuje od Nemcev in Italijanov, ker tudi slednji iščejo brazilske izdelke. -o- Smrtna kosa X Po. daljši bolezni je umrla na 1 svojem domu Lillian Mervar. 1 Rojena je bila v Clevelandu. Tu - zapušča žalujočega moža Jo-1 sepha, ki je znan po domače pod - imenom "Fisher," nadalje enega e sina in eno hčer, sestro in tri bra-e te. Pogreb ranjke se vrši v torek - popoldne ob 2. uri iz hiše žalosti i na 1273 Norwood Rd., pod vod-e stvom Frank Zakrajška. Preostali družini naše iskreno soža-lje! e Bolniške zadeve e Mrs. Agnes Hribar, 5347 )- Spencer Ave., se je vrnila iz li Glenville bolnišnice. Iz Womans k bolnišnice se je pa vrnila Mrs :o Ronyetz, rojena Lovšin, stanujo-ij ča na 8220 Korman Ave. Gore; li omenjeni sta bili pripeljani m dom z Grdinovo ambulanco. Prva javna dražba zemljišč in hiš v mestu Okrajni avditor Zangerle bo priredil 13. marca prvo javno I dražbo lotov, hiš in posestev v j Clevelandu, odkar pomni mestna zgodovina. Posestva bodo prodana radi neplačanih davkov. Na posestvih, ki jih oblasti nameravajo prodati, je $1,438,000 zaostalih davkov. Na dražbi bo zlasti 1065 zemljiških parcel in j avditor Zangerle pravi, da se bodo prodali za vsako ceno, ki jo kdo ponudi. Poleg tega bo prodanih 1,148 hiš. Ta posestva ne bodo prodana ceneje kot pa znaša svota zaostalih davkov. Nekateri lastniki hiš niso plačali nobenih davkov že 25 let. Javna dražba se začne 13. marca v sobi št. 26, v prostorih nove sodnije ob jezeru. Deset odstotkov zahte-1 vane svete mora kupec takoj plačati, ostalo pa v 30 dnevih. -o- Lojalisti so z goljufijo prišli do vlade Burgos, Španija, 25. februarja. Sedaj je brez vsakega dvoma ugotovljeno, da je sedanja vlada lojalistov v letu 1936 prišla na krmilo potom goljufije in ponarejenih glasovnic. Vlada nacionalistov je imenovala posebno komisijo, ki je vso zadevo podrobno in nepristransko preiskala. Senor Bellon, ki je vodil preiskavo, je napram časnikarjem izjavil, da je bil položaj pri levičarjih tako zločinski, da je resig-niral znani 'socialistih! minister Indalecio Prieto, ki je kot nadzornik oddelka za' javno vzgojo imel dober vpogled v razmere. Glasovnice, oddane za nacionaliste, so si lojalisti z nasiljem prilastili. •--o- Tudi Kanada se pripravlja z orožjem in zlatom Ottawa, 25. februarja. Kanadska vlada je enakega mnenja kot predsednik Roosevelt, da prinesejo prihodnji trije meseci krizo v Evropi. Kanadska vlada se je začela pripravljati "za vsak slučaj" in je odredila, da se pomnožijo zlate rezerve v bankah. Ka-[ nada poseduje danes nekoliko manj kot za $200,000,000 zlata. , Polteg tega se čuje, da je kanadska vlada naročila večje množi-, ne orožja v Zedinjenih državah. ( Naročila so začela prihajati takoj ko je bila podpisana mona-) kovska pogodba. -0-7 žrtev prometa V nedeljo okoli polenajste ure j dopoldne je bila zadeta od truka j na križišču na St. Clair Ave. in 67. cesta, 6-letna Jean Glowacki in bila na mestu ubita. V ročicah je držalo dete, ki je hitelo domov, desetico, da gre popoldne v gle- 1 dališče. Desetico je dobil otrok '. par minut prej od očeta, ki se je x skušal pomiriti z ženo, od katere -je ločeno živel. Dekletce je bilo 3 na potu k stari materi Marečič, a ki živi na 953 E. 73rd St. Mati - deklice se je prej pisala Marečič. k Truplo otroka ostane do pogrebi ba v kapeli A. Grdina in Sinovi. - čas pogreba naznanimo jutri, s- Prizadetim naše iskreno sožalje! Nov grob ' V nedeljo dopoldne je preminul Mike Antunits, star 70 let, 7 rodom Madžar, ki je zadnjih pet Iz let stanoval pri družini Steve is Grozdenič na 1077 E. 97th St. s. Omenjeni ne zapušča tu nobenih 3- sorodnikov, čas pogreha se na-sj znani jutri. Truplo ima v oskr-1a bi A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Premoženje papeža Rim, 25. februarja. Vatikansko časopisje poroča, tla je papež Pij XI zapustil vse svoje privat- , no premoženje katoliškim usta- < novam. To se je dognalo iz opo- , roke, katero so včeraj odprli, in | katero je papež lastnoročno spi- , sal komaj en mesec pred svojo , smrtjo. Glasom poročil časopisov , premoženje papeža ni bilo veli- , ko. , -o--j Hitler svari < Berlin, 25. februarja. Dikta-1 tor Hitler je danes izdal svarilo,;5 v katerem pravi, da ako bo Nem- j < čija prisiljena začeti z drugo sve-1' tovno vojno, da se ne bo zrušila M kot se ja tekom prve. Hitler je!1 govoril v Monakoverp napram 3,- j1 000 političnim voditeljem nem-P škega naroda. Tekom svojega1 govora je o g n j e v i t o napadal: ] "vojne agitatorje," ki se nahajajo izven Nemčije in ki na vsak način žalijo, da bi 'se Nemčija spustila v vojno, tako da bi jo ( sovražniki lahko razkosali. Na- I dalje je Hitler izjavil, da se Nem- 1 čija ne boji nikogar pa svetu, da 1 želi svetovni mir, toda bo znala < odgovoriti, ako bo prisiljena od 1 vojnih agitatorjev, da se brani. j •Nemčija ne pozna" strahu," je ' dejal Hitler, "in strah je tudi me- 1 ni popolnoma nepoznana zade- 1 va!" < -o—-— 1 Družabna varnost ; Iz urada Social Security Board ] se nam poroča, da bo v kratkem , 6,000,000 nadaljnih delavcev in uslužbencev v Zedinjenih drža- j vah upravičenih do starostne po- j kojnine. V poštev pridejo v prvi vrsti farmarski delavci in do- ( mači posli ter nekako 175,000 pomorščakov, ki doslej niso bili zavarovani. Miss Woods, ki je rav- i 1 • • • 'i I < nateljica omenjenega urada v;, Clevelandu, pravi, da bo sčaso-' ma nekako 16,000,000 ljudi do- ' bivalo starostno pokojnino. Povprečno znaša ta pokojnina na mesec $45.00. Kongres bo v ; kratkem naredil gotove spremembe k tej postavi. -o- Suspendirani deputy Od dela je bil odslovljen pomožni šerif Edward Feran, ki je obtožen, da je tihotapil v zapore narkotična sredstva in jih prodajal jetnikom. Ko je sodnik Walther o tem slišal, je odredil, da pozove danes na zagovor šerifa O'Donnella, katerega bo vprašaj, kako je mogoče, da njegovi pomočniki vtihotapljajo strup v okrajne zapore. Gasolinski davek Odkar je pred 20. leti država Oregon prvič uvedla davek na ga-solin, so avtomobilisti v raznih državah plačali državnega in zveznega davka za g a š o 1 i 11 ogromno svoto osem milijard in 93 milijonov dolarjev. Samo lansko leto,so avtomobilisti plačali $960,000,000 gasolinskega davka. Gosti pridejo Tekom meseca julija dospe v Cleveland dr. Pavel Brežnik, vzgojitelj jugoslovanskega kralja in eden najbolj poznanih današnjih naših znanstvenikov. Pcroča se nam tudi, da pride sko-ro gotovo v Ameriko na obisk ■ slavčica gospa Pavla Lovšatova, ■ znamenita operna pevka! Za boljše ceste 1 Med WPA administracijo in . med državnim oddelkom za ja-1 vna pota v Ohio se vršijo poga- - janja. Narejeni so načrti, da se - izboljša kakih 5,000 milj pode-i želskih cest, katere rabijo zlasti farmarji. Nemčija je naložila ljudem nove davke Berlin, 25. februarja. Nemška vlada je naložila nov dohodninski davek, katerega bodo morali plačevati predvsem samci, samir ce in zakonski pari, ki,, so brez otrok. Zvišanje dohodninskega davka znaša približno dvanajst odstotkov na leto. Zakonski pari, ki nimajo otrok, potem ko so bili pet let poročeni, bodo morali plačati izreden davek. Novi davki bodo prinesli vladi do i ?150,000,000 na leto. Vlada hiti I zatrjevati, da ni naložila novih i davkov iz resne potrebe, pač pa' ! iz družabnih ozirov. Družine, ki I j imajo mnogo otrok, bodo po no-| j vi postavi plačevali nekoliko I manj davka. Nova postava stopi j v veljavo že 1. aprila. Novi papež ne bo laškega rodu? Vatikan, 25. februarja. Mi- j chael Williams, znani katoliški j pisatelj, je včeraj izjavil, da se1 mu skoro zdi, da zna biti letos izvoljen papež, ki ne bo laškega rodu. Mogoče je, da bo izvoljen kak ameriški kardinal. Močno se imenuje tudi ime nadškofa v Quebecu, Kanada, kardinal Vil-leneuve. Večkrat se sliši tudi ime lizbonskega nadškofa, kardinala Carejeira, največkrat pa se omenja ime kardinala Mundeleina, ki je nadškof v Chicagu. Sicer so vse to le govorice* pravi Mr. Williams, vendar se zna iz njih izluščiti kos resnice. Skofo gotovo pa je, da bo izvoljen papež, pravi Mr. Williams, ki bo zastopal iste ideje kot jih je pokojni Pij XI. —--o- Ogromne vsote določene za izseljevanje Židov London, 25. februarja. Izra-jčunalo se je, da bo veljalo pribli-jžno $1.000.00, da se izseli enega Žida iz Nemčije v drugo državo. 150,000 Židov v Nemčiji je pripravljenih za izselitev, kar pomeni, da bo treba pripraviti $150,000,000. židje po svetu imajo danes v to svrho nabranih že $30,000,000. Ameriški židje nameravajo prispevati $100,000,-000, ostalo pa angleški in francoski Judje. Nemški Judje ne morejo dati ničesar, ker jim je vlada zaplenila denar. -o- življenska zavarovalnina V državni zbornici v Columbu-su je bil vložen predlog, da vpeljejo banke zavarovalnino, kot jo dajejo razne zavarovalne družbe ali pa bratske podporne organizacije. Toda s tem predlogom najbrž ne bo nič, prvič, ker so proti predlogu banke same in ker je proti predlogu državni zava-rovalninski oddelek, ki trdi, da bi tako zavarovanje v bankah ško- . dovalo bratskim podpornim of-: ganizacijam. Unijski uradniki V državni postavodaji v Co-. lumbusu je bil vložen predlog, ki pravi, da nihče, ki je bil kdaj na r sodniji spoznan krivim kakega , zločina, ne more biti uradnik pri - kaki delavski uniji. C. I. O. orga- - nizacija je izjavila, da se bo bo-. rila proti sprejetju tega predlo- - ga. c Premalo ponudnikov Mesto-Cleveland je pripravljeno, da kupi 70,000 ton premoga za razne mestne zavode. Toda le 1 šest prodajalcev premoga je po- - nudilo cene. Letos je premog - precej dražji kot je bil lansko e leto. i- * V državi Sinaloia, Mehika, je ;i bilo ubitih 29 kmetov v. spopadih z vladnimi vojaki. Nemškim kardinalom je bilo "naročeno/' da velirajo za izvolitev štiri poznane kardinale Amsterdam, 25. februarja. "Das Schwarze Korps," nemški organ črne garde, je na drzen način posvaril štiri nemške kardinale, da nikakor ne volijo za enega izmed sledečih kardinalov za papeža: Kardinal Pacelli, ki je kamer-lengo, kardinal Mundelein, nadškof v Chicagu, kardinal Schuster, nadškof v Milanu, kardinal della Costa, nadškof v Florenci. ' ' Nacijski organ pravi, da so ti I kardinali sovražni Nemčiji in fa-J šizmu sploh. Omenjeni list nadalje na ne- j sramen način komentira, da je I bil ranjki papež poznan po svetu -o s kot "papež popularne fronte," ker je definitivno obsodil nacij-ske in fašistovske nauke. Ob istem času pa se poroča, da se v Nemčiji delajo tajne priprave, da se začne pleniti na debelo katoliška lastnina v Nemčiji, "konfiskacija lastnine se bo izvršila pod naslovom "darilo katoličanov." Policija v vseh večjih mestih 'je že dobila tajna navodila kako naj postopa s cerkveno lastnino. Vlada čaka le še ugodne prilike, cla izvede svoj načrt. Začelo se bo j tudi s' sistematičnim in mučnim j preganjanjem katoličanov in duhovnov. Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev po številnih naših naselbinah Cle Elum, Wash. — Dne 13. £ februarja je 57-letni in pohab- 1 ljeni rudar Steve Jakopič ustrelil svojo 44-letno ženo Mary in 1 svoje tri otroke, dve hčerki, sta- i ri 9 in 10 let in sina star 11 let, i nakar je šs sebi pognal kroglo v glavo. Predno je štirikratni mo- c rilec izvršil samomor, je hotel z j ognjem zakriti sled za svojim 2 zločinom in uničiti vse svoje t imetje, toda požig se ni posrečil. 1 Sosedje in gasilci so vdrli v hišo pravočasno in našli so pet mrli- 3 čev. Sosedje pravijo, da je bil v 1 nesrečni družini večkrat prepir ( zadnje čase. Zanimivo je to, da j je Jakopič dal zavarovati svojo 1 ženo in otroke, toda sam ni bil član društva. V Syganu, Pa., je umrl rojak 5 George Krek, po domače Drčar, 1 star 64 let in zapušča tu ženo, i dva sinova in hčer. Bridgeville, Pa. — Matt Selan iz Readinga, Pa., se je težko ponesrečil pri delu v rovu. Zlomilo mu je obe nogi, roko in tri rebra. — V Bessemlrju, Pa., je umrl Jernej Sedelnik, ki je bil rojen : nekje na Štajerskem. Tu je živel ' 32 let in zapušča dva sinova in tri hčere, žena mu je umrla pred 1 16. leti. V Little Falls, N. Y., je umrla . Terezija Cigale, stara 78 let in ; rojena na Rečici v Savinjski do- : lini. V Ameriko je prišla pred! 18. leti s svojim možem, ki je umrl pred tremi leti, k svoji hčeri, Tereziji Gregorki. Tu zapušča štiri sinove in tri hčere, v . starem kraju pa dve hčeri. Zapušča tudi 34 vnukov in štiri pravnuke. — V Warsaw, N. Y. je umrla Josipina Germ, rojena J,f?ntez, stara 79 let in doma od Št. Janža na Dolenjskem. V Ameriki je živela 34 let. V Chicagu je preminula rojakinja Ana šuštarič. Pobrala jo je pljučnica. Zapušča dva sinova in dve hčeri. Doma je bila iz Črnomlja v Beli Krajini. — Isti dan je umrla v Chicagu tudi rojakinja Agnes Kapla, ki je dospela pred 31. leti iz Ljubljane v Ameriko. Zapušča dva sinova in eno hčer. V Rock Springsu, Wyo., je bil pri delu težko pobit Frank Ver-hunc. Nahaja se težko ranjen v bolnišnici. V Ringo, Kans., je v bolnišnici umrla Frances Mravlje, stara 54 let in doma iz žiri pri Idriji na Notranjskem. Zapušča moža, 1 dva sinova in hčer. V Enumclaw, Wash., je umrl ; rojak Peter Verhovnik, star 78 1 let, ki je bival v državi Washington 51 let. Zapušča soprogo, dva sina in šest hčera. Rojen je bil blizu Vranskega na štajerskem. St. Michiel, Pa. — Tu je umrl rojak Julij Gmajnar, star 52 let in rojen v Ribnici na Pohorju na Štajerskem. Podlegel je jetiki. Pueblo, Colo. — Anton Boje, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici je te dni umrl po dveletni bolezni na jetrih. — Istotam je umrl tud irojak Louis župan, ki je bil rojen nekje na štajerskem. V Wast Allisu, Wis., je umrla Marija Podlogar, stara 52 let in rojena v Zamostecu pri Sodraži-ci. Zadela jo je kap. V Ameriki je bivala 35 let in zapušča tukaj moža in devet otrok. V Detroiiu je preminul rojak John Gazvoda, star 69 let. Dolga leta prej je stanoval na Calu-metu. Ranjki zapušča pet sinov in tri hčere. -o- Hitler se čudi, ker se Anglija oborožuje London, 25. februarja. Adolf Htiler je dal angleškemu mini-sterskemu predsedniku Cham-berlainu razumeti svoje začudenje, ker se Anglija tako silno oborožuje. Po monakovski pogodbi, je rekel Hitler, je Nemčija precej ustavila oboroževanje, a Anglija se je tedaj na vso silo začela oboroževati. Nemčija je ! baje prepričana, da se Anglija ne oborožuje samo za lastno obrambo, pač pa da nekega dne začne z napadalno vojno proti Nemčiji. Chamberlain je tozadevno izjavil včeraj v parlamentu, da Anglija ne bo pod nobenim pogojem začela osvajalne vojne. -o- Muhasto vreme Mesec februar se poslavlja od nas s skrajno muhastim vremenom. Par ur pada dež, potem začne snežiti za stavo, sonce pri-kuka izza oblakov, nakar se nebo stemni, zapiha veter in tla zamrznejo. Tako je bilo tudi v nedeljo in danes zjutraj. Včeraj . je na po ledenelih tleh se pbnesre-čilo 18 ljudi, katere so deloma morali odpeljati v bolnišnice ali pa k zdravnikom. Zima, ki je bila tekom decembra in deloma v . januarju precej mila, je zadnjih ' pet ali šest tednov se pokazala v vsej svoji togo ti. Nestalno in i -preminjajoče se vreme je tudi t povzročilo številne prehlade, ka-l ter i m si podvrženi ljudje. Mladinski zbori V torek večer, 28. februarja, 1 $e vrši važna seja združenih mla-l dinskih pevskih zborov. Seja se - vrši v S. D. D. na Waterloo Rd. i — Tajnica. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER ■117 St. ClaJx Avenue Cleveland, Ohio _____________ Published dally except Sundays and Holidays__ NAROČNIKA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta *3.50. Za Cleveland, po raznaialcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, (3M0 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months European subscription, $7.00 per year. _Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second clasa matter January 6th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 38 No. 47, Moil., Feb. 27, 1939 Demokratična Amerika Znano je, da so Zedinjene države najbolj demokratična država na svetu. Demokratični smo, ker nam ustava Zedi-njenih držav garantira absolutno svobodo v govoru, pisavi, na zborovanju in splošnem javnem življenju. Demokratični smo, ker smo zbrani v Zedinjenih državah zastopniki skoro vseh narodov sveta. Spoštujemo se medsebojno, vsak svojo misli, a nihče se ne želi dvigniti nad drug narod, torej živimo v slogi, svobodi in demokraciji. Značilno pa je pri tem dejstvu, da so oni1 ljudje gotovega prepričanja, ki najbolj pridigajo demokracijo, najbolj pro-ti-demokratični. So gotovi elementi v Zedinjenih državah, ki ob vsaki priliki kričijo, da je demokracija v nevarnosti, toda taka prilika je le tedaj, kadar se grozi obstanek doti-čnemu elementu. V mislih imamo na primer, nase sobrate komuniste v Zedinjenih državah, in če hočete, tudi po ostalem svetu. Država, kjer je danes najmanj osebne svobode, je "najbolj delavska država" na svetu in to je komunistična Rusija. Diktator Stalin ne pusti v Rusiji sploh ne izhajati nobenemu časopisu, ki ne piše za njega, nobeno javno zborovanje ni dovoljeno, ako zborovanje ne misli debatirati o dobrotah komunizma, in če zinete v Rusiji le besedo proti diktatorju, tedaj ste prijeti, drugi dan obsojeni in tretji dan ustreljeni. Nič manj kot deset milijonov ljudi vsakovrstnih stanov, ple-menitašev, znanstvenikov, generalov, admiralov, kmetov, meščanov in delavcev je bilo v Rusiji ustreljenih od vlade, ker se niso strinjali z boljševizmom. Vidite, take "svobode" ne potrebujemo v Zedinjenih državah. Mi razumemo svobodo v naši demokratični republiki vse drugače kot v državi "proletarcev." Za vzgled naj navedemo le dva slučaja Dne 22. januarja s« je vršilo v Clevelandu zborovanje komunistov'in španskfh brigadirjev. Glavni govornik je bil generalni tajnik komunistov v Ameriki, od diktatorja Stalina odlikovani Browder. Kakih 2,000 komunistov se je zbralo — v mestnem avditoriju, kjer so se tolažili po svoje in nihče se ni zmenil za nje. Povprečni Amerikanec je bil mnenja, naj komunisti kričijo, njemu to ne bo nič škodovalo, ker dobro ve, da vsak osel riga, kakor je navajen. Tako se je komuniste pustilo v popolnem miru v Clevelandu, da zborujejo po mili volji. Toda komunisti ne privoščijo mirnega in postavnega zborovanja pristašem drugih strank in drugačnega naziranja. Poglejmo, kaj se je zgodilo v New Yorku danes teden. V Madison Square dvorani se je zbralo kakih 20,000 pristašev diktatorja Hitlerja. Toda komunisti so zborovalcem na vsak način hoteli preprečiti zborovanje. Zbrali so se pred dvorano in hoteli z nasiljem vdreti v njo. Toda demokratična newyorška poljcija razume boljše kaj je ameriška svoboda in demokracija kot komunisti in Judje, ki so bili s komunisti v New Yorku v zvezi. Razpršila je komuniste in povedala voditeljem, da, v Ameriki vsak lahko riga po svoje, fašist, komunist ali anarhist, dokler ne pridiga za uničenje obstoječe vlade. V tem je ameriška policija zopet pokazala kako svobodoljubna je, kako demokratična je napram radikalnim izbruhom bodisi, tla prihajajo ti izbruhi iz ust fašistov, komunistov ali anarhistov. V človeku, kateremu se s silo zaveže jezik, bo začela divjati notranja nevolja in nezadovoljnost in v takih razmerah je mogoča revolucija prej ali slej, dočim je resnica, da če 'se osebi pusti svobodno govoriti, si s tem olajša svoje mišljenje in — vsa stvar jc kmalu pozabljena in mir prevladuje med narodom. V gospodarskih in političnih ter delavskih razmerah nas pravih demokratičnih Amerikancev ne bodo niti Židje, niti komunisti, niti socialisti, anarhisti ali fašisti učili, kaj naj mislimo in kako naj se obnašamo. Kot ustavo spoštujoči člani velike ameriške republike dobro vemo, kaj smemo in kaj ne smemo, ne da bi nam tujezemci Marxovega ali Musso-linijevega ali Stalinovega kopita diktirali. Amerika je dovolj velika, da trpi v svoji sredini vse vrste mislece in — trapce. Kot pošteni Amerikanci bomo sledili naši ameriški ustavi, ne pa importiranim zmotam prevratnežev, katere Amerika sicer posluša, toda se jim obenem zadovoljno posmehuje. q ■«»■««« « «..«»..»._»—•—■—, . . .—.—,. BESEDA IZ NARODA —...............»........... »— Priznanje skupnih mladinskih zborov Bila je letna seja. Prisotni samo nesebični požrtvovalni starši slovenskih otrok, katerim je pri srcu slovenska pesem in naš napredek. Ukrepalo se je marsikaj za tekoče leto. Ker sem pa uverjen, da bo boljše tako, se bom omejil samo na nekaj glavnih sklepov. V prvi vrsti me veseli poročati, da je dobila Ančka Traven priznanje za njeno 4 letno delovanje prvič na tej seji, glavno pa v uspehih vseh zborov, za katere je tako marljivo in nesebično delovala. Takih deklet je malo med nami. Torej je bilo na mestu tako priznanje navzočih. Ta dekle ima rada otroke in to je menda njena vodilna sila. Starši otrok vidijo, da je prišel čas, ko bo treba nekaterim povedati enkrat za vselej, da če ne marajo sodelovati, naj vsaj puste dobro stvar pri miru. Organizirali se bodo in znali zahtevati v javnosti tisto toleranco, kot se nudi vsem ostalim zborom ali kulturnim ustanovam. Zahvala je prišla tudi za pe-vovodjo, g. Louis šemeta, kateri se neumorno trudi z otroci. Nihče nas ni z otroci toliko pod-vignil na kulturnem nivoju kot on, Perušek in nekaj drugih požrtvovalnih narodnih korenin. Kajpada gre zahvala tudi vsem zastopnikom za njih marljivo posečanje sej in skupno delovanje, ter blagajniku Jožetu žele-tu, ki je menda tudi sam zadovoljen in mi z njegovimi šestimi otroci. Moja edina želja je, da bi še naprej tako delovali skupaj. Sam zase povem, da bom rad sodeloval še naprej, čeprav nisem prevzel predsedništva. Delo nas čaka vse skupaj, torej" starši pristopite, pripeljite otroke. Le na ta način bomo imeli zanaprej uspehe na skupnih koncertih in zato gre v prvi vrsti najlepša zahvala vsem udeležencem. Delujte, postavite dobro besedo povsod, zahtevajte nepristransko oglaševanje koncertov naših malčkov. Ako to ne storijo, tedaj je navadna laž tista o naših otrocih in njih bodočnost kot Slovenci. John Terlep dolžimo in izkažemo hvaležnim zaslužnemu pokojnemu Andreju Žagarju, se je bila sprožila misel pri članih pevskega zbora Zvon, da mu postavimo spominsko ploščo-sliko v časten spomin v prostorih Slovenskega narodnega doma na 80. cesti, za katerega obstoj in napredek je resnično veliko deloval. Mislim, da vsi, kateri ste poznali pokojnega Andreja in rojaki splošno, boste to misel z veseljem pozdravili. Da se ta iskrena ideja uresniči, so se za to izdale posebne vstopnice, katere lahko vsak dobi pri pevcih Zvona ali pa pri oskrbniku SND Joseph Smrekarju. Odkritje spominske plošče-sli-ke se vrši v nedeljo 12. marca ob pol osmih zvečer pod pokroviteljstvom pevskega društva Zvon in družbe SND, z zato primernim programom, pri katerem sodelujeta pevska zbora Slovenija in Evon pod vodstvom g. Ivana Zormana. Cenjeni prijatelji in rojaki, vabljeni ste tudi vi, da prisostvujete pri tem veselem dogodku v počast Andreja Žagarja. Za pripravljalni odbor: S. Paulin Odkritje spominske plošče Andreju Žagarju Kaj pravite! Zajčev France si v Proletarcu zadovoljno mane roke, ker je Ameriška Domovina napovedala boljše čase v Ameriki. Francelj, le ne prehitro v posteljo1 Mi namreč nismo rekli, da se bodo z boljšimi časi prenehale tudi kolekte prostovoljnih prispevkov za Proletarca. » » » Proletarec jarxi.ru, da je najslabše plačan narodni delavec Louis Zorko. Pa naj bi se bil v mladih letih naučil igranja na harmoniko kot Barbič! Barbič tudi igra za narod, pa menda ne zastonj. * * * Nič ne pomaga, kar je res je pa res, naša Menišija se postavi. V nedeljo 12. februarja sc imeli v Begunjah pri Cerknici pevski koncert, pri katerem so nastopili štirje domači pevski zbori: mladinski, mešani, ženski in moški zbor. Pa je to čisto navadna kmečka vas. Seve, pa smo mi Meniševci tu v Ameriki tudi ponosni nanjo, da se reče. Dve leti in pol je minilo, kar nas je zapustil mnogim poznani, naš nepozabni prijatelj, kulturni delavec in vrl pevec, Andrej Žagar. Mož, kateri je s svojo iskrenostjo in dobro voljo veliko pripomogel in deloval za napredek in obstoj naša prelepe slovenske pesmi in kulture v naši neivburški naselbini. Mislim, da mora vsak, ki je poznal našega pokojnega Andreja Žagarja, priznati, da je bil mož vedno pripravljen sodelovati za vsak napredek, pa naj bo to pri dramskih društvih, pri pevskih zborih, narodnem domu, ali splošno za korist naselbine. Povsod je z veseljem pomagal in deloval. Noben korak mu ni bil pretežak. Pokojni Andrej je bil rojen leta 1895 v Bazovici pri Trstu. Kot mlad fant je prišel v Zed. države. Dasi gotovo ni prinesel s seboj ogromnega bogastva, vemo pa, da je prinesel v svojem srcu ljubav do slovenske pesmi. Kot dober pevec-basist j« bil le-:a 1914 eden izmed organizatorjev sedaj obstoječega pevskega zbora Zvon, katerega je bil tudi dolgo vrsto let predsednik in tajnik. Bil je več let tudi tajnik pri društvu Bled št. 20 SDZ. Nadalje je deloval dolgo vrsto let kot oskrbnik Slovenskega narodnega doma na 80. cesti. Torej, da se vsaj deloma od- Dopis iz Colorade Canon City, Colo. — Tukajšnje delavske razmere so take kot povfpd ,drugje. V rudnikih sei dela po dva do tri dni v tednu. Pa večinoma opravijo vse delo stroji in samo še en par delavcev potrebujejo, če bo šlo tako naprej s temi stroji, bodo v par i letih sami stroji obratovali, nas bodo pa na pašnik pognali, da se bomo pasli. Rudotopilnica počiva že mnogo let. Drugega dela zdaj ni, kot državna ječa, kjer je zaposlenih par sto paznikov, ki so sami 100% junaki. Inozemec pa nima prilike zaposlitve druge kot za obzidjem. Zimo imamo Se precej ugct-dno, snega nimamo dosti. No, ga je pa gori v hribih toliko več. Nagloma je bil odpeljan v bolnišnico Albert Zallar. Podvreči se je moral operaciji na slepiču. To je sirt dobro poznane družine Mr. in Mrs. Anton Zallar. Operacijo je srečno prestal in se zdaj zdravi na domu. Pozdrav vsem rojakom širne Amerike. Mrs. Terezija Suštaršič --—o-■ Še ena predstava V tednu med 1. in 4. marcem se vršita dve slikovni predstavi in sicer v sredo 1. marca zvečer se vrši v dvorani nove šole sv. Vida v korist farne godbe, ki se ž,e \dobro uči in pripravlja na spomladanski nastop. Kazale se bodo slike, ki so času primerne in za vsakega zanimive. Tako bo pokazana slika pogreba pokojnega ljubljanskega nadškofa Jegliča. Dalje se bo videla slika romanja na žalostno goro o Bin-koštih. K temu bo najeta slika Pasi j ona. Potem bo pokazanih več domačih slik, kot pogreb Ku-žnikove matere in dve sliki, posneti od pionirskih parov zlato-poročencev v fari sv. Lovrenca. Videli bomo tudi pogreb pokojnega Frank Kmeta in John Gr-danca, pri katerih je bila ogromna udeležba. Ker je namenjen ves dobiček za blagajno nove farne godbe, se pričakuje od strani faranov obilne udeležbe. Vstopnina bo 25c, kar ni dosti za tako lepe slike. Ker pri tem pomagamo tudi novi gcdbi, ima narod dvojno korist. Predstava se prične zvečer po pobožnostih v cerkvi. Druga predstava, kjer se bodo kazale iste slike, bo pa v petek večer 3. marca v dvorani stare šole fare Marije Vnebovzete. Tudi ta predstava se prične zvečer po pobožnosti- Tukaj se bo dodalo še nekaj slik iz te fokolice. PEHANJE ZA SRNAMI James Debevec Tako sem bil zdaj med dvema ognjema in na jok mi je šlo, ko sem premišljal, če ne bi kazalo iti spat ven na sneg pod milo nebo, kjer je vsaj tiho in mirno. Prav takrat je Ferdo ponovil svoj koncert in sicer je zdaj začel na flavto, s katero je izvajal prav nebeško lepe melodije. Vmes je brundal v globokem basu Charlie tako, da si lepšega koncerta ne morete misliti. Le zakaj ne spita skupaj, ki se njiju glasova tako lepo vjemata? Na vsak način je treba nekaj storiti, sicer bom res ob spanje. Z brcanjem se ne opravi nič, kot sem videl, treba je kaj drugega. Domislim se nečesa, ki bo pomagalo. Stopim k oknu in ga odprem na stežaj. Potem pa skočim nazaj v posteljo in se dobro zavijem, pa še svoj težki lovski kožuh sem vrgel nase. Tako, zdaj pa le trobita, če se vama ljubi, si mislim. Bosta kmalu brihtna kot junijske Lesko-vičeve rože na Hubbard Rd. Res sta se začela kmalu obračati in se premetavati po postelji. Jazbec je v spanju grabil za odejo, da bi si tudi mojo polovico prisvojil. Toda, ker nisem komunist, sem trdno držal in mu dr.žal fige v obeh pesteh. Lahko si mislite, da ni ravno prijetno prestajati v sobi, kjer ni nobene peči, poleg tega je pa še okno odprto, skozi katero se vali mrzla ledena sapa. Res ni bilo dolgo, ko koncert mahoma preneha in poleg mene žajavka mila prošnja: "Kdo, za strelo nesrečno, je pa okno odprl?" Ker je bilo vprašanje stavljeno na splošno občinstvo in ne direktno name, je umevno, da sem lepo molčal. Oglasi se pa Charlie, ki poprime: "Kaj vas pošast moti, da odpirate okna v tem mrazu? Za-prita!" "Charlie, ti si bližje, pa ti zapri?" prosi Ferdo. "Kakopak, vse Charlie! Kuhal naj bi vam, črepinje pomivfal, zdaj naj vam bom pa še za pestunjo. Ferdo, kar sam zapri okno." "Jaz ga že ne bom, že raje zmrznem, kot bi vstal zdaj iz gor-ke postelje." "No, saj vem, da se okno ne bo samo zaprlo,V' vqdihne CharMe in zobje so lepo udarjali drug ob drugega, ko je tipal proti oknu in ga zaprl s tako silo, da se je koliba zamajala. Aha, prej ko bosta zdaj zaspala, bom spal tudi jaz, si mislim in menda sem res prej zaspal, ker nisem tisto noč nič več slišal od svojih sosedov, ne take ne take. Nirvana me je prijela pod pazduho in me vodila po pravljični livadi. Zdelo se mi je, da sem samo za par minut zaprl oči, ko se zbudim, hlastajoč za sapo, krileč z rokami po zraku, da sem pri tem parkrat nemilo trčil ob Ferdotoy nos in spravil tudi njega na dan, da je treščilo iz njega: "Kaj pa oteplješ okrog se-ba kot krava z repom?" Jaz sem pa šel globoko po sapo, se oddavil in odkašljal in spravil iz sebe: "Hiša gori!" "Ni poštajna!" vzklikne Ferdo in se zvali s postelje, naglo pograbi hlače in zdrdra I doli po stopnicah. Pa se že obrne nazaj in me potolaži: "Saj ne gori hiša, ampak samo v peči se malo smodi." Že sem se mislil vleči nazaj, ko se zasliši zapovedujoči Mandlov glas: "Alo, le pokonci, fantički! Že pol ure vpijem in razsajam, pa se toliko zmenite za moje prošnje, kot bi trobil v prazno. Zato sem pa i-ekel Johnu, Predstavo je naročilo društvo Najsv. Imena, ki deluje v korist fare. Vstopnina bo 25c. Farani so prijazno vabljeni. Anton Grdina, lastnik slik. naj zakuri v peči, pa dimnik zapre, da vas je malo odimi-lo in spravilo pokonci." Tudi z drugih postelj se je zaslišalo potrkavanje in od vseh strani so letele zabavi j i-ce na tako hišo, ki nima pravega dimnika, da se mora človek zadušiti kot polh v luknji. Strašno grdo smo se držali, ko smo se počasi zbirali v sprejemnici in si mencali oči. Komaj je bilo nekaj čez peto zjutraj, pa smo morali že vstati. Naš kapitan nam razloži, da bo vzelo precej časa, pred-no se bomo opravili, si skuhali zajtrk in oblekli svoje lovske uniforme. Od sedmih moramo biti pa že v gozdu. "Sem mislil, da sem prišel tu sem na počitnice, zdaj bom pa vstajal ob petih," godrnjam in iščem desni škorenj, levega sem imel pa že obutega. Če si mislil, da si prišel na počitnice, se boš moral preseliti tje v Baragov revir, ker tukaj bomo delali, če smo lovci in če nočemo priti prazni domov," me pouči Mandel. "Jaz imam pa tako navado, da grem zvečer malo prej spat, pa zjutraj malo dlje po-ležim," pojasnjuje Albin. "Kar je je, jaz vam bom napravil zajtrk, vi se pa lepo očedite, da ne boste šli v gozd kot kaka strašila" ukaže Lam-pe. "Kaj bomo pa jedli?" bi rad vedel Ferdo, ki je ješč človek. "Boš že videl in dobro se ti bo godilo, ko bom postavil pred te zajtrk." Pa smo se začeli opravljati in si pripravljati vse potrebno za lov. Tam s peči se je oglasila kmalu tista všečna godba, ki tako lepo dene praznemu želodcu in duh po slanini in masti se je "kmalu razvil po vsej hiši. Kmalu je ukazal Charlie naj si pridemo pomagat. Vzeli smo si vsak svoj krožnik, poiskali vilice in nož in se vstopili v vrsto pred pečjo. Charlie je vsakemu odmeril po nekaj koščkov slanine in po tri ocvrta jajca, kar smo lepo nesli k mizi, kjer se je že nahajala velika posoda z vročo kavo. Fin zajtrk je bil, to vam rečem. Brez vsake posebne nesreče se je zajtrko-vanje končalo, če izvzamemo pripetljaj, da sem jaz nasul v kavo mesto sladkorja soli, ki je bila na mizi od prejšnjega večera in je bila v prav taki posodi kot sladkor. Pa ne bi bil vedel, da sem si oslad-kal kavo z soljo, če ne bi bil začel kritizirati kavo in onega, ki jo je skuhal. Ker so drugi rekli, da je kava imenitna smo prišli kmalu na sled moji pomoti. No, da, dobil sem drugo kavo in nekaj posmeha od .tovarišev. Ko je bilo vse lepo pospravljeno in lovci napolnjeni, je v kratkih besedah Mandel razvil program in povedal, da bomo začeli loviti kar takoj za hišo in potem pa, kakor bo kazalo. Oskrbnik John je rekel, da bo vse on pospravil za nami, zato smo se kar odpravili. Vzeli smo puške in naboje, se dobro zavili v kape in lovske suknjiče, pa stopili ven v gozd. Precej je naletavalo in nič kaj vesel dan si nismo obetali. Po lovec se ne ustraši malo enega in ne dežja. Res je bilo med nami nekaj takih, ki bi bili takoj planili nazaj na gorko, če bi bil le eden sprožil to prekoristno idejo. Pa noben ni hotel začeti, ker se je bal zamere in zabavljic. Pred kočo smo začeli devati naboje v puške, ker se bo lov začel par sto korakov od kempe. Tam od one strani, kjer se je obo-roževala Jazbečeva armada, se je zaslišalo neko godrnanje, potem bolj glasno zabavljanje in nazadnje se je šlo prav za- ------------- res, ko je Ferdo vzkliknil , "Nekaj je narobe tuW1! Ali so naboji preveliki, a'!; pa cev premajhna; naboj gre v cev pa ne gre, ^ upali oboje skupaj, ali Pa ko posebej." I Obstopili smo ga in V1J da najboji res ne gredo V I "Ferdo, po kladivo pojdl'| udari po naboju, boš vid«1, k bo šel naboj notri," niu \ jazno svetuje Filipič. ga grdo pogleda, potem sC ' obrne k meni: "Kakšne ušive patronesl| pa prinesel? Kaj ti nisem• kel, da jih kupi pri Šepc« £ take kot so za tvojo f'1", "Saj sem prav take P11, sel, ampak vprašanje je tvoja puška taka kot j ja." Stopili smo nazaj v s to in tam smo videli) " , ' bila Ferdotova puška PaCf, kega izdelka kot moj8', pak novejšega modela 1,1 : spoznanje manjšo cev i^8', a "Na, kaj bo pa zdaj!' J ic ka Ferdo, "zdaj bom P^ >1 ral loviti srne z goli"11 j ] mi, pa ki nisem še pose1"1" a ter." Tedaj se pa s preud^ < oglasi Albin: "Vidite, P*.* se mi smejali, ko sem v'Ze ft puški na lov. Aha, zdaj P(j e dite, da hodim jaz po 6 odprto glavo. Na, Fe1' '. e boš vzel mojo karabin^' |o bom vzel pa svojo arkeb11 sr dva ognja. Me zelo vese it sem se izkazal previdn^ * ca, zlasti še zato, ker v 1 poznam te naše solovce» , i hodijo brez glave na * "Albin/' ga opomni"1' • ^ dar boš užgal s svojim ^ stopi za drevo. Nič se <,' kakšne muhe ima tak8 i rina, ki morda ni streti8 ; kar je bil Radecki fraJV "Vi kar sami nase P, S": jaz že vem, kaj moja Pu ^ in premore. In kadar b j ''] slišali bum-bum, tedaj >t| da je nekaj padlo." t "i "Zadosti je zdaj te*V govarjanja," nas pitan. "Kar pojdimo v K da dobimo srne še Prl $ ^ ku. Zdaj si bodo še 1,1 liO™ "i oci in tudi plašne ne ,j i jih bomo lepo poki8 ^ 'I tleh, kot bi drva skladal Počasi lezemo prot' jj? ™ ki se začenja kmalu } tove kempe. Tam naS,'C zopet ustavi in razde j '! hrabro četo tako, & f ^ Dolenca in Lampeta ^ JU da zajameta vogal t ^ ^ poganjata nazaj, ^ vi nekako v sredo, da i 6 jel od te strani ter -j , < se kaka srna ne spo^8 jt plane iz gozda, Jazbec8 |f ^ stavil nižje od mene, 0 p Filipič gresta pa napie^j , • bosta postavila v rejn'^'v stran malega grabna j stregla vse, kar jima ^ ^ poslali v naročje. ^ še ukazal, da začne"1 čez dobrih dvajset ; ,r' ne prej, da bosta ^ lipičem dovolj časa, jj stavita na fiakali#e\ J ^ Stal sem v snegu 1,1 ^ ^ vrat za ovratnik, da se,.jl|(. ^ mogoče ubranim z*]e, 0 i jih je veter prav Pr' f J po zraku. Jutro je_ 0 : in žalostno, preveč mrzlo, vend^-1 i' ^ volj neprijetno, če si v držal mrzlo karabin1^';! se bo tiščala v zavetJl ^ f . slim, treba ji bo potr ^ na polkna. i) \ <«J (Dalje prihod"' | — Zanimiva P0^ (i \] italijanski boksar * ^ nera, ki je bil nekaj ^V ^. svetovni prvak naj1 . L v. „ ga1' v 1 gonje, se poroči z ^.j,, ■ ; v Kovačič od Sv. h tv sta je poštna urad^ v WoTišev' da ju spet I Ban Zavesti- iio J'e Storil, kar je * iziri M •'?ga edino pametno, i >oj 'ml 3e v svojem šotoru. ( Jani Ia tovariša Pa so west- i p 8bora° na SV0J0 stran : \ Maf6 me •)'e ves čas sem i 'l žmj. z velikimi, zavzetimi j 1 e ^ajai z glavo. Končno ] I'iem. 2 neprikritim čude- i ' "k i \ vaš P3k' sir' to J'e strašno! i j 6§ - r°ke bi ne prišel rad! * iio tra! Sliatterhand bi vas . Pest' imenovati, ker kar ; a, !)aJ\treščite na tla člove- , Se takega težkega in ( i Sta Človeka povrh! Kaj [ j Pa &e nisem videl!" i ' Wke Predl°£ je malemu c ,. iuSn0nsu silno ugajal. Hudo" c i l\ Tko medved. !»k'te7k ^ Will, kaj pravi- ] , hlte cul kaj pravita. ? 'e Peln ^ prijel za roko' š ."a stran in dejal: c ' ne v, ,mi ugajate, sir! Ali i Hi z menoj?" ne' Mr• White'~ c 5 ne?" i 'W h S veže dolžnost." * ^">Stt» Na mojo odgo-! • J sem vam> Pa ne ( £ ne bi mi dosti, če se Osiali ^ morem zagovarjati. £ i ^ H 0°f] me sem. da delam 1 s, čistit; in ne smem ga < i XiJr Še nismo gotovi-" i ." , ielo bo že sam opra- J f, % s Mojimi ljudmi." f i Pa kedaj — ? In ' ^V^it''6' da tukaj niStS ! i V Pfašate — ? Ali ne ra- 1 4 Niii ^ fas bodo odslej ti < ! Nlkomur nisem nič ' i' 1 fes ^' i J lWii'Ali VsaJ res je bil°- 1 f ti;, j '1 ste dva izmed njih j1 9 f^biij tega vam ne bodo t^Or.K^ščevali se bodo!" : ; 71- Ne bojim se jih. i ,l! »i,46 Hia Prav radi mojih Pe" 1 i( > e bodo bali in mi ne : ■ P se !. 12u Prišli. Očitno : it i^sti. j nihče ne bo upal : i }!'"' p0Vrh so trije po-f ,Heus mani na moji strani, i K k ' St°ne in Parker." ;f! Svor°r ž«lite! Človek je J:i «t tu Je sreče kovač, pa več-(, ; M bi Svoje nesreče. Potre- i K:** bil ^koiij^emljali me bode-^U^islite oditi, Mr. I ^ I ,V Sem tukaj take ^'li a Se ^i Prav nič ne No ® °stati, nego je ne-4\%h osebno." a '-,Neiiepčali bi se vsaj ma-! t) " ^iv, v v torbah na sed-» , -'Ir. lle bodete poslovili 't % v ne ljubL" j; endar prišli, da se Vv< Pt?menite Z njim." ji v- t0 lahk0 tudi f 1 ^ !'a?;Urn' me k°dete še SV^aieH! ko oni drugL qati >. J uruga moram še "Ali ne velja, da bi tudi tisto meni povedali?" "Seveda velja. Posvariti sem vas hotel pred rdečekožci." "Ste jih videli?" "Le njihove sledove. Ob tem času, v pozni jeseni, se selijo črede divjih bivolov in mustangov na jug, rdeči ljudje zapustijo svoje vasi in grejo na lov, da se za zimo oskrbijo z mesom. Rodu Kiowa se nam ni treba bati, z njim smo se radi železnice pogodili. Ko-manči in Apači pa še ničesar ne vejo o našem merjenju, za- ^ to nas ne smejo najti pri delu. Za mene in za moje ljudi ni več nevarno, gotovi smo in odšli bomo nazaj na vzhod. Toda vi še niste gotovi! Tla tod bodo za vas od dne do dne vse ( bolj vroča. Utegnejo vas najti in ne vem, kako se vam bo godilo. Glejte, da skončate in da odidete! Sedaj pa osedlajte konja in vprašajte Sam Hawkensa, ali bi naju spremljal!" Seveda je bil Sam Hawkens " takoj pri volji. Prav za prav sem mislil tisti dan pridno delati. Pa bila ' je nedelja, Gospodov dan, in kristjan bi naj, četudi v divjini, nedeljo preživel zbrano in se pečal s svojim Bogom. ' Razen tega sem si res zaslužil vsaj en dan počitka. Šel sem torej k Bancroftu v šotor in .mu povedal, da tisti 1 dan ne bom delal in da bova J W hi tej a s Sam Hawkensom nekoliko pospremila na potu ' domov. "Pojdite k vragu pa vam naj vratove zadrgne!" mi je : želel. | Nisem misli}, da se bodo njegove besede vkratkem skoraj dobesedno uresničile —. Serec je veselo rezgetal, ko 1 sem ga sedlal. Čutil je, da pojdeva na sprehod, že nekaj ; dni nisem bil v sedlu. Prav izvrsten konj je bil, vesel sem ga bil in moj stari, dobri gunsmith Henry bo tudi vesel, rem razmišljal, ko mu ga bom pohvalil. Odjezdili smo v lepo jesen, govorili o novi železnici, o razmerah v našem taboru in o vsem, kar nam je bilo na srcu in na jeziku. White mi je dal navodila, kako bomo najbolje dosegli stik z njegovim odsekom, in opoldne smo se ustavili ob potočiču ter se okrepčali s preprostim koilom. In potem je White odjezdil s svojim scoutom, midva s Samom pa vsa še obsedela in se pogovarjala o verskih rečeh. Hawkens je bil namreč v resnici pobožen človek, čeprav tega ni rad kazal. Preden sva odšla, sem stopil k potoku, počenil in zajel z dlanjo vode, da se napijem. Pa nekoliko iznenaden sem obstal. V čisti vodi sem videl na dnu potoka pesku vtis kakor od noge. Nobeden od nas treh ni stopil v vodo. Torej je bil nekdo pred nami pri potoku. Opozoril sem Hawkensa na sled. Pazljivo jo je nekaj časa ogledoval pa dejal: "White je čisto prav povedal, da naj se čuvamo pred rdečimi —!" ! "Ali mislite, Sam, da je tale sled od Indijanca?" "Da. Sled indijanskega mokasina. Kako vam je pri srcu, sir?" Mokasin — naglas je na prvem zlogu — je indijanski i čevelj brezpetnik, večkrat okrašen z resicami in kožuho-vino. "Čisto nič mi ni pri srcu," sem ravnodušno odgovoril Sa-' mu. (Dalje prihodnjič) KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV 1939 FEB. Snl'MoliTullWelfTl] 19^9 [7Vj[Ša| T cnm mrm. 3,(41 iiofii 12 17J8I 119 201:212223 24125 26 mtizn FEBRUAR 28.—Jugoslav Univers ity Club. Andrica bo kaz^l slike iz starega kraja v avditoriju SND. MAREC 4.—Mladinski pevski zbor škrjančki, card party v Slovenskem društvenem domu v Eu-clidu. 5.—Slovenski Narodni Dom na St. Clair Ave. Proslava 15 letnice Doma v avditoriju SND. 12.—Marie Prisland Cadets, predstava v S. N. Domu. 31.—Predavanje Slov. jezikovnega kluba v javni knjižnici na St. Clair Ave. in 55. cesta; predava Etbin Kristan o Ivan Cankarju. APRIL 9.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND. 10.—Društvo Najsv. Imena fare sv. Lovrenca; prireditev v S. N. Domu na 80. cesti. 11.—23rd Ward Democratic Club ples v avditoriju SND. 15.—Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ, oranžni ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 15.—-P e v s k o društvo Lira ples v Twilight Ballroom. 16.—Otvoritev Klubovih prostorov novega doma na Recher Ave. v Euclidu. 16.—Pevski zbor Sloga ima koncert in ples v avditoriju S. N. D. 16.—Mladinski pevski zbor Zvončki priredi koncert v Jugoslovanskem Del. Domu v West Parku. 22.—St. Vitus, Roosters,št. 25 . KSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 23.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi pomladanski koncert v avditoriju SND. 23.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. priredi mladinski koncert. 23.—Društvo Naš dom št. 50 SDZ, praznovanje 10-letnice obstoja in blagoslovitev zastave v S. N. Domu na 80. cesti. 28.—White Motor Union Local 32 priredi ples v avditoriju SND. 29— Podružnica št. 50 SŽZ. "Tisket Bali" v avditoriju S. N. Doma. 29.—10-letnica ženskega odseka Slovenske zadruge z večerjo tin- plesom. Igra Melody Club. V S. D. Domu na Waterloo Rd. 30.—Pomladanski koncert društva Zvon v S. N. Domu na 80-. cesti. 30.—Škrjančki priredijo koncert v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. MAJ 3. in 4.—Desetletnica "Ljubljane." Formalna otvoritev novega Doma v Euclidu, volitev župana in Miss Ljubljane. 6'.—Dr. Srca Marije (staro) plesna veselica v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave. 6.—Podružnica št. 47 SZŽ priredi Materinsko proslavo i igro in plesom v S. D. Dvorani na 'Prince Ave. 7.—Koncert in ples društva Adria v Slov. društvenem domu na Recher Ave. , 7.—'Podružnica št. 10 SŽZ priredi materinsko proslavo v Slovfenskem domu na Holmes Ave.' •'■■ 13.......C lev. Slovenci št. 14 S. D. Z. ima plesno veselico v avditoriju SND. 13.—Klub slovenskih vdov priredi plesno veselico v Skrivnosti ruskega carskega dvora iimw i ■milili 11 ii iii«Miiiii«»minmw i «im '■»■ nrrin i mi i ROMAN Ona se prestraši, ko zagle-, da to sliko, ki je bila v vsaki j potezi resnična in s solznimi > očmi je zaklinjala sina, naj jo uniči. Konečno ji je Vasilij I obljubil, da je ne bo nikdar nikomur pokazal. Toda ni držal svoje obljube. Nekega dne odnese sliko v Petrograd, kjer je bila takrat velika umetniška rastava. Četudi ni bilo rečeno, kdo je človek v plašču, vendar je vedel celi Petrograd, da je to car Nikola in tisoče in tisoče ljudi je prihajalo, da si ogledajo to umetnino. Car Nikola je besnel, ko je to zvedel ter je prisegel, da se bo maščeval. —Kdor mi javi slikarjevo ime, — je rekel šefu tajne po-licij— bo dobil od mene nagrado razen tega bo napredoval. Ta carjeva beseda je zadoščal in cela policija se je od-> pravila na lov na umetnika. Carlos Martine Pereira e Souza, novi brazilski poslanik v Zed. državah. Bernard E. Smith, član new-yorske borze, bo najbrže imenovan ameriškim poslanikom za Rusijo. ZASTONJ sčistimo dve kravati z vsako obleko. NEW YORK DRY CLEANING 6X20 Glass Ave. Vellavno do 15. marca | AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. ifl v Slovenskem Narodnem Domu li PRODAJA parobrodne listke za II vse prekomorske parnlke; POŠILJA denar v staro domo-jjfl vino točno, po dnevnih cenah; H OPRAVLJA notarske posle. m Hollander ima v zalogi tudi lutroslovanske znamke. VSI MODELI NA FLORU ZNIŽANI Lcdenice, šivalni stroji, pralniki, Radiji, čistilci, gladilniki, pohištvo. Vsi znani prvovrstni izdelki. Lahka odplačila. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. 6104 St. Clair Ave. W 819 E. 185th St. % Silil* Pleoiclni in (jospodate^ ljudje vedno najprej pogledajo OGLASE v I Ameriški Domovi*1' in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem 11 oglašuje. • J Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči slov skega naroda in oglašujte svoje blago v AMERIŠKI DOMOVINI i Izplačalo se *)am bo! j --------- i i Ravnatelj izložbe je bil po-j štenjak ter ni hotel izdati sli-1 karjevega imena. Toda tajni j policiji v Rusiji ni moglo ničesar uiti. Kmalu je vedela policija, da je bila slika poslana iz Vasilijeve vile in da je on umetnik, ki jo je izgotovil. Sedaj ni poznala carjeva je-, /a več meje. Njegov lastni sin, napram kateremu je bil vedno dober j in blag, se je torej predrznil, da ga na ta drzni način izziva. A njegova mati mu je gotovo prigovarjala, naj jo izdela. Štirinajst dni nato sta bila izgnana mati in sin v Sibirijo. To je bil za njiju težek udarec, ker sta neskončno ljubila vilo, v kateri sta do sedaj živela, ker sta ljubila vsaki cvet v svojem vrtu, vsako drevo, vsako travo. Carjev nalog je bil še blag. Prognal ju je v Sibirijo, toda ukazal je, da ju uvrstijo v tretji razred. Ta razred se je sestajal iz onih prognancev, ki so smeli nesti s seboj denar in se naseliti, kjerkoli jim u-gaja. Stali so pod nadzorstvom policije in brez njenega dovoljenja se niso smeli oddaljiti iz mesta. Vasilije in njegova mati sta prišla v mestece Balo j ask. Tukaj sta se hitro vdomači-la, a da preživlja mater in sebe, si jo moral sin poiskati zaslužka in se ni mogel več ba-viti s svojo umetnostjo. Toda kmalu se mu nasmehne druga sreča. V Balojasku je spoznal deklico, ki jo je kmalu ljubil iz vsega srca. To je bila upraviteljeva hčerka, deklica izredne lepote, dobrote in izobrazbe, kakršne se v Sibiriji redko nahajajo. Njen oče je bil zelo izobražen človek, ki je tudi svojo hčerko dobro vzgojil in jo dal šolati. Baronica Eliza je bila v skrbeh, ko je slišala, da se namerava njen sin poročiti. Ko ji je dal car listino mu je morala obljubiti, da se ne bo Vasilij nikoli oženil. Njegova želja je bila, da izumre ta tajna loža Romanovih. Toda baronica ni bila dovolj pogumna, da bi to povedala svojemu sinu, ker je vedela, da bi s tem uničila njegovo življensko srečo. Molčala je in s težkim sr- , cem je spremljala svojega sina k oltarju. V mali kapelici Balojaska ■ sta se poročila mlada človeka, ] a prisostvovala sta samo zaro-čenceva mati in zaročenkin oče. . Čez leto dni je postal Vasilije oče. Njegova žena mu je poklonila sina, ki sta ga imenovala Aleksander. Kovač Vulkov omolkne. Knudson . ga pogleda ter vpraša: —A ta Aleksander, Vasilijev sin — to je ta človek? On pokaže na nemega kaznjenca. — Nobenega drugega zloči-1 na ni storil, temveč samo to, i da je vnuk cara Nikole in da 1 je silno podoben Aleksandru i II. I Pozorno je poslušal bivši general Vulkovo pripovedovanje in opazoval obraz ubogega kaznjenca. —Sedaj ne mores mnogo videti— sedaj ni več sličnosti, ker je to samo senca tega, kar je bilo preje, — reče Vulkov. — Toda jaz sem ga poznal, ko je stal na višku svoje moči in jaz ti pravim, da je bila njegova sličnost s čarom Aleksandrom II. tako velika, da ju ne bi mogli ločiti niti oni iz carjeve najbližje okolice. —Mali Aleksander je rastel. postal je velik in močen in je bil ljubljenec ne samo svojih roditeljev, temveč tudi babice. Baronica Eliza je nežno ljubila svojega vnuka. —Ona ga je poučevala, a ko je bil star osemnajst let, mu je odkrila skrivnost njegovega očeta. —Bilo je neke zimske noči, ko je pripovedovala baronica, ki je bila vkljub svojim sivim lasem še vedno zelo lepa, svojemu vnuku, kako se je rodil njegov oče. —Mladenič je sedel pri njenih nogah in poslušal njeno pripovedovanje. Oči so mu plamtele, — babičino odkritje je (judno delovalo na njega. —Od sedaj je bil ponosen in čutil je, kako mu kroži kri po žilah. On poskoči in vzklikne: —Potem sem prav za prav jaz' oni, ki ima pravico vladati nad Rusijo, ker je moj oče Nikolajev prvi sin! —Oh, babica, čutim dovolj moči, tla pridem do svojih pravic! i —V tem trenutku je izgle- - dal kot car — njegova babica : je vzhičena opazovala ponosnega in lepega mladeniča. Tedaj mu izroči listino, ki ji - jo je dal car Nikola ob roj-• stvu sina Vasilija. Aleksander prečita vrstice in ta listina mu je zadoščala, cla je začel razmišljati o svojih i načrtih. —Babica, — vzklikne on, — ta list mi nudi varstvo in me bo obvaroval pred carjevim maščevanjem. Car ne sme. prelomiti svoje obljube niti v slučaju, ako bi imel za to vzrok. Kaj misliš, babica, ako bi odšel v Petrograd • in prišel na dvor ter zateval od svojega deda, da mi da naslov princa in mi podeli vse pravice carskega vnuka. Baronica Eliza ga je posku-j šala odvrniti od te načrtov.: Pripovedovala mu je o, krti-j tem značaju cara Nikole. toda j mladenič ni mogel pozabiti, da teče po njegovi žila carska kri. . . . —-Član porodice Romanovih, — je rekel stokrat, — si ne da odvzeti, kar mu pripada. Zakaj naj dovolimo, da bi ga-t žili po naših pravicah? — Ne, — prišel bo dan, ko, bomo dostojni nasledniki cara Nikole. In ta dan je prišel, toda drugačen, kakor pa si ga je predstavljal Aleksander. Car Nikola je čutil, da se mu bliža smrt. Ležal je na svoji smrtni postelji. Zdravniki so mu rekli, da bo živel samo še nekaj dni. —Samo še nekaj dni? — je zastokal Nikola. — A jaz bom ostal v tem položaju preslab, da bi mogel tudi samo s prstom ganiti. —Hej, doktor, — stopi bližje! Carjev osebni zdravnik se nagne nad posteljo. —Ali je zdravilo, ki mi more vrniti za nekaj ur mojo staro moč? —Je, — je odvrnil zdravnik, — toda opozoriti vas moram, Veličanstvo, da potem ne bo-dete živeli nekaj dni, temveč samo nekaj ur. —Tem boljše, — pripravi mi takoj to zdravilo. Moram vladati nekaj ur. Moram izkoristiti čas. Zdravnik se je obotavljal, toda pogledi iz carjevih temnih oči so ga prisilili, da je odšel in pripravil zdravilo. Čez četrt ure se vrne zdravnik. V dvorni lekarni je skuhal tekočino, ki bo vrnila čaru za nekaj ur mladeniško moč. Carjeva roka ni drhtela, ko je pil to zdravilo. Že v par minutah se je pokazalo delovanje. Njegovo utrujeno telo je zopet oživelo, kri je krožila hitreje po njegovih žilah, a v četrt ure je lahko sedel, česar ,že nekaj tednov ni mogel. Sedaj ukaže, naj pokličejo sinova. Starejši sin Nikola je bil podoben svojemu očetu telesno, a tudi po značaju, —• dru- gi, Aleksander, — sedanji car ( Aleksander II., je bil bled, j nežnejši in blažji. Za sinovoma je vstopil mini- * ster Bulov. V rokah je nosil akt, ki ga ( je na carjevo zapoved položil na mizo. — Čutim, da se mi bliža j smrt, — reče car Nikola po par minutah. — Ne ločim se ( veselo od tega sveta, — toda ne zato, ker bi mi bilo žal zapustit^ vživanje in veselje živ-[ Ijenja, — temveč ker je v • Rusiji mnogo dela. —Današnji časi so strašni! i Vedno več nezadovoljnežev je v Rusiji in jaz slutim, da se bo njihovo število pomnožilo na stotisoče in milijone. —Napisal sem tukaj vse, kar mislim, kako naj vlada moj sin Aleksander, ki bo moj naslednik na prestolu. Z železno strogostjo moraš vladati nad Rusijo. Nikdar ne poskušaj popuščati narodu in mu storiti dobro, ker ti bo vedno poplačal z nehvaležnostjo in izdajstvom. —Ne izpuščaj iz roke knu-te, ki je carjevo želo. —Toda sedaj, predno umre m, hočem urediti še eno stvar. —Ti moj sin, Nikola, imaš prav za prav pravo, da postaneš moj naslednik. Toda ker si se prostovoljno odrekel prestola, ker ljubiš ženo, ki ne more postati carica — bo moj naslednik moj mlajši sin Aleksander. —Cesto sem te opozarjal in ti razlagal, da žena ni vredna, stolu, ker ljubiš ženo, ki ne more postati carica — bo moj da se radi nje odrečeš prestola! Sedaj poklekni pred bodočim vladarjem Rusije; jaz polagam vlado v roke tvojega brata Aleksandra, cara Aleksandra II. Nikola je molče poslušal svojega očeta. Njegov hladen obraz hi izražal razburjenja, njegov pogled je bil povešen, a levica mu > je mrzlično stiskala držaj meča. Ko mu je oče ukazal, naj poklekne pred svojim bratom — je storil, kot da tega ni sli-1 šal. Car Nikola ga ostro pogle-1 da. —Ali nisi slišal, kaj sem ti ukazal? — vpraša on. — Ali morda misliš, da ti ni treba : poslušati ukazov svojega cara, ki umira? Poklekni pred svo-r jim bratom! —Ali mi hočeš res odvzeti moje pravice, oče? — vzklikne i Nikola nenadoma. —Ali se nisi sam odrekel svo-I jih pravic? —Odrekel sem se, toda mis-i lil sem, da boš konečno vendar uvidel in mi oprostil moj zakon. Ali sem morda manj sposoben za vlado radi tega, ker sem oženil ženo, ki jo ljubim? —Poslušaj svojega očeta, ki umira in poklekni pred carom Aleksandrom II. Starejši carjev sin je stal kot kamenit steber. — Nočem poklekniti pred onim, ki mi bo ugrabil moje pravice. —Pta! — vzklikne car — še je čas, da ti pokažem1 moč! Minister Bulov! Minister pristopi i« f[ kloni. j — Pojdite ven in Pj stražo! Puške imajo ^ kaj ne? —Da, Veličanstvo! —Naj hitro vstopijo. (Dalje prihodnji"1' Podpirajte slovenske ^ Angleška armada je vpeljala novo varstveno naPr tf || letalce, ki s strojnimi puškami streljajo na sovraži J izza jeklene stene, kamor ne morejo krogle sovražni' |Bj mmm iM I1 Dr. Edward Beneš, bivši predsednik češke rfiP ^jf p je dospel v Chicago, kjer bo poučeval na univerzi. v ;> dr. Beneš s svojo ženo.