SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 3
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 19 de enero - 19. januarja 2006
DRUŽBENE SPREMEMBE IN SLOVENSKI KATOLIČANI
DR. JANEZ JUHANT
Leto, ki se začenja, napoveduje za vse državljane in tudi za katoličane v Sloveniji kar nekaj sprememb, ki bodo vedno bolj odločilno vplivale na njihovo življenje in delo.
Nove pkofije in novi pkofje napovedujejo pastoralno-organizacijsko ureditev življenja Cerkve na Slovenskem in njeno boljpe prilagajanje potrebam katoličanov v samostojni državi. Upajmo le, da tem procesom ne bodo postavljali preveč ovir tisti, ki imajo bolj radi le sebe kakor pa blagor dup
Še vedno so težave z denacionalizacijo, vendar si nova oblast prizadeva, da bi to dokončno uredila. Prav tako lahko upamo na normalizacijo drugih stvari, ki bremenijo odnos Cerkve in države. Neučakanost nekaterih in agresivnost drugih bi bilo zdaj dobro usmeriti v večje prizadevanje službe ljudem, za kar sta poklicani tako država kot Cerkev. Članom Cerkve je v tem smislu naložil Drugi vatikanski cerkveni zbor — kar nikoli ne poudarjamo dovolj — , da naj bo ,,Veselje in upanje, žalost in tesnoba danapnjih ljudi, posebno ubogih in vseh kakorkoli trpečih, hkrati tudi veselje in upanje, žalost in tesnoba Kristusovih učencev."
Hvalevredno je, da se je Cerkev opredelila za to, da javno objavi stanje glede svoje ga premoženja. S tem bo Cerkev postala tudi pomemben družbeno-ekonomski dejavnik. Seveda to ne bo prepričalo tistih, ki bi Cerkev radi pe vedno videli v zakristiji. Dobro je, da na te ptevilke gledamo tudi v luči cerkvenih dejavnosti, se pravi, da se vse delo Cerkve bolj profesionalizira in tako pastoralno in katehetsko delo postane vedno bolj načrtno in ciljno usmerjeno, predvsem k mladim. Vedno več imamo polanih teologov, vprapanje pa je, koliko jih pastoralni delavci znajo in hočejo vključiti v delovanje Cerkve. Za osvepčanje bi lahko bolje poskrbeli tudi cerkveni mediji.
Kar zadeva premoženje se moramo zavedati, da je to v glavnem ,,dar uboge vdove" in ni vseeno, kako se ravna z njim. Namenjeno je bilo za verske potrebe. Vračanje premoženja pomeni tudi zmanjpevanje bremen vernikom danes, saj so to storili zanje že njihovi predniki. To terja tudi ustrezno skrb vseh odgovornih za cerkveno premoženje. Čudno izpade, če si je npr. duhovnik prizadeval za vrnitev premoženja, naslednik, ki mu je glede tega vseeno pa to prepusti svetnim ustanovam. Duhovniki smo tudi prvi poklicani, da tudi sami s svojim zgledom ostale vernike spodbujamo k dobrodelnosti. Vsakdo ima nekaj in lahko od svojega daje drugim. Skromnost ni v tem, da ne vzamemo plačila za svoje delo, pač pa da smo pripravljeni to deliti s potrebnimi. Skoraj neverjetno se slipi, da je kar cela dekanija duhovnikov sklenila, da ne odobrijo nabirke za cerkev na Viru. Treba je urediti vse nejasnosti ali eventualne nepravilnosti glede solidarnosti v Cerkvi, vendar brez solidarnosti tudi ni Cerkve, odločilno besedo imajo tu ravno duhovniki. Treba se bo učiti, da smo vsi upravljavci božjega, ne pa absolutni gospodarji. Služenje je osnova evangelija, ki jo je potrdil tudi koncil. Zato je nerazumljivo in nesprejemljivo, da bi nekdo na račun cerkve zasluži bajne vsote, medtem ko drugi komaj krpajo luknje.
Angela Vode nam je v Skritem spominu zapustila edinstveno pričevanje žene, ki je živela ideale komunizma in delala za bolj človepko družbo. Komunisti so jo izkoristili in pretresljiva je njena obsodba slovenskih komunističnih veljakov in njihovih lažnih, prevarantskih in za narod pogubnih obljub in strasti, ker jim je plo pri vsem samo za oblast in privilegije. Vodetova trezno in nepristransko pipe tudi o človepkih slabostih. Govori o prilagodljivosti, podkupljivosti in nenačelnosti človeka. Ob branju knjige človeka postane skoraj strah in navda ga slaba volja, čep; ali je to sploh mogoče. Toda, če smo popteni je res tako: Težko se dokopljemo do človepkosti, odkritosti in zvestobe resnici. Zato Vodetova govori tudi o stranpoteh kristjanov pred vojno med vojno in revolucijo in v času komunizma. Ugotavlja, da se človek komaj lahko zanese na človeka. Zato toliko bolj preseneča, da se je cerkveni dostojanstvenik na posvetu o religijah pri predsedniku države izrazil o nekdanjem zaslipevalcu duhovnikov Roterju, da naj bi v 80tih letih pripomogel k pozitivnemu vrednotenju religije v slovenski družbi. Spomini Angele Vode so Slovencem in tudi katoličanom ogledalo, v katerem se lahko ogledamo kaj smo in morda z večjo zavzetostjo za resnico, pravico in poptenost usmerjamo svojo prihodnost.
Delo Urada za Slovence po svetu
=Vlada je podala odgovor na vprapanje poslanca LDS Davorina Terčona v zvezi z delovanjem vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. V njem je zapisala, da so izločitev omenjenega urada iz ministrstva za zunanje nadeve novembra 2004 pozdravile vse osrednje organizacije Slovencev v zamejstvu, o učinkih, ki jih je prinesel nov institucionalni okvir urada, pa po navedbah vlade po samo enem letu pe ni mogoče soditi, so sporočili iz urada vlade za informiranje.
Glede novega vodstva urada za Slovence v zamejstvu in po svetu vlada odgovarja, da je bil na podlagi sprejetja odstopa državnega sekretarja Franca Pukniča 24. novembra lani izdan sklep o njegovi razreptvi, istega dne pa je bil imenovan tudi novi državni sekretar Zorko Pelikan. S tem so bile po navedbah vlade vzpostavljene okolipčine za nemoteno in polno sodelovanje urada s krovnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu.
Nova institucionalna ureditev sodelovanja Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja je bila določena s spremembo Zakona o državni upravi novembra 2004. Posledica omenjene zakonske spremembe je bila izločitev urada iz MZZ in vzpostavitev urada
kot samostojne vladne službe, vezane neposredno na predsednika vlade.
IZJAVE ZORKA PELIKANA
,,V zadnjih tednih je pripo na avstrijskem Koropkem do sprememb na politični ravni, tako da sem optimist in pričakujem, da se bodo zgodile tudi določene pozitivne spremembe v zvezi s postavitvijo dvojezičnih krajevnih napisov," je v pogovoru za Odmeve TV Slovenija povedal državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan in dodal, da se bo v naslednjih tednih pokazalo, katere bodo te spremembe.
Pelikan se sicer strinja z nedavno izjavo zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da so dvojezični krajevni napisi avstrijska notranjepolitična zadeva in da jih Slovenija ne more postavljati.
S trditvijo, da Slovenija v tem trenutku ne načrtuje kakpne konkretne akcije pomoči Slovencem na avstrijskem Koropkem, pa se Pelikan ni mogel strinjati. ,,Ne morem reči, da ni nobene pomoči. Slovenija v svojih stikih z Avstrijo ves čas opozarja na odprta nerepena vprapanja glede položaja slovenske narodne skupnosti. Pomoč slovenske države je bila pri-
sotna, in tudi kot rezultat tega slovenskega pritiska so opazne pozitivne spremembe v Avstriji," je povedal državni sekretar.
,,Zgodba o teh napisih je stara približno 40 let in je zelo resen zalogaj, kjer je potrebno poiskati neke politično sprejemljive repitve. Eno je odločitev avstrijskega ustavnega sodipča, drugo pa je potem to uresničiti v praksi," pravi Pelikan, ki meni, da prihaja do sprememb v politični volji za namestitev novih napisov.
Po Pelikanovih besedah bo sodelovanje med njegovim uradom in zunanjim ministrstvom boljpe kot v času njegovega predhodnika Franca Pukrača. Pelikan, ki tudi sam prihaja z MZZ, je prepričan, da brez kakovostnega sodelovanja med inptitucijama ni moč dosegati dobrih rezultatov.
Glede zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja pričakuje, da bodo glavnino parlamentarnih pripomb udejanjili v okviru amandmajev. Glede zapletov s podelitvijo koncesije za izdajanje osrednje revije za Slovence po svetu pa je Pelikan dejal, da je do zapletov pripo po podpisu pogodbe, ki sedaj velja; prvo ptevilko pa gre pričakovati sredi januarja.
Dvojezični napisi na Koro pkem
Večina vprapanih na Koropkem je proti postavljanju dodatnih dvojezičnih tabel v deželi, je pokazala javnom-nenjska raziskava, ki jo je za tednik Kaertner Woche opravil raziskovalni inptitut Gallup. Od tistih, ki so se opredelili do vprapanja, se jih je 56 odstotkov izreklo proti postavljanju novih dvojezičnih napisov, 44 odstotkov pa jih je za, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.
V	raziskavi je sodelovalo 400 prebivalcev avstrijske Koropke. Od tega se jih je 47 odstotkov izreklo proti dodatnim dvojezičnim napisom na Koropkem, 37 odstotkov jih je bilo za, 16 odstotkov pa se jih ni želelo opredeliti, pe navaja APA.
V	skladu s tem predlogom bi dvojezične krajevne table postavili v občinah z 10-odstotnim deležem slovenskega prebivalstva in tam samo v tistih krajih, ki imajo vsaj 15 odstotkov opredeljenih Slovencev.
Zupani desetih občin so sicer že zavrnili Haiderjeve predloge o reratvi dvojezičnega vprapanja, poroča APA. Vprapanja dvojezičnih krajevnih napisov ne bi smeli povezovati z ostalimi vprapanji zapčite slovenske manjpne, kot sta na primer kulturno delovanje ali pa polstvo, so sklenili župani na internem srečanju.
Na kanclerjevem uradu na Dunaju je bilo novo srečanje o vprapanju dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koropkem, na katerih so na povabilo avstrijskega kanclerja Wolfganga Schuessla sodelovali župani 12 južnokoropkih občin.
Kot je v pogovoru za slovenski spored avstrijske državne radiotelevizije ORF dejal vodja poslanske skupine ljudske stranke (OeVP) v koropkem deželnem zboru Raimund Grilc so posamezna stalipča ,,preveč oddaljena". Po oceni OeVP bi bilo najbolj smiselno uveljaviti t.i. kompromisni predlog, za katerega so se lani dogovorili
Zveza slovenskih organizacij (ZSO), Skupnost koropkih Slovencev in Slovenk (SKS) ter koropki Heimatdienst (KHD). Po tem predlogu bi do leta 2010 dvojezične krajevne table postavili v 158 krajih.
Koropki deželni glavar Haider je v Kleine Zeitung dejal, da bo do poletja odločeno, ,,ali bo reratev ali pa sploh ne bo sprememb". Kot deželni glavar bo storil vse, da tudi ob morebitni drugačni vladi na Dunaju ,,za koropko prebivalstvo ne bo neprijetnih presenečenj". Najbolj primerna pot za ureditev vprapanja dvojezičnih krajevnih napisov bi za Haiderja sicer bila izvedba ,,tajnega ugotavljanja maternega jezika".
Avstrijski predsednik Heinz Fischer se je izrekel proti referendumu o reratvi vprapanja dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koropkem, za katerega se zavzema deželni glavar avstrijske Koropke Joerg Haider. ,,Prepričan sem, da se o odločitvi ustavnega sodipča ne moremo odločati na nikakrpnem referendumu ali plebiscitu," je povedal Fischer.
Fischer podobno kot avstrijski kancler Wolfgang Schuessel ocenjuje, da večina ne sme in ne more odločati o v Avstrijski državni pogodbi zasidranih manjranskih pravicah. ,,Zato moramo poiskati boljpo reratev, kot je glasovanje o odločitvi ustavnega sodipča glede manjranskih pravic. To ni pot v prihodnost," je po pisanju dnevnika prepričan predsednik.
Najnovejram napetostim in sporom navkljub je Fischer pe vedno optimističen in meni, da ,,bodo prizadevanja za razumno reratev na koncu prinesla uspeh". Navsezadnje se bo vendarle uveljavilo mipjenje, ,,da je tudi za avstrijsko Koropko in prav za njo dobro, če ta problem pripeljemo do razumne reratve," je prepričan avstrijski predsednik.
1	
„koroška draga": smo (še) en narod?	boZični koncert 2 v san martinu ..................................4
ob koncu leta v našem domu san justo	papez benedikt xvi. 3 govori ob dnevu izseljencev......4
SMO (©E) EN NAROD?
H ŽIVLJENJA V ARGENTINI
(Od navega dopisnika v Sloveniji)
S gornjim naslovom so Združenje katolivkih izobražencev, Katolivka prosveta in Prosvetni dom Sodalitas vabili na Novoletno srečanje 7. in 8. januarja v Tinje na Korovkem. Na tako izzivajoče vpravanje so neposredno, ve bolj pa posredno skuvali odgovoriti rojaki, ki so v stiku ali izhajajo iz izseljenstva (Marko Fink), zdomstva (msgr. Janez Pucelj), zamejstva (Sergij Pahor s Tržavkega in Jože Wakounig s Korovke) ter matice (Peter Kovačič Pervin).
Kot prvi je nastopil Marko Fink in orisal nastanek slovenske povojne skupnosti in vrednote, ki so bile kvas novega dela slovenskega telesa. Poudaril je: ,,Trdna vez med kulturo in vero pomeni simbiozo, brez katere si težko predstavljam delovanje vsake slovenske skupnosti v svetu. Alojz Rebula je pred kratkim izjavil: 'Brez vere bi bil teže Slovenec'". Na vpravanje srečanja pa odgovori: ,,Ali ni Slovenec, ki živi in se razvija v tujem okolju, daleč od matične domovine, drugačen po značaju, drugačen po vsebini? Gotovo da je, ker je v nekem smislu državljan sveta. Razviti je moral strategije, kako naj se ravna v okolju, v katerem se nahaja, da ne bi ogrozil svoj emocionalni svet, svoj svet vrednot, ki so povezane s slovenstvom. Tu si bom pomagal z idejo, ki sem jo slival od pisatelja Zorka Simčiča: Ker sem 'jabolko', sem 'sadje'. Ker sem Slovenec, sem človek, sem državljan sveta. Ta zavest me krepi in me identificira. (...) Zaradi te realnosti in zaradi vsega povedanega nastajajo narodnostne podskupine ali pa vsaj različne oblike Slovencev, ki izhajajo iz različne percepcije slovenstva in razvoja slovenskega naroda in so zato potisnjene na rob narodove zavesti. Pa če je že tako, ni nujno, da je to nekaj slabega za narod. (...) Ker smo različni, smo močnejni! Ta kriterij se mi zdi pravilen in uporabljiv. Sedaj, ko imamo slovensko državo, mora ta institucija narediti vse potrebne politične poteze, da vzpostavi dinamično povezavo vseh Slovencev, ker so Slovenci po svetu dejaven element pri usmerjanju in vodenju poti slovenstva in morajo imeti zastopstvo v državnih organih, DZ ali DS. Taka politika bo pomenila vsestransko bogatenje nave države, tudi gospodarsko, in pomirila bo stan-
je, ki ga je povzročila državljanska vojna. Preseči je treba razprtije, ki jih je umetno vnavala komunistična diktatura skozi 45 let, prenehati s kulturnim bojem, zediniti se okoli nacionalnega projekta, ki nas bo ponesel v cvetoči razvoj v prihodnjih desetletjih, graditi Slovenijo v svetu in kvalitetno oblikovati slovenski kulturni prostor. Veliko je že bilo v 14 letih samostojnosti storjenega, a žal, veliko priložnosti tudi zamujenih. Storjenega predvsem s strani Svetovnega slovenskega kongresa in druntva Slovenija v svetu, ki pomenita za Slovence po svetu zanesljivo vez z domovino. Prizadevata si za izmenjavo profesionalcev, umetnivkih skupin in študentov, ki veliko pomenijo za posameznike in njihova druntva v tujini. Vse kar bomo storili, da bomo dali naram rojakom po svetu signal, da jih imamo resnično za svoje in da jih upoštevamo, nam bo pomenilo vsestransko obogatitev. Z veseljem pričakujemo zakon, ki se sedaj pripravlja v Državnem zboru o odnosu Republike Slovenije do Slovencev izven njenih meja, kjer bo zajeto tudi vprašanje repatriacije. To vpravanje ocenjujem kot zelo pomembno, predvsem v danih okolivčinah negativne demografske rasti v Sloveniji."
Msgr. Janez Pucelj je predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Kot tak ima vsakdanji stik z rojaki v zdomstvu in iz svoje izkuvnje je bil kategoričen v tem, da smo narod in se kot tak obnavamo na tujem. Kljub vsem negotovostim, ki so jih in jih VE imajo rojaki, ki so -nekateri le „začasno" (,,za štirinajst dni": se spomnite?...) — odšli na delo v tujino, pa tam razvili vse življenje in se soočali z dvokulturnostjo, nejasnostjo glede vrnitve, upokojitve in drugih skrbi, so vedno imeli jasno v zavesti, da pripadajo neki opredeljeni skupnosti - slovenskemu narodu.
Sergij Pahor je znana osebnost na Tržaškem, predsednik Društva slovenskih izobražencev in ena izmed ,,duš"' Drage. Svojim besedam je dal naslov Kako daleč je od Ljubljane do Trsta po narodni poti? Zanimivo je njegovo spoznavanje pripadnosti slovenskemu narodu ob koncu druge svetovne vojne, ko je prvič bil v Ljubljani (podoben občutek, kot ga lahko še danes imajo mladi iz izseljenstva, ko prvič „zaplavajo" v živem slovenskem okolju). Manj razveselju-
joče so bile besede o občutku, kako v Ljubljani obravnavajo zamejce; sami ocenjujejo, da so le „proračunski problem".
Javni koroški delavec Jože Wakounig je vprašanje obrnil nase: Smo koroški Slovenci integralni del slovenskega naroda? Pritrdilno si je odgovoril, saj bodo preživeli le v tesni povezanosti s celotnim slovenskim narodom, kjer koli živi, diha, deluje in snuje po svetu, predvsem v krepki, živi povezanosti s slovenskim narodom, ki živi v Republiki Sloveniji. Zanimiv je bil spomin na besede prof. Erwina Ringla na nekem predavanju: ,,Ali veste, kaj je najbolj očitno in edino zunanje razpoznavno znamenje za to, da ste Slovenci? To je vaš jezik, to je vaša slovenščina. Ko ne boste več govorili slovensko, boste nehali biti Slovenci."
Peter Kovačič-Peršin pa je svoje besede zaključil s citiranjem Ivana Cankarja, češ da že dolgo napovedujejo bankrot slovenske kulture, a ni potrebno zapasti malodušju, kajti ,,ta burka je stara že tisoč let".
Nekateri imenujejo Novoletno srečanje kot ,,koroška Draga". Po številu poslušalcev bi težko mogli kaj takega reči, lahko pa po obisku osebnosti, ki so obogatili diskusijo po govorih.
Srečanje je vodil in povezoval mag. Vinko Ošlak. Tudi njegova uvodna misel je izzivalna: ,,O vsem tem pa nam velja premišljati v ključu in luči Svetega pisma, ki govori o narodu v smislu izvoljenosti: v stari zavezi o Izraelu, iz katerega prihaja odrešenje — v novi zavezi, posredno, o 'narodu' tistih, ki jih je izvolil Kristus, o za Kristusa pridobljenem ljudstvu. V Tomaževi filozofiji in v pojmovanju srednjeveške Cerkve velja narod kot sinonim za pogane 'contra gentiles'. Kristjan kot svoboden človek namreč v resnici sme pripadati samo Kristusu — podlaga vsake narodne zavesti pa je pripadnost in gojenje zavesti in občutju te pripadnosti. Kristjan časti samo Boga — narodna zavest pa časti kolektiv z nekaterimi skupnimi značilnostmi, ki mu pravi 'narod' ... Ali to pomeni, da v ključu krščanstva 'dobre narodnosti' in 'dobre narodne zavesti' sploh ne more biti?"
GB
TONE MIZERIT
Piranski zaliv
Kot da slovenske uredbe ni. Potem ko je slovenska vlada sprejela uredbo o določitvi slovenskega ribolovnega območja, je vodja Istrske županije Ivan Jakovčič izjavil, da se bo njegova županija tudi v prihodnje vedla, kot da uredba sploh ni bila sprejeta. To je še ena v vrsti absurdnih odločitev slovenske vlade, ki je, kar se pravnega učinka tiče, popolnoma nična, je za reški dnevnik Novi list povedal Jakovčič.
Jakovčič je ob tem hrvaške ribiče javno pozval, naj se na območju Piranskega zaliva vedejo, kakor da je morska meja med Hrvaško in Slovenijo sredinska črta, ter dodal, da to pričakuje tudi od vseh pristojnih hrvaških državnih teles.
Ustavni zakon o izbrisanih
Predsednik države Janez Drnovšek ocenjuje, da vladni predlog ustavnega zakona o izbrisanih kljub določenim pomislekom, ki se pojavljajo v zvezi z njim, predstavlja sprejemljivo osnovo za nadaljnje dogovarjanje med strankami. Kot je Drnovšek zapisal v pismu predsednikom vlade, državnega zbora in parlamentarnih strank, je čas za dogovor, ki ga Slovenija kot pravna država potrebuje.
Po Drnovškovem prepričanju gre pri zadevi izbrisanih za vprašanje nacionalnega interesa, zato bi bilo
prav, da stranke pozabijo siceršnja nasprotja. ,,Sedite skupaj in poizkušajte najti rešitev. Prepričan sem, da zmorete dovolj modrosti in politične moči za dogovor," je zapisal Drnovšek in dodal, da bo Slovenija s tem postala bolj zrela in verodostojna država.
,,V kratkem bo minilo sedem let, odkar je ustavno sodišče odločilo, da je potrebno odpraviti krivico, ki se je zgodila tako imenovanim izbrisanim prebivalcem Slovenije v februarju 1992," je še spomnil predsednik.
Rupel: Slovenija bo Črni gori pomagala
Slovenija bo Črni gori dala na razpolago vse znanje o približevanju evropskim integracijam, na ravni dvostranskih odnosov pa bo poskušala vplivati na še izdatnejše gospodarsko sodelovanje, ki je že sicer dobro, je po srečanju s črnogorskim zunanjim ministrom Miodragom Vlahovičem v Ljubljani povedal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel.
Ministra sta ob delovnem obisku Vla-hoviča v Sloveniji govorila o razmerah v regiji, predvsem pa o prihodnosti Črne gore, tako o njenem približevanju Evropski uniji kot tudi o referendumu o državnem statusu, ki ga oblasti v Podgorici načrtujejo za letošnjo pomlad.
Kot je ob tem povedal Vlahovič, si Črna gora ta proces želi izpeljati na odprt, korekten in miren način. Poudaril je še, da se oblasti v Črni gori ne bi odločile za referendum, če ne bi bile prepričane v pozitiven izid, o njem pa so se sicer pripravljene pogovarjati z opozicijo. Pravila referenduma pa so jasna, je še dejal in poudaril^, da kar je dobro za EU, je dobro tudi za Črno goro. Kot je glede referenduma dejal Rupel, bo Slovenija spoštovala vsak rezultat, do katerega bo prišlo na demokratičen način.
Izredne sposobnosti — usmerjene v hudo. Tako bi lahko ocenili delovanje skupine, ki je oropala bančno podružnico v San Isidru in za nekaj dni zavzela prve strani vsega časopisja. Na nek način bi isto oceno lahko pripisali mnogim skupinam, ki delujejo v politiki in sploh v javnem življenju. V tej luči je tudi lažje razložiti zakaj tako bogata država, kot je Argentina, nenehno pada v globoke krize in se ne more izmotati iz težav.
Vsi na levi a ne skupaj. Latinska Amerika ciklično niha med levico in desnico. Sedaj je na vrsti levica. Z zmago gospe Bachelet v tekmi za predsedništvo čilske države je ves južni kot kontinenta v levih rokah. A to še ne pomeni enotnosti, sodelovanja in istih ciljev. Razmerje je sedaj bolj težavno kot pred časom, ko so bile ideološke barve različne. Najbolj značilna sta primera Bolivije in Urugvaja. Izvoljeni bolivijski predsednik Evo Morales, ki bo nastopil v prihodnjih dneh, se je vidno oddaljil od sedanje argentinske vlade in se po maratonskem potovanju po svetu le za štiri ure ustavil v Buenos Airesu. Že v prejšnji številki smo razložili problem plina, katerega cena presega ideološko solidarnost in neti ogenj v medsebojnih odnosih.
Vse nas druži ... samo nogomet nas loči, je že obrabljena fraza, ki ocenjuje razmerje med Argentino in Urugvajem. A temu ni popolnoma tako. Levičarski predsednik Tabare Vazquez, ki je v teku volilne kampanje prejel jasno podporo iz Argentine, pa tudi iz Brazila, sedaj ljubimka z Washingtonom. Ideja, da bo Mercosur v rokah levice bolj povezan in uspešen je padla v vodo. Ves pretekli teden so razne izjave, komentarji, napovedi in zanikanja kazala, da se Urugvaj bliža podpisu dogovora z ZDA, po katerem bi se med obema državama vzpostavilo razmerje svobodnega trgovanja. Dejstvo pa je, da je sosednja država polnopraven član Mercosurja in kot tak ne more (ne sme) podpisovati takih pogodb. Južnoameriško gospodarsko združenje je tudi sklenilo, da se bo skupaj pogajalo z Washingtonom o vstopu v ALCA (Združenje svobodnega ameriškega trga). Razlaga urugvajskemu zadržanju bi lahko bila, da se ta država (kot tudi Paragvaj) čuti drugorazredni član združenja in s takim postopanjem na nek način pritiska, da bi znotraj povezave dosegla večje ugodnosti.
Ovce brez pastirja. Drug zanimiv problem, ki se je pojavil takoj po volitvah, je vprašanje duhaldiz-ma. Ne gre samo za poslance, ki so bili izvoljeni na uradni listi peronistič-
ne stranke v provinci Buenos Aires na zadnjih volitvah, temveč tudi za one, ki so že od prej bili v zbornici, nekatere iz drugih provinc, za vrsto županov in občinskih svetnikov, in sploh za strukturo stranke, ki je bila do tedaj v Duhal-dejevih rokah. Že dolge mesece pred volitvami je pravzaprav ta skupina tavala brez pravega vodstva. V zadnjem hipu je bivši predsednik Duhalde posegel v razvoj, a bolj nesrečno in brez večjega uspeha na volitvah.
Dobili so samo šest poslancev in pa seveda se-natorsko mesto, ki jo je zavzela Duhaldejeva žena Chiche. Po tem je dejansko bivši predsednik izginil iz političnega odra. Tudi gospa Chiche ni storila nobenega koraka v smeri krmila. Potem je del teh poslancev in nekaj županov nastopilo tiho a gotovo pot v vrste predsednika Kirchnerja. O tem se sedaj bolj malo ve, a trditve v vladnih vrstah, da imajo v poslanski zbornici že zagotovljene glasove za potrditev zakona o spremembi sveta magistrature kaže na premike na tem področju. Federalni poslanski klub, ki je bil poslušen Duhaldeju in šteje od 30 do 35 poslancev, je tako postal ladja brez krmila, ki ga razni vetrovi mečejo sem in tja, in zaenkrat ni jasno, če bo prispel v kak varen pristan, ali jo bo razklalo ob pečine.
Inflacija pritiska. Kljub vsem naporom in pritiskom, ki jih izvaja vlada, se cene ne ustavijo. Za mesec januar v krogih gospodarskega ministrstva računajo, da se bo inflacija sukala okoli enega procenta. A potem se mora ustaviti, ker v nasprotnem primeru bodo rasle tudi težave. Predsednik Kirchner se je osebno zavzel za to vprašanje in je dosegel že kaj nekaj sekto-rialnih sporazumov. Med temi je važen dogovor s podjetniki mlečne industrije, po kateremu so sklenili da v principu obdržijo sedanje cene za dobo enega leta. Pogajanja tečejo tudi z lastniki supermarketov, ki predvidevajo zmrznjenje cen za šest mesecev. Posebno vprašanje pa je področje mesa. Čeprav so namreč cene v klavnicah zadnje dni popustile, se ni zgodilo isto v mesnicah. Cena mesu ni padla kot bi morala in doslej se je izkazalo, da tukaj vlada nima moči. Sicer v principu vladna strategija glede cen napreduje, obstaja pa resen dvom, če bodo podjetniki dogovore spoštovali, ali če ne bo kak tržni pritisk pri-vedel do spotikanja na tej poti. Kontrolo naj bi namreč izvajali župani, vsak v svojem okrožju, a za to nimajo ne dovolj osebja, še manj pa stvarnih navodil in meril, ki bi zagotovili resen pristop k temu vprašanju.
SLOVENCI V ARGENTINI
NAŠ DOM SAN JUSTO
Praznovanje božiča
,,Poslupajte vsi ljudje: Zveličar rojen je! V jaslicah leži, ljubezen, mir deli."
Po slovesni maP, ki jo je daroval pater Alojzij Kukovica ob spremstvu lepe skupine ministrantov, in pri kateri je čudovito zapel MPZ San Justo pod vodstvom prof. Andrej-ke Selan Vombergar, je sledila božičnica v Napem domu, ki ni bila samo dobro obiskana temveč tudi doživeto
izvrnena.
Predstavniki vseh aktivnih organizacij in ustanov Napega doma so se pridružili sporočilu Božične skrivnosti; pozdravili so predsednica Doma, ga. Mici Malavanč
Cassullo; za mladinske organizacije gdč. Monika Oblak; ga. Nežka Lovnn Kržinnik je spregovorila v imenu Zveze slovenskih Mater in Žena; v imenu slovenske pole Franceta Balantiča je pozdravila predsednica odbora starpev, ga. Andrejka Lipupček Bonino; za Druptvo upokojencev je spregovoril g. Stane Mustar ter gdč. Ljudmila Smrdelj v imenu Mladcev in mladenk.
Prisluhnili smo pesmi koropkega pesnika Gustava Janupa ,,Mir na zemlji" in takoj za tem se je zastor odprl, in na odru smo zagledali čudovito prikazano Sveto družino.
O Božiču sem kupil
mir na zemlji.
Postavil sem ga v kot
in bil je mir v kotu.
Iz kota pa je mir izžareval
mir v srce
mir v družino
in med sosede.
Lepo bi bilo, sem si mislil,
ko bi v vseh trgovinah
na svetu prodajali
mir na zemlji
in se leppe, če bi ga
ljudje kupovali na veliko.
V jaslih je bila prikazana sv. družina (Pavla in Gabrijel
Zupanc ter njun najmlajpi sinček Valentin), angelčki, pastirji in sv. Trije kralji so dopolnili božično sliko.
Mepani pevski zbor San Justo (pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar in Andreja Selana) ter Otropki pevski zbor Balantičeve pole (vodita ge. Marija Krajnik Štrubelj in Kristina Skvarča Šenk) sta z odlično izbranimi pesmimi povezovala razvoj in potek božične milosti, rojstvo Zveličarja. Presenečenje za navzoče je bila ubrano in navdupeno zapeta ,,Ko so pastirji", katero sta skupno interpretirala oba zbora.
Sodelovali so: angelčki (Milena Zupanc, Leila Erjavec; Natalija Javorpek; Mi-kaela Malovrh; Lucijana Trpin; Jana Ur-bančič; Milenka Urbančič); angeli (Belen Dolenc, Marjana Fantini, Milena Fekonja, Gabrijela^ Malovrh, Lučka ^Marinčič, Natapa Qualizza, Debora Štrubelj, KaroHna Šenk, Natapa Urbančič - ples pripravila gdč. Nadja Žgajnar); pastirji (Lucijana Vombergar, Luki Ravnik, Nadja Žgajnar, Lojze Erjavec, Tomaž Godec, Roman Jelen); sv. Trije kralji (Matjaž Ravnik, Lovrenc Tomaževič, Stanko Jelen). Scena: Tone Oblak. Kostumi: Mirjam Oblak. Luči in zvok: Marko in Luka Štrubelj.
Po božičnici je sledil tradicionalni skupni zajtrk, pri katerem smo si medsebojno želeli blagoslovljene božične praznike.
m.i.t.
Silvestrovanje
Kot že vrsto let smo se tudi letos zbrali na starega leta večer v družinskem krogu in prijateljskem vzdupju, da bi skupaj dočakali v Napem domu Novo leto 2006.
Za nami so ostali spomini na leto, ki se je izteklo in v katerem smo marsikaj doživeli. Leto, od katerega smo se poslovili, je bilo posuto z mnogimi lepimi trenutki, s skupnimi srečanji in slavji, a upanje v Novo leto je napolnjeno s hrepenenjem in pričakovanjem, da bi se ta lepa doživetja pomnožila. Leto, ki je pred nami, prihaja s polnimi žepi okroglih obletnic. Nap dom vstopa v svojo 50. obletnico ustanovitve.
Marjana Kržipnik ter Vanči Štrubelj sta nas prisrčno pozdravila ter povezovala večerni program.
Predsednica napega okraja ga. Mici Malavapič Cassullo
je v spremstvu podpredsednika g. Lovrenca Tomaževiča pokadila in blagoslovila vse domovske prostore. Kajenje ima pomen blagoslova; kadijo se prostori, da bi bili zavetje vsem, ki radi zahajajo v dom, naj bi bili vsi člani in prijatelji blagoslovljeni z zdravjem, veseljem, družinsko radostjo in osebnim zadovoljstvom.
Lepo pripravljene mize so bile pred nami, obdalo nas je veselo razpoloženje. Kot vsako leto je tudi tokrat ga. Isabel Bogataj-Tomaževič skrbno in okusno okrasila okrogle mize v dvorani in glavno mizo, katera je bila bogato obložena z dobrotami, delo pridnih rok napih žena in mater ter nekaterih mož Napega doma. Po sredini dvorane je bila pripravljena dolga miza z mrzlo večerjo h kateri je vsak stopil in si lahko tudi sam postregel. Na odru nas je znova presenetil s čudovito sceno nap pridni mojster g. Tone Oblak s sodelovanjem mož in fantov Napega doma. Pri pripravi luči in zvoka sta se^ izkazala Marko in Luka Štrubelj ob sodelovanju Marka Čopa.
Pred večerjo nas je nagovorila predsednica Napega doma s toplim pozdravom, nato je zmolila pred jedjo in se zahvalila za prejete dobrote med letom 2005.
Ob prijetni glasbi in v veseli družbi se je kar kmalu približala polnoč, veliki trenutek, kjer se preliva staro leto v novega. Trenutek upanja, pričakovanja ter dobrih želja.
Kulturni program je bil poglavje zase. Najprej sta nas presenetila s čudovitim petjem solista Veronika Malovrh in Marko Štrubelj: zapela sta nam nekaj mednarodnih in božičnih pesmi ter skupaj novoletno ,,Kadar mlado leto". S prisrčno in odlično zapetimi pesmimi sta navdupila poslupalce, ki so jih nagradili z burnim ploskanjem. Zatem se je izkazala skupina mladih Napega doma z elegantnim valčkom v izvrstni in skrbno pripravljeni režiji profesoric Adrijane Mehle Kjuder in Lilijane Mehle Močnik. Ob tej priložnosti sta čudovito zaplesali tudi hčerki profesoric, talentirani baletki Adrijana Kjuder in Lučka Močnik. Ob koncu je med nastopajoče stopila tudi predsednica, ki je nazdravila in nam želela zdravo in blagoslovljeno Novo leto 2006.
Na vrsti je bil eden najleppih trenutkov večera, ko si vsa dvorana vopči in želi najleppe želje za prihajajoče leto.
Prijetno smo se zavrteli se pozno v noč in se veselili s spupčanjem žarometov polni upanja, da bi se v Novem letu pe velikokrat tako veselo in prijateljsko srečali.
m-k
,,S prijatelji v naravi"
„Kolonija se prične, -s prijatelji v naravi - je ime ..." Tako smo peli v torek 20. decembra 2005 ko smo dospeli na Napo domačijo in se zbrali k začetku kolonije.
Lepo ptevilo otrok smo „krstili" za člane. Bilo je 33 otrok, a se je dan za dnem to ptevilo povečalo kar do 68.
Vsak torek, sredo in četrtek se dobimo pred Napim domom in se z dvema avtobusoma odpeljemo tja. Potovanje je živahno in kar hitro mine med petjem in igranjem v veselem vzdupju.
,,Tu na domačijo smo pripli,
pred materjo Marijo se zbrali vsi ..." Najprej stopimo pred podobo Marije Pomagaj, da jo pozdravimo in jo prosimo za varstvo skozi dan.
Kolonijo sestavljajo ptiri starostne skupine: najmlajpi murenčki, ki jih vodi gdč. Pavlinka Zupanc s pomočjo gdč. Veronike Marinčič; naslednjo malo večjo in tudi starejpo pod imenom čebelice, vodi ga. Marija Zupanc Urbančič s pomočjo Kristjana Poglajna; 7- 8 in 9 let stare vodi Matjaž Marupič s pomočjo gdč. Nadje Žgajnar in gdč. Monike Oblak; ti nosijo ime metuljčki. Najstarejpe pa smo zbrali pod imenom
netopirji; te pa vodi glavni voditelj kolonije prof. Jure Urbančič s pomočjo Aleksa Puntarja.
Čez dan se vrstijo razne dejavnosti v stiku z naravo, a najljubpe je za otroke, ko je na
vrsti čas kopanja v bazenu. Ko imajo najstarejpi pportne učne ure nogometa, odbojke, rokometa, hockeja in softbola se najmlajpi zabavajo, lovijo, ipčejo in rajajo v krogu.
Zanimivo je skupno kosilo, ki ga pripravi ga. Metka Trpin Zafra. Vsi skupaj se zberemo kot ena družina za mizo in si nabavimo moči za popoldanske ure. Da se izognemo močnim sončnim žarkom, po kosilu izdelujemo razna ročna dela: zapestnice, ogrlice, zmaje, zastave, vetrnice.
Vsak teden prirejamo izredne dejavnosti, zato smo 22. decembra imeli božičnico. Najmlajpi so postavili na pogrnjeno mizo hlevček, vanj položili Jezupčka, Marijo in Jožefa, starejpi pa so prebrali misel in smo vsi skupaj zapeli nape božične pesmi.
29. decembra smo s prisotnostjo starpev pripravili nastop živih jaslic med petjem in nastopanjem angelčkov, pastirjev, sv. treh kraljev, Marije, Jožefa, Jezupčka, Elizabete in angela Gabrijela smo ustvarili krasno sliko. Imeli smo predstavitev kolonije, skupin, pesmi in zastav ki jih označujejo. Proti večeru pa smo vsi iskali zaklad, kateri je vseboval vopčila in dobre želje ob novem
letu za vse družine.
5. januarja so nas obiskali sv. trije kralji, nas spodbujali k pridnosti, ubogljivosti in ljubezni do slovenskega jezika ter nas tudi obdarili.
V programu imamo pe prijateljsko taborjenje, veselico v vodi in skupni zaključek kolonije v četrtek 26. januarja 2006.
Ob začetku smo si nadeli cilje, da bi čim leppe preživeli prosti čas počitnic in bi radi tako izpolnili to kar pravi napa himna:
,,Nove prijatelje pridobili, prav veselo in iskreno
se med sabo radi imeli ..."
SAN MARTIN - Pod lipo domačo (7)
Božični koncert
Na različne načine se po svetu pripravljajo na Božič. Trgovci poskrbijo, da je vse pravočasno okrapeno in da tako ljudje le ne bi pozabili, da se bližajo prazniki. Gospodinje se ženejo za spolirane hipe. Vse premalo pa je okrog nas zaznati duhovne priprave, ki obsega predvsem molitev, branje Sv. pisma, dobra dela. K razmipjanju in zbranosti pa nas tudi povedejo božične pesmi. Slovenski pevski zbor iz San Martina je že četrtič priredil božični koncert kot duhovno pripravo na Gospodovo rojstvo.
Pevovodkinja prof. Lučka Ma-rinček Kastelic je izbrala pester in kar zahteven program. Z vajami so pevci začeli septembra. Lepo nama je bilo, ko sva poslupali prelepe božične na-peve po slovensko, latinsko, ppansko in anglepko. Pozorno sva sledili pevskim vajam in se naučili marsikatero melodijo. Zanimali sva se tudi za dihalne vaje in vokalizacijo, ki so bile na dnevnem redu pred vsako vajo z Lino Suarez. Lučka nama je včasih potožila, kako pa kaj gre s to ali ono pesmijo. Priporočili sva ji skodelico lipovca; korajže in dobre volje pa njej in pevcem nikoli ni zmanjkalo.
Oktobra so z vajami navdupeno začeli pe otroci in mladi, ki so naptudirali njim primerne skladbe. Tedni so hitro minevali, bližal se je dan koncerta, vaje je bilo treba pomnožiti in pripraviti pe vrsto podrobnosti.
Praznično okrapena kapela zavoda Presvetega Srca je v nedeljo 18. decembra sprejela pod svojo streho ptevilne obiskovalce, željne duhovne hrane. S kora so nežno izzveneli prvi akordi v pozdrav božji Materi s pesmijo Ave Marija (T. De la Victoria). Pojoč Laudate omnes gentes so se pevke in pevci približali oltarju ter se namestili po glasovih: osem sopranov, pest altov, sedem tenorjev in ptirje basi. Z občutkom so zapeli: Nocoj je ena lepa noč (J. Močnik), Villancico (A. Risso) in King of Kings (M. Roz-za). Zboru so se pridružili pe otroci in mladi, ki so stopali s svečkami v rokah pred sv. Družino. Božjemu Detetu so prisrčno poklonili popek pesmi: Halleluya he is born (tradicionalna božična), Kaj nam prinapa sveti večer (F. Juvanc), ^Que le daremos al Nino chiquito? (tradicionalna), Božično drevo (A. Mežek). Oba zbora sta navdupila s pesmijo Cancion del tamborilero. V izvedbi starejpih pevcev so poslupalci uživali ob sledečih skladbah: Sveta noč (priredba A. Čopi), Zveličar nam je rojen (Rihar-Premrl), Tam daleč v jaslih (S. Johnson), Huaino de Navidad (Sanchez Malaga ), He was born in Gloria (A. Vivaldi). Posamezne pesmi so spremljali Anka Savelli Gaser (orgle), Sapi Podržaj (klavir), Toni Podržaj (kitara), Julija Kastelic (violina), prof. Laura Pizzarelli in Veronica Maggi (tolkala). Sonja in Marjan Boltežar sta povezovala program z meditacijami. Poslupalci so odličen nastop nagradili z dolgim aplavzom. Pevovodkinji in vsem nastopajočim pa je bilo v naj-
večje zadopčenje to, da so lahko s pesmijo osrečili bližnjega.
Omeniti morava pe vse tiste, ki so tiho pripomogli k uspehu večera: Monika Filipič (povezava in organizacija), vsi, ki so uprizorili žive jaslice, Lučka Smersu Santana in sodelavke
(izdelava tunik za otroke), Gabrijela Petkovpek (oblikovanje programov), Tonči Paulič (scena-hlev), Dani Žagar (filmanje). Iskrena hvala vodstvu in sestram zavoda za njihovo naklonjenost in gostoljubnost! Čestitke pevovodkinji Lučki za vso skrb pri pripravi in izvedbi koncerta. Bravo, pevke in pevci!
Kako radi bi se v božičnem času spremenili v smreki in žareli v lučkah. Kar malo zavidava novoletnim jelkam. No, pa tudi skromni Jipi po svoje slaviva Novorojenega. Še sredi januarja ponavljava: ,,Sveti večer, ko se upanje spet prižge, tega nam res ne sme vzeti nihče. In zato ta večer vedno bo v nas živel, srca nam bo prevzel in jih ogrel."
Sanmartinski lipi
NASVETI ZA STARSE
Nenavezanost in zmernost v družini
ALFONSO AGUILO _
Starpi, ki se zaman trudijo zadovoljiti vse otrokove želje, povzročajo veliko pkodo. Popustljivost lahko ima svoj izvor v ljubezni do otroka, lahko pa tudi izvira iz egoizma; iz želje, da bi si prihranili napor, ki ga zahteva prava vzgoja.
Midas je bil najbogatejpi kralj na svetu, toda nikoli ni bil zadovoljen. Hotel je imeti več in več zlata. Dolge ure je občudoval svoj zaklad in nenehno prepteval zlatnike. Nekega dne se mu je prikazal neznanec v blepčečem belem oblačilu. Midas se je najprej vznemiril, toda med njima se je hitro razvil pogovor in Midas je neznancu priznal, da nikoli ni zadovoljen s tem, kar ima, in nenehno misli na to, kako bi si pridobil pe večje bogastvo. ,,Ko bi se vse, česar bi se dotaknil, spremenilo v zlato!", je dejal. ,,Ali si to res želip kralj Midas?" je vprapal duh. ,,Seveda." ,,Želja se ti bo izpolnila," je rekel duh in izginil.
Staremu vladarju se je uresničila želja, toda stvari se niso odvijale, kot je pričakoval. Vse, česar se je dotaknil, se je spremenilo v zlato; celo hrana in pijača, ki jo je nesel k ustom. Prestrapil se je in stisnil k sebi svojo majhno hči, ki se je v hipu spremenila v zlat kip. Njegovi služabniki so bežali pred njim, da jih ne bi doletela ista usoda.
Takrat je spoznal, da je najbogatejpi človek na svetu, hkrati pa največji revež, ki ga pestita lakota in žeja. Obsojen na bridko smrt, se je zavedel svoje nespametnosti in začel jokati. ,,Ali si zdaj srečen, kralj Midas?" se je zaslipal glas. Obrnil se je in ko je zagledal duha, je vzkliknil: „Najbolj nesrečen človek na svetu sem!" ,,Toda, saj imap kar si hotel," je odvrnil duh. ,,Da, toda izgubil sem tisto, kar v resnici največ velja." Duh se je usmilil nesrečnega vladarja in mu ukazal, naj se skopa v reki, da
se bo otresel uroka. Tako je storil in vse je bilo spet po starem. Od takrat naprej se nikoli več ni pustil premamiti lakomnosti in pohlepu po bogastvu.
Staro poučno zgodbo o kralju Midasu so ljudje vedno razumeli kot vabilo k zmernosti. Samo tisti, ki pozna odpoved in ne hlepi po imetju ter ne ipče dobička, je sposoben resnično uživati stvari in doseči trajno srečo.
Družina je najbolj primerno okolje za učenje odpovedi in zmernosti. Vzgoja za ti dve vrednoti povzdiguje človeka nad materialne želje, mu daje jasen pogled in sposobnost razumevanja drugih stvarnosti. Nasprotno pa ga nezmern-ost vklepa v lastne slabosti. Zaradi tega starpi, ki se zaman trudijo zadovoljiti vse otrokove želje, povzročajo veliko pkodo. Popustljivost lahko ima svoj izvor v ljubezni do otroka, lahko pa tudi — morda celo bolj pogosto — izvira iz egoizma, iz želje, da bi si prihranili napor, ki ga zahteva prava vzgoja. Ker je dinamika potropniptva sama po sebi nenasitna, človek postane muhast in trmast in se znajde v vrtincu nenehnega iskanja udobnosti. Komur je prihranjeno vsakrpno trpljenje, kmalu postane pibak in razvajen in ne bo nikoli kos življenjskim nalogam, saj bo zmožen opravljati samo lažja dela in pe ta z velikimi težavami. Zaradi tega si upam trditi, da je pretirano popustljiva vzgoja, ki pospepuje lenobo in nezmernost, eden izmed najbolj žalostnih načinov uničevanja človeka.
Zaradi vsega tega vedno znova z žalostjo zaznavam pojave razkazovanja in pretirane udobnosti. Z bolečino v srcu gledam, kako ljudje izgubijo svobodo v trenutku, ko nastopi izobilje. Želja po razkopju povzroči velike izgube; napačna naložba v materialne dobrine onesposobi človeka za izzive življenja. Nedvomno je tragedija kralja Midasa za mnoge čisto resnična. Kadar se osredotočimo na materialno stran življenja, postanemo manj obzirni do sočloveka in zapademo v začaran krog hrepenenja in nemira, ki nas sili v potropniptvo in uničuje nape dupevno ravnovesje. Več imamo, več si želimo; namesto da bi bili potepeni, se čutimo samo pe bolj prazne. Midas je priznal svojo napako in jo popravil. Vsaj v tem ga lahko posnemamo.
(Po catholic.net)
Migracija -znamenje časa
Papež Benedikt XVI. je ob svetovnem dnevu migran-tov in beguncev, ki smo ga obhajali 15. januarja 2006, napisal poslanico z naslovom: „Migracija — znamenje časa". Takole se glasi:
Dragi bratje in sestre!
Pred nekaj več kot ptiridesetimi leti se je končal 2. vatikanski koncil, ki je s svojim pirokopoteznim naukom vplival na ptevilna področja cerkvenega življenja. Posebno Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu (CS) je temeljito preučila kompleksnost danapnjega sveta in nakazala poti, kako sodobnemu človeku na najbolj primeren način posredovati evangeljsko sporočilo. Ker so se sinodal-ni očetje želeli odzvati povabilu bl. papeža Janeza XXIII., so se obvezali, da bodo analizirali aktualna znamenja časov ter jih interpretirali v luči evangelija, s tem pa bi prihodnjim generacijam ponudili ustrezne odgovore na vedno znova porajajoča se vprapanja smisla sedanjega in prihodnjega življenja ter na vprapanje pravega oblikovanja družbenih odnosov (prim. CS, 4). Med aktualna znamenja časov nedvomno sodi tudi migracija. Gre namreč za pojav, ki se je strukturiral v obdobju nedavno minulega preteklega stoletja in je postal eden od pomembnejpih dejavnikov na trgu dela na svetovni ravni, med drugim tudi kot posledica globalizacije. Seveda pa to „znamenje časa" v sebi združuje različne vrste migracije: nacionalno in internacionalno, svobodno in prisilno ter legalno in ilegalno, prav slednja pa se sooča s problemom trgovine z ljudmi. Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na posebno kategorijo tujih ptudentov; njihovo ptevilo iz leta v leto narapča po vsem svetu.
Če opazujemo ljudi, ki migrirajo iz gospodarskih razlogov, zasluži posebno pozornost novejpi pojav feminizacije migracije, kajti zanjo se odloča vedno več žena. Včasih so migrirali predvsem mopki, ženske so se jim pridružile kasneje kot žene ali hčere. Čeprav se danes to pe vedno dogaja, pa se kaže tendenca ženske migracije vedno bolj kot samostojen pojav: žene samostojno ipčejo delo zunaj meja svojih držav. Neredko se zgodi, da migrantke postanejo glavni vir dogodka za preživljanje njihovih družin. Opaziti je, da so ženske pretežno zaposlene v slabpe plačanih sektorjih. Kadar torej govorimo o nezapčitenosti in o izkoripčanju migrantov nasploh, imamo v mislih prav posebej žensko populacijo. Žene so zaposlene kot gospodinje, kot negovalke ostarelih in bolnih ali pa v hotelirstvu. Tudi na teh področjih se morajo kristjani zavzemati za pravičen odnos do migrantk in skrbeti, da bodo deležne tistega spoptovanja in tistih pravic, ki jim pripadajo.
Na tem mestu je potrebno omeniti tudi trgovino z ljudmi, pe posebej z ženskami, ki je razpirjena prav na področjih, kjer obstajajo minimalne možnosti za izboljpanje življenjskih okolipčin ali pa gre za boj za golo preživetje. Trgovci z ljudmi brez težav najdejo naivneže, katerim ponujajo svoje „usluge", pri čemer pa žrtve niti najmanj ne slutijo, kaj jih čaka in v kaj se podajajo. Pogosto se usoda žensk in deklet, ki jih kot delovno silo izkoripčajo in zasužnjujejo, konča v seksualni industriji. Čeprav ne razpolagam z nikakrpno raziskavo posledic tovrstne migracije, se pridružujem pokojnemu papežu Janezu Pavlu II., ki je obsodil ,,s hlepenjem po užitku in tržnim duhom prepojeno prevladujočo kulturo, ki podpira sistematično izkoripčanje spolnosti" (Pismo ženam papeža Janeza Pavla II., 29. junij 1995, 5). Gre torej za piroko področje delovanja, potrebno odrepenja in osvoboditve, in kristjani se mu ne moremo izogniti.
Rad bi opozoril pe na drugo kategorijo migrantov, v katero sodijo prosilci za azil in begunci, za katere velja, da se na povrpinski problem priseljevanja v splopnem odzivamo zadržano in jih niti ne vprapamo po razlogih za njihov pobeg iz domovine. Cerkev na svet trpljenja in nasilja gleda z Jezusovimi očmi, polnimi sočutja. Jezus sam je namreč srečal mnoge ljudi, ki so blodili naokrog kot ovce, ki nimajo pastirja (prim. Mt 9, 36). Upanje, pogum, ljubezen pa tudi ,,krpčanska občutljivost" (apostolsko pismo Ob začetku novega tisočletja, 50) nas morajo navdihovati za nujno človepko in krpčansko podporo trpečim bratom in sestram. Cerkve, ki jim pripadajo, bodo poslale svoje pastoralne delavce, ki govorijo njihov jezik in poznajo njihovo kulturo in v duhu ljubezni do bližnjega gojijo dialog s krajevnimi Cerkvami držav, ki so jih sprejele. V luči sedanjih ,,znamenj časov" posebno pozornost namenjam tudi pojavu tujih ptudentov. Njihovo ptevilo stalno narapča, k čemer svoje prispevajo tudi ,,ptudijske izmenjave" med razno raznimi univerzami, kar je pe posebej izrazito v Evropi. Ta pojav poraja nova pastoralna vprapanja, ki jih Cerkev ne sme spregledati: za ptudente iz držav v razvoju bi bil lahko čas intelektualnega oblikovanja tudi odlična priložnost za duhovno obogatitev.
Božjo pomoč kličem na vse ljudi, ki se trudijo in delajo za pravičnejpo prihodnost in mir na svetu in vsem, ki v pastoralni skrbi svoje moči zastavljajo za človepko mobilnost, z zagotovilom svoje naklonjenosti podeljujem svoj posebni apostolski blagoslov.
papež Benedikt XVI
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
LIPA - CROMAGNON
Glavni tržni inppektor Roman Kladopek je zaradi objektivne odgovornosti v primeru inppekcijskih nadzorov v diskoteki Lipa v Spodnjih Pirničah, kjer se je 23. decembra zgodila tragična nesreča, odstopil s svojega položaja. Kot je zapisal v izjavi z javnost, se za nesrečo, do katere je pripo zaradi več dejavnikov, ne čuti odgovornega, zaradi dvomov v pravilnost in pravočasnost odločanja tržne inppektorice v tem primeru pa prevzema objektivno odgovornost. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je sprejel odstop in ustanovil posebno medresorsko komisijo, ki mora do 20. januarja pripraviti celovito poročilo o ravnanju vseh vpletenih institucij.
NA POTI K EVRU
Banka Slovenije je razpisala javno naročilo za dobavo 700.000 minikalkulatorjev za preračun iz tolarjev v evre, ki naj bi ga brezplačno prejela vsa slovenska gospodinjstva.
NOVA MOHORJEVA HIŠA
Celjska Mohorjeva družba se je preselila v nove prostore na Nazorjevi ulici. V resnici so prostori last frančipkanske družine, ki jih je dobila nazaj po denaciona-lizacijskem postopku. V njej bodo na razpolago naslovi lastne založbe, pa tudi drugih založb. Vsak teden pa bodo pe povabili druge založbe, da pe posebej predstavijo svoje klnjige. Sodelovanje in ne konkurenca, bi rekli. — Ob odprtju so
predstavili tri knjižne novosti. Izdajanje romanopisja pri Celjski Mohorjevi založbi je bilo sporadično, toda, kot je dejal urednik Matija Rempe, je ponovno nastopil čas za zgodbe o posameznih življenjskih usodah, o čemer priča tudi nov roman Kazua Ishigura, Ko smo bili sirote. V nasprotju z romani ima žanr spominov in avtobiografij pri Celjski Mohorjevi družbi bogato zgodovino, ki jo bosta odslej dograjevali Nenavadna ljubezenska zgodba Janne Haaland Matlary in Rože in trnje Mirjam Tozon.
BREZPOSELNOST V LANSKEM LETU
Konec decembra lani je bilo na republipkem zavodu za zaposlovanje prijavljenih 92.575 brezposelnih oseb. V primerjavi z lanskim novembrom se je njihovo ptevilo zmanjpalo za 1,4 odstotka, glede na december 2004 pa je bilo brezposelnih več za dva odstotka. Decembra lani se je na zavodu na novo prijavilo 7580 oseb, zaposlitev pa je napo 3232 brezposelnih oseb, kar je 26,6 odstotka manj kot novembra lani.
SMRTNER NESREČE V LETU 2005
Slovenija po ptevilu smrtnih žrtev v prometu sodi med srednje varne evropske države. Zbrani podatki kažejo, da je bilo lansko leto "bolj prijazno"; za posledicami prometnih nesreč je umrlo 260 ljudi, kar je 14 manj kot leto prej. — Po poročilu druptva Luchemos por la Vida je v Argentini lansko leto umrlo zaradi prometnih nesreč 7.138 oseb, leto poprej pa 7.133.
PO SVETU
NEMŠKA DIPLOMACIJA
Nempka kanclerka Angela Merkel, ki se je v petek v Washingtonu prvič srečala z ameripkim predsednikom Georgem Bushem, se je ponedeljek v Moskvi sestala pe z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Moskovski pogovori so namenjeni predvsem gospodarskem sodelovanju med državama in iranskem jedrskem vprapanju. Merklova Putina poskupa prepričati tudi v nadaljevanje stratepkega partnerstva med državama, vendar brez privilegiranega odnosa, ki sta ga vzpostavila ruski predsednik in njen predhodnik Gerhard Schroeder.
IRAN NADALJUJE
Visoki iranski iranski predstavnik je sporočil, da se Iran z Evropo ne bo pogajal o prenehanju svojih raziskovalnih jedrskih dejavnosti, pripravljen pa se je pogovarjati o postopku bogatenja urana. Predstavnik za varnostno in zunanjo politiko Evropske unije Javier Solana pa je izrecno poudaril, da vojapko posredovanje v repevanju jedrskega spora z Iranom ne pride v poptev. Evropska trojica -Nemčija, Velika Britanija in Francija - se bo v Londonu s predstavniki ZDA, Rusije in Kitajske dogovorila o sklicu izrednega zasedanja Mednarodne agencije za jedrsko energijo. Govorili pa bodo o pogojih za morebitno predajo iranskega jedrskega vprapanja Varnostnemu svetu Združenih narodov.
EVROPA IN ČLOVEKOVE PRAVICE
Mednarodna organizacija za zapčito človekovih pravic - Amnesty International je danes avstrijsko predsedstvo Evropske unije opozorila, da bi morala biti prizadevanja za spoptovanje človekovih pravic na vrhu prednostne lestvice predsedstva. Organizacija hkrati poudarja da je napočil čas za obsežno revizijo politike povezave do človekovih pravic. V zvezi s tem je organizacija avstrijskemu
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES ZA SLOVENSKO HIŠO
V soboto, 7. januarja t. l. so se na Victor Martinezu zbrali zastopniki slovenskih skupin iz vseh krajev Vel. Bs. Airesa. Na sestanku je bilo podano poročilo o uspehih dosedanjih nabiralnih akcij za Slovensko hipo, t. j. za plačilo zemljipča na Ramon Falconu in za zidavo prostorov, ki bi služili namenom slovenske skupnosti v Bs. Airesu.
Sklenjeno je bilo, da je treba nabiralno akcijo za Slovensko hipo obnoviti. Ker Slovenci v emigraciji nimajo velikih mecenov in bogatih podjetnikov kot drugi narodi, bo zopet vse zaviselo od velikodupnosti malih darovalcev. Odbor, ki vodi akcijo za Slovensko hipo, je prepričan, da ti mali slovenski darovalci tudi letos ne bodo razočarali. Saj se je lani pokazalo, da slovenski človek rad prispeva na namene, ki so potreba nas vseh.
Odbor za Slovensko hipo, kateremu predseduje g. direktor Anton Orehar, se je odločil, da bo letos na Ramon Falconu zgradil najnujnejpe, kar potrebuje slovenska skupnost: pomožno dvorano, ki bi obsegala prostor pod glavno dvorano in bi se ob nedeljah lahko spremenila v kapelo. S tem načrti za dokončno zgradbo Slovenske hipe ne bodo utrpeli nobene pkode, ker bo pomožno dvorano pozneje lahko uporabiti v druge koristne namene.
Zgraditev te dvorane, ki jo slovenska skupnost nujno potrebuje, bo stala okrog 300.000 pesov. To je vsota, ki jo bo slovenska skupnost zmogla le, če bodo vsi tudi letos tako požrtvovalni kot so bili lani. Ta znesek bo pa treba zbrati čimprej, v nekaj mesecih. In to iz dveh razlogov: ker je dvorana s kapelo nujno potrebna in ker se vrednost denarja spreminja in bo zato vsak proračun odpovedal, če bi ga odbor za Slovensko hipo skupal uresničiti na daljpo dobo.
Zato priporočamo vsej slovenski javnosti, da z velikodupnim darom omogoči, da bo slovenska skupnost pripa čimprej de svoje dvorane.
OBVESTILA
Izlet v Tigre, kamor se je namenila napa polska mladina 15. t m. je zaradi slabega vremena preložen na nedeljo 22. t. m.
Počitnipka kolonija za deklice. V času od 16. februarja do 6. marca bo pri čč. slovenskih polskih sestrah na Paternalu počitnipka kolonija za deklice. V poptev pridejo deklice v starosti od 9. do 12. leta. pogojno pa se sprejmejo tudi prijave za deklice od izpolnjenega 8. in 13. leta. Oskrbovalnina znapa 10 pesov dnevno.
Prijave sprejemajo: Pisarna Druptva Slovencev, Dupnopastirska pisarna ali učiteljstvo, ki vodi slovenske tečaje.
Svobodna Slovenija, pt. 3. 19. januarja 1956
SLOVENCI IN ©PORT
predsedstvu podala deset predlogov, v katerih med drugim opozarja na položaj Romov v Uniji, na zapčito beguncev in iskalcev azila ter na določitev nadzora nad osebnim orožjem in lahko oborožitvijo.
ALI AGCA NA PROSTO
Turpke oblasti so Mehmeta Alija Agco, ki je leta 1981 neuspepno poskupal izvesti atentat na tedanjega papeža Janeza Pavla II., izpustile iz zapora. Agco so leta 2000 izročili Turčiji, potem ko je v italijanskem zaporu preživel skoraj 20 let. V domovini so ga zaprli zaradi umora nekega novinarja in dveh ropov v Turčiji leta 1979, obsojen pa je bil na dosmrtno ječo, ki v Turčiji znana 36 let. Takrat je v zaporu presedel le pol leta, nato pa pobegnil in leta 1981 na Trgu svetega Petra streljal in ranil papeža Janeza Pavla II. Pozneje se je papež z njim srečal in mu odpustil njegovo dejanje. Ob tej priložnosti se je pokesal tudi napadalec, ki je tedaj poljubil papežev prstan. Motiv za njegovo dejanje vse do danes pe ni pojasnjen. Sveti sedež je medtem sporočil, da bo spoptoval odločitev sodipča, ki bi omogočala izpustitev Ali Agce.
DRUGI DEL RELIJA LIZBONA-DAKAR
Na najbolj znanemu reliju, so tekmovalci imeli pe sedem etap do končnega cilja. Zaradi smrtne nesreče motociklista in dveh gledalcev v zadnji etapi, v teh primerih niso pteli časov. Slovenski motociklist Miran Stanovnik (KTM) je imel pe to nepriliko, da so ga v 12. etapi kaznovali s poltretjo uro pribitka, ker naj bi prehitro vozil na transferju. Stanovnik je vložil pritožbo. Zaenkrat je njegova skupna uvrstitev bila naslednja: 24-22-23-25-24.
SMUČARSKI POLETI NA KULMU
Norvežani so na 19. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih na Kulmu ubranili naslov svetovnih prvakov iz Planice leta 2004. Norvežani so s svetovnim prvakom Ljoekelsoey so nabrali 20,7 točke prednosti pred Finci na drugem mestu (1477,2), bron so že s precejpnjim zaostankom osvojili Nemci (1374). Slovenska ekipa v postavi Jernej Damjan, Rok Benkovič, Robert Kranjec in Primož Peterka je predvsem po zaslugi dveh odličnih nastopov Kranjca (dvakrat po 207 m) končala na petem mestu (1252,2).
HRVATICA PRVA — SLOVENKA ŠESTA
Hrvatica Janica Kostelič je zmagala na superveleslalo-mu za svetovni pokal alpskih smučark v avstrijskem Bad Kleinkirchheimu (1:09,41) in je s tem osvojila prvo mesto v vseh petih klasičnih disciplinah za svetovni pokal (slalom, smuk, veleslalom, superveleslalom, kombinacija). To ji je po Avstrijki Petri Kornberger in Švedinji Pernilli Wiberg uspelo pele kot tretji smučarki v zgodovini. Drugo mesto sta si razdelili Avstrijki Alexandra Meissnitzer in Michaela Dortfmeister (1:09,51), ki sta zaostali deset stotink. Edina slovenska predstavnica Tina Maze je bila v samem vrhu na pestem mestu (1:10,03, +0,62).
BIATLONKE NA TRETJEM MESTU
Slovenske biatlonke Teja Gregorin, Andreja Mali, Andreja Koblar in Tadeja Brankovič so na tekmi svetovnega pokala v nempkem Ruhpoldingu, zadnji ptafetni tekmi pred olimpijskimi igrami v Torinu, osvojile tretje mesto. Tekmo so v fotofinipu (1:19:29,8) dobile Rusinje, ki so za ugnale Nemke, Slovenke pa so zaostale za 1:27,3 minute. Za slovensko ptafeto je to drugo tretje mesto v zgodovini, po lanskem bronu na svetovnem pokalu v Oberhofu, kjer je namesto Malijeve nastopala Dijana Grudiček.
NA LESTVICAH NAJVIŠJA
Slovenska telovadca Mitja Petkovpek in Aljaž Pegan, svetovna prvaka iz Melbourna, na svojih paradnih orodjih kraljujeta tudi na lestvicah svetovnega pokala Mednarodne gimnastične zveze (FIG). Petkovpek je na bradlji krepko v vodstvu, pravi boj pa se bije za njim, kjer se Kitajec Li Xiaopeng, Francoz Yann Cucherat, Ukrajinec Valerij Gončarov in Kitajec Huang Xu borijo za drugo mesto. Tudi na drogu je zgodba podobna, saj vodi Aljaž Pegan, v ozadju pa "capljajo" Grk Vlasios Maras, Italijan Igor Cassina in Avstralec Philippe Rizzo.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
20. decembra se je rodila Katja Filipič, hči Pavla in Sonje Zarnik.
22. decembra se je rodil Aleksander Avguptin Stefana-
zi. Očka je Martin, mamica pa Romina Zarnik.
26. decembra se je rodil Andrej Jože Kočar, sin Lojzeta in Irenke Zarnik.
Srečnim družinam na pe čestitke!
Krst
8. decembra je bil krpčen v cerkvi Nuestra Senora de Lourdes Valentin Zupanc, sin Gabrijela in Pavle roj. Petek. Krstil je g. Janez Petek CM. Botrovala sta Angelca Petek por. Pavper in Marko Petek.
Srečnim starpem iskreno čestitamo!
Poroka
V cerkvi Senor de los Milagros v Moronu sta 17. decembra sklenila sv. zakon Sapi Golob in Marko Petek, med sv. mapo, ki jo je daroval msgr. Franc Urbanija. Čestitamo in želimo obilo sreče!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marija Ivana Tekavec, Mirijam Oblak, Marija Zupanc Urbančič, Vera Breznikar Podržaj, Lučka Oblak Čop. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina, catholic.net.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri poraljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splorana odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK » asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
CATERING Kvalitetna kuhinja
Tel.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360 www.carococina.com Chef Carolina Potočnik
Na svidenje februarja
Ta je zadnje pte-vilka Svobodne Slovenije pred počitnicami, ki bodo trajale tri tedne. Naslednja ptevilka napega tednika izide z datumom 16. februarja.
DAROVALI SO
Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje vsem, ki so darovali v dobrodelni sklad: N.N. Bera-zategui, 100.- pesov namesto cvetja na grob ge. Jelici Fajdiga por. Stariha; N.N. 20.- pesov. Bog povrni dobrotnikom!
Za Slovensko zavetipče Rožmanov dom je Jože Rus iz Clevelanda daroval 100 dolarjev. Bog povrni dobrotniku!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
17. januarja 2006
1 EVRO 239,6 SIT 1 US dolar 198,8 SIT
Možnost plačevanja po bančnem sistemu
Naročniki, ki se težko približajo nap pisarni v Slovenski hip, ali nimajo blizu napih poverjenikov, lahko sedaj plačajo po bančnem sistemu naravnost na račun Zedinjene Slovenije. Plačilo je možno na sledeče načine:
-	deposito por caja
-	por red Banelco o Link
-	por internet
Podatki za transferenco so sledeči:
Banka: Banco Rio de la Plata S.A.
Titular: Asociacion Civil Eslovenia Unida
CUIT: 30-53331351-1
CBU: 07200526 20000001107322
Cta. Corriente en Pesos: Nro. 052 - 000110732
Po plačilu nam morate dostaviti fotokopijo položnice:
po internetu na: esloveniau@sinectis.com.ar po faksu: 4636-2421
V galeriji Equrna v Ljubljani bosta tokrat razstavljali dve umetnici - slovenska avtorica Barbara Kaste-lec se bo predstavila z razstavo slik, naslovljeno Sladko življenje, umetnica iz Buenos Airesa Amalia Perez Molek pa bo pod naslovom Moje mesto razstavila grafike.
Amalia Perez Molek se je rodila leta 1948 v Buenos Airesu. Leta 1972 je diplomirala na Vipi poli za lepe umetnosti v Buenos Airesu
OPORTUNIDAD DE INGRESOS EXTRA
para eslovenos en la Argentina Empresa internacional con pronto inicio de actividades en la Republica de Eslovenia selecciona socios comerciales con contactos profesionales, comerciales o personales en Eslovenia y la Argentina. Solicite informacion adicional a: poslovpartner@yahoo.com.ar
ter v letih 1983-1987 obiskovala slikarsko in grafično specialko na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Živi v Argentini, doslej je samostojno razstavljala v domovini, pa tudi v Nemčiji, na Danskem, v Španiji in na Japonskem. Slovencem se je predstavila leta 1986 v galeriji Labirint in leta 1992 v ljubljanski Mestni galeriji, razstavljala je tudi v Zagrebu.
Njene grafike izhajajo iz fotografij, ki jih je sama posnela.
Podobe, ki jih je nato estetsko predelala, preko zgopčene risbe gravure govorijo o njenem mestu -Buenos Airesu, po katerem se vsak dan giba, poveže pa jih s podobo prazgodovinskega človeka.
Dve vinorodni deželi sta premalo
v vnovični obravnavi zakona o vinu, ki ga je državni zbor sprejel 20. decembra, državni svet pa je nanj 23. decembra izglasoval veto, je večina poslanskih skupin veto svetnikov podprla. Večinoma se strinjajo, da delitev Slovenije na dve vinorodni
deželi ni dobra. Poslanci bodo tako predvidoma veto državnega sveta podprli.
Veto na zakon o vinu je državni svet izglasoval, ker je pripo med sprejemanjem zakona do spremembe ptevila vinorodnih dežel. V prvotnem predlogu zakona so bile predlagane tri vinorodne dežele (Primorska, Podravje in Posavje), kar so svetniki podprli, vendar je odbor DZ za kmetijstvo predlog zakona v postopku sprejemanja spremenil in obveljalo je določilo o dveh vinorodnih deželah, Primorski in Vzhodni Sloveniji. Taknni delitvi svetniki nasprotujejo, zato je predstavnik državnega sveta Marjan Maučec poslance pozval, da veto podprejo.
Vlada je pripravila zakon o vinu, ki je predvideval tri vinorodne dežele, delitev na dve vinorodni deželi je obveljala na podlagi dopolnila odbora DZ za kmetijstvo, je poslancem pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič. Pojasnila je, da ministrstvo izvaja anketo, v kateri sprapuje vinogradnike z območja Posavja, ali želijo dve ali tri vinorodne dežele. „Dejstvo je, da delni rezultati ankete kažejo v prid trem vinorodnim deželam. Odločitev potrditve zakona ali potrditve odložilnega veta prepupčam vam," je povedala.
Razstava argentinske umetnice
Razstava o osamosvajanju Slovenije
Gornjesavski muzej je v sodelovanju z območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Radovljica -Jesenice v Kosovi grapčini na Jesenicah odprl razstavo Uporniki z razlogom in vojna za Slovenijo.
Razstavo, ki prikazuje osamosvojitvene procese in vojno v letih 1990 oziroma 1991, je pripravil Center za vojapko zgodovinsko dejavnost Slovenske vojske. Za gostovanje na Jesenicah pa jo je z dodatnim materialom dopolnilo območno združenje veteranov vojne za Slovenijo.
Razstava, ki se je predstavila že v več slovenskih krajih, prikazuje dokumente o tajnih pripravah na vojapko zavarovanje slovenske osamosvojitve in nastanek ter delovanje Manevrske strukture narodne zapčite. Hkrati je razstava na Jesenicah, kjer bo gostovala do 2. februarja, dopolnjena s predstavitvenim gradivom o vojni za Slovenijo, od katere letos mineva 15 let. Razstava bo tako obiskovalce popeljala v čas osamosvajanja Slovenije in med dogodke, ki so se tedaj odvijali na Gorenjskem in na območju celotne države.
Razstavo bo odprl jesenipki župan Boris Bregant, predstavil pa jo bo njen avtor, nadporočnik Albin Mikulič, ki je tudi avtor knjige o Manevrski strukturi narodne zapčite z istoimenskim naslovom Uporniki brez razloga. V kulturnem programu bo sodeloval veteranski pevski zbor območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Radovljica -Jesenice.
Šestnajst naselij s statusom mesta
Začel je veljati vladni sklep o podelitvi statusa mesta 16 naseljem v Sloveniji.
Status mesta imajo tako po novem Cerknica, Dravograd, Grosuplje, Logatec, Medvode, Mengep Mežica,
Prevalje, RibniiOa, Rogapka Slatina, Rupe, Šempeter pri Gorici, Šentjur, Trebnje, Železniki in Žiri.
V praksi se ni nič spremenilo, gre le za častno odliko.
Močan potresni sunek
Potresni sunek, ki so ga seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic Agencije RS za okolje zabeležili v ponedeljek 16. ob 3.41, ni povzročil nobene pkode.
Na Regijskem centru za obvepčanje Celje so povedali, da po potresu, pred katerim je bilo tudi več potresnih sunkov, nihče ni prijavil pkode. Med ^prebivalci Savinjske in Šalepke doline, ki so potres čutili, pa je bilo moč začutiti le majhen preplah. Žaripče potresa je bilo 43 kilometrov severovzhodno od Ljubljane, z žaripčem južno od Mozirja.
Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 3,0, intenziteta potresa v rarpem nadžaripčnem območju pa ni presegla V. stopnje po evropski potresni lestvici.
Pred potresom pa so potresne opazovalnice zaznale več potresnih sunkov, najmočnejpi, magnitude 2,3, je bil ob 3. uri in 34 minut. Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci Mozirja, Šoptanja, Velenja, Žalca in okolipkih krajev, so sporočili iz Uprave RS za zapčito in repevanje.
„Vsemogočni Bog, željno pričakujemo odrevenja, naj nas s svojim rojstvom osvobodi tvoj Sin ..."
Iz obraza v obraz se je 23. decembra 2005 srečal z vstalim Kristusom nap dragi ata
IVAN KLEMENČIČ
domobranec
Izpolnil je življenjsko pot pogumno, vdano. S pogledom uprtim v Srce Jezusovo in Srce Marijino je prenapal zadnje bolečine v spremstvu svojih domačih, vedno hranjen s Kruhom večnega življenja.
Iskrena hvala ptevilnim slovenskim in argentinskim duhovnikom za molitve ob krsti, župnikoma L. Kukovici in F. Himmelreichu za redne obiske. Hvala vsem za izrečena sožalja in molitve, Edvardu Kendi za slovo v imenu pristavske skupnosti. Molimo zanj, on pa naj prosi za nas!
Žena Marija.
sinovi: Janko, Frenk, Lojze, Jože in Frido z ženami, sestra Ivanka,
svakinji: Dragica in Anica z družinama, vnuki: Matija, Lorena z možem, Aleks, Luka, Carolina, Pavel, Ivan, Ezequiel, Santiago, Tomaž, Agustina, Federico, Valent^n, Agust^n, Sof^a, pravnuk Augusto ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires - Argentina, Dol pri Ljubljani - Slovenija, Edmonton - Kanada