gospodarske, obrtiiiške in narodne. Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 glđ. 60 kr., za pol leta 1 glđ. 80 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 glđ. 20 kr., za pol leta 2 glđ. 20 kr., za četrt leta X glđ. 15 br. nov. đen. Ljubljani sređo marca 1869. Gospodarske stvari. nimi stroški več pridelkov si pridobiti denar i lahko prodajati ^ t • « 1 # * 1 7 na Giilich-ovi setvi krompirja. Različni kmetijski časopisi donašajo sporočilo o žganjarij 7 lan priliko Jih za lep 7 krompir i peso za konopljo za predilnice itd. Kratko re čeno kmetijsko obrtništvo odpre duri kup čij st iziđu skušenj Gulich-ove metode ima krompir saditi, da ne zboli. lanske „Novice" št. 10. spregovorile V f UC1 9 kak se tej metodi so že to blagostanj nobeden še tega zgodilo ne bo Teg ni treba se dokazovati 7 1 Kajt vrgel, i gotovo se tudi v prihodnj 7 m za skušnj Sicer ni dvomiti 7 da bi se tudi pri nas kmetijska priporočale obrt ne izbudila, al predno se to zgodi, bo lep dobiček Izid se kmalu hvali, kmalu graja; vendar je ve- tuj i sicer jud izvohal, kteremu dandanes svet čina glasov na str hvale. Sploh rečeno pa tudi vse skušnje na tanko koristi na morejo spnčati v vseh krajih na Gališkem, Slezkem, Ceskem itd so se skušnje vršile, se Čez splo 7 kajt 7 ravno tako odprt kakor vsacemu druzemu. Konečno omenim še nekaj o krompirju da sem dolgo mislil, ako je res toliko na dobičku tisti , i sicer to, tožujejo 7 ampak ugoden hvalij tem pa bolezen ne pn-asprotno lansko leto za krompirju kdor krompir v kosih onega, ki cele gomlj 7 sadi ? to je zrezan sadi 7 -f zjlvaíxli , ©aul, memo Da se v tem prepričam, da K7 ICUi , Vic» prva o&uouja 111 jaumiuu, da daljnih skušenj potreba ni, ampak vsak skušnja ni izdatna, ni sklepati 7 } ki J0 O nasadil sem lansko leto 10 funtov krompirja tako-le funtov celeg vsak kromp 7 i da funtov tako razrezanega, kosa dal. Globokost saditve mi je i vse Je tudi bljubil še za na- tej reči ugodno poročeval, prej čas, delo, i denar žrtovati samo, da se druge okoliščine so bile navadne; toda kosi so še en- je-v tej reči resnice i koristi. se za izvršitev te nove setve dosti kmetovalcev pečá Vzrok temu je pa vladna skrb; na Pruskem na pr. se zvé, koliko krat toliko prostora, toraj tudi delà i gnoja potřebovali Posebno na Nemškem kakor cele gomlje. Kose sem sadil ravno tako saksebi, kakor cele, vsak kos v Ko sem kromp na tisoč iztisov Gíilich knj brezplačno délka tehtal 7 i izvedel razdelilo. Kako bi pa to tudi opustiti mogli pri tolikih žganjarijah, kakor jih tam nahajamo, ki vse iz krom 72% funtov svojo jamo. jeseni izkopal, sem obadva pri- od 5 funtov pa sem, da sem přidělal lega krompirja 60 funtov, i od 5 funtov k Opomniti pa moram, da je bil kromp dU^Uli I JL XI UI IX y 1\ ti lib \J X 11 11 \J ti JULA X JI V% XX C/V J Lf 111 V/ y X* « w KJ v^ * *** * v m m m f j* L X * _ pirja žganje ali špirit delajo. Áko bi se jela bolezen prvih 60 funtov lepo debel; krompir druzih 72% še huj razprostirati, večina fabrikantov bi mogl delo funtov pa drobán, akoravno sem mu še enkrat toliko ustaviti, ali pa bi se z velicimi stroški morale te fa- prostora delà i gnoja dodal nego prvemu. Razvidi se brike spremeniti v take, ki iz sladkorne pese špirit delajo. Koliko tacih skušenj se je nek na Kranjskem ploh na Slovenskem izpeljalo? Gotovo bi jih toraj, škod da tisti, ki semenski krompir reže, v lastno delà Iz ogerskega Altenburga. R. D c. ali Diogen s svetilnico malo našel vendar bi ravno pri nas na pravem mestu bilo skušnje udeležiti se kajti ako danes ali jutri bolezen prav hudo pritisne 7 7 Crtice praktične sadjereje. Kadar mine jesenski čas in se přibližuje zima, takrat se veselijo otroci in molijo k sv. Miklavžu, da jim ne bodo sicer jenjale fabrike žgati, kterih še žali Bog pri nas ne nahajamo, ampak ljudje bodo nehali krompir prinese orehov, jabelk, češpelj in hrušek. Nastavili so jesti. tudi za živino, vsak dobro vé. f Xx V XX Li XX UM C4/1X1 V7 y Li * * ■ KJ VAš ix X I LLvi j V KJ KJ Vi VS XX v^ XX ti X X Xjfc X V 4XJ JL a. J^/ x a ui v^v i Vi v u y y j ii i J v Xix y v KJ f \ I * XI LiU f XXX KJ VJ Kaj daje krompir za gospoda, kmeta, kakor Nežika, Micika, Matiček, a Matiček je hotel bolj zvit biti mimo drugih: nastavil je pehar brez dna pa Mi- voril Ker sem že o fabrikah za žganje in špirit sprego- klavž mu ni nič prinesel, čeravno je molil kakor vsi 7 naj mi bode dovolj še omeniti to, da se na drugi 7 zato ker ni prav nastavil. Matiček je moral Kranjskem i sploh Slovenskem i bližnjih mejinah oni drugi dan prositi druge, da so mu kaj od svojih darov špirit rabi, ki iz severnih dežel prihaja. Zakaj bi se dali, kterih so imeli polne posode, pa so imeli prav nastavljeno. Janezek mu je rekel: jaz ti nic ne dam so te mati učili, da prav nastavi, pa nisi pač v deželi potrebni špirit ne delal, ne samo za deželno potrebo, ampak tudi za vnanjo kupčijo. Koliko 7 vi xi v v^ wx v m v y vf xxx ti ix i va sa x xi tv w 41 ^ špirita na pr. sam Trst ne porabi: ? tega krivo pomanjkanje k m e t i j s k Gotovo brtnije, ki pri nas še sladko spava ravno km saj ubogati glavi. 7 zdaj patako bodi, ki si delal hotel po svojí neumni ti j ska o br tnij Kakor otrokom v jeseni, tako tuđi nam se pribli- živelj povzdigi k m e t i j s t Saj po mojih mislih najmogocnejši žuje preveseli čas ljube spomladi, da moramo hite ti 1 ne gre drugače misliti kakor to, da le tam je kme boljšanja blagostanja, pripravljati in nastavljati kakor otroci sv. Miklavžu. tovalec přemožen Zdaj, dragi bralec, bodeš mislil kje in kako da 7 mu je priložnost dana z majh- moramo nastavljati. Nastavljajmo mlada drevesca ; na 08 kterih bodemo dobili dobre darove našega nebeškega At^i lia uuucLuu uu uni uuui c uaiuvu uaiot^c* ugu^oa^ga ZejO, ou uiuiu jvuiu uauxt o^u^/au iu tv uaguujiti ia ic očeta, na kterih nam bo nosil do 50, tudi do 100 let, senim gnojem, da korenine primejo za gnoj. Potem se more kolo okoli skopati in to nagnojiti z če bodemo prav nastavili. Ce kdo vsadi mlado dre- grejo korenine naprej po zemlji in deblo kvišku: čez dve leti dobi vso drugo kožo in lepe mlade poganjke. vesce, pa ni cepljeno drevesca, ki izrastejo iz peške tak n i prav nastavil, zakaj mlada ; Ker ne morejo prinestl /Jiauuogai oauuj k^uaj uam J Vv u« n uuiiuu uvvou* aiuvjujoau J\Oi 11 evo v prosto voljo dano, kakošno ^sorto da hočemo nastaviti, naša dolžnost. Ravno ta dolžnost pa tudi veže šolske se imenujejo divjaki. žlahnega sadů, tedaj nam je na Veliko smo že sadjerej o naprej spravili s tem se trudimo zvesti udje kmetijske družbe ) da ker nas veze da bomo prav nastavili. Ce nastavljamo na češnje, učitelje, da beró svojim otrokom take nauke, da oni imamo že zrele meseca junija in julija, za češnjami nam potem domá pripovedujejo svojim starišem. Tako je mo- pridejo zgodnje cepljene češplje, v sv. Jakobu zgodnje cepljene hruške in jabelka, goče y potem imamo izvrstene, da da se tudi že starejšim ljudem glava odpré in so vsak teden druge zrele noter do trde zime. -L rudli Sem se po dobrih prijatllh J ua oblu uuuu ujui ov» ^c« omujvivju tuvu uuuvvm ^uopuujoj uuut imaju 600 sort najimenitniših, ki jih je bilo dobiti mogoče, farmani pridno in previdno svoje vrte zasajene in ob- večidel z imenom in pa s takimi imeni, ktera so že delane, večidel vsak ima kos sveta zato, da drevesnico v razstavah bila počastena. Kdor bi hotel prav nastav- sam zrediza svojo potrebo, kajti kmet si težko drevesa da sem dobil svoje svetove, ki prazni ležij o, v sadunosne prostore spremenijo. Dolžnost poduka pa ima tudi duhovščina. Kjer so za sadjerejo vneti duhovni gospodje, ondi imajo ljati, lahko postreže ali z drevesci, ali kdor je sadjerejec, pa dobrih in imenitnih sort, temu se pri meni kupuje. tudi dobi čepove, kdor novane, vsako sorto z imenom nima sort, vse sorte zgorej ime- Se sto let delà naša kmetijska družba y pa po novih krajc. Drevesca morajo biti požlahnjena ali cepljena. Cep- ljenja je več sort; veliki sadjerejci pa trdijo 9 da je koliko in veliko se je svet zboljšal po pridnih udih in njihovih lepih naukih in djanskem delovanji. Veliko hvalnih pišem sem tudi jaz že letos dobil od gospodarjev, kterim sem predlanskim in lani dre- najboljše cepiti z nakladom. Tudi jaz to potrdim. vesca prodal; veseli so, da njim prav dobro rastejo. Kdor je po starem cepil in je drevesce razklal, temu Pri nas je posebno slaba zemlja, tedaj jih na slabejo se razklani les v sredi posuši, s tem se pa votlina v zemljo skor ne moremo prodati, kakor je pri nas drevo vseje, zato so stara drevesa po vrtih večidel vsa votla. Z nakladom se jih tudi najvec, če je človek mi 9 y in Tako jih vaj en, prav lahko dve sto na dan cepi biti deset vmes, ki se niso přijela, cepljenju ravnati, da se mu sorte ne zmešajo ne sme a še zopet na nove pišejo. Jaz prodajam drevesa od dov40 krajcarjev, kakor je velikost. Se to skušnjo moram povedati, da drevesca s se mora pri hribov na ravno niso dobra, kajti v hribih je dobra , . Na zemlja, za sadje veliko bolj rastljiva kakor na ravninah. konci prve gredice se postavi črka A, potem se od Iz ravnega v hribe so pa dobra, kajti v hribih dreves- konca cepijo, ali jih je deset, petdeset, ali sto kolikor cem nikdar ne gnojé, po ravnem jim pa moramo gno jih Je ene sorte. In ondi se postavi količek v tla, kte- Jill j \SJULKJ MV4 vvi XU UUU1 OVj JJVQbUV a IWllVjUa y UkCly X*. IJ ltl y |J V iiilVAU WV4JW V jv J vticv Yowavmu remu se zgorej številka (numara) vreže, ktera je obr- kraju se dajo sadna drevesca vsiliti, da rastejo, če jim njena proti njim, v zapisniku (bukvah) pa se dene spred gospodar umno pomaga, tudi v slabi zemlji; v dobri tista številko in za številko ime sorte, zadej pa zopet pa drevo samo rado raste pa so še v hribih bolja. Gotovo je, da vsakemu 9 da ga vsadíš. ena številka, koliko da jih je te sorte. Kaj pa je storiti s cepljenim drevesom, ko se vzame iz dre vesnice, da se prav nastavi ali vsadi? Na onem mestu, kjer bo stalo, dokler bo živelo, se skoplje en sezen j (klaftro) široka jama, po primeri pa en čevelj glo- Andrej Net v Kokrici pri Kranji na Gorenskem boka 9 če je zemlja slaba, mora se djati spod na dno za kake gnjilih tresek ali lesenega gnoja, debelo; na ta gnoj se dene malo dobre prsti palce na zdaj uvuuiu ) um iu guvyj uciiu iiioiivs uuuiu jjioli , 111 auaj se postavi drevesce; razklane korenine se morajo vse prirezati, druge pa na vse kraje lepo razprostiti da veter drevesa ne vrže, kar bi se zgodilo, ko bi bile vse korenine na eno plat zasukane. Na korenine potem se dene zopet malo dobre prsti in nagnojiti se mora jama koreninice tečejo po prerahljani zemlji okoli pet ali šest let. Ta čas drevesce močno postane in potem po- \ova iznajdba. Motna vina čistiti. 0 » Razglas vinorejcem v vipavski dolini, goriški in tržaški okolici. Dragi moji! Naznanjam vam, da sem po svojih skušnjah iznajdel nedolžna in neškodljiva sredstva, s kterimi blodna ali motna vina očistim v cez vso klaftro. Široka jama se skoplje zato, da malo dnevih 9 to je 9 ako vina imajo še pravi vinski okus in niso še pokvarjena. Posebno tudi umem rine korenine tudi v trdo zemljo. Ako se tako vsadí, vino napraviti stanovitno z boljim okusom, s prijet-nišim duhom, in da so krepkejša in bolj svitla. izraste drevesce eno leto več kakor sicer ali leta in bolj hitro sad prinese v našem kraji na Go- let stim že Več sebi in tudi svojim posebnim prijatlom vina či-zboljšujem in stanovitna napravljam tako da se renskem je bila navada jamo izkopati poldrug ali dva čevlja široko ; kakor so sadili kmetje drevesce uu j i\ai\v/i o\j oauui auictju ui^vcov/ti ^ j6 uji- zalo dve ali tri leta, izrastel mu je mah po deblu ali po koži, ker korenine ne morejo po zemlji naprej, deblo pa na kviško ne gre. Kdor bode po tem nauku sadil ali nastavljal drevesca, tak bode prav nastavil, kakor so tudi ubogljivi otroci nastavili sv. Miklavžu: Nežika Micika in Janezek, da jim je prinesel orehov, češpelj jabelk in hrušek, da so bili veseli. Matiček pa je žaloval, ker ni bil prav nastavil. Umni sadjerejci nastavimo za veliko in veliko let, in čem bolje in imenitne sorte mi- SS ti LU , Zi u u ij s uj c ui iu ©ictuu viLUčt uajji a vij auj , , u«. nikomur ni do zadnje kapljice niso pokvarila. To morem tudi po spričevalu dokazati. Ker vidim, da so letos vina v veliki nevarnosti, naj se pri meni oglasi vsak, 9 9 kdor si hoče pomagati. Vsak naj prinese s seboj sorto ali poskušnjo vina, da mu svetujem, kaj naj stori, da se vino ohrani dobro. Vsakemu prav iz čistega srca brez dobičkarije v tej zadevi rad pomagam. Naznanjam vam pa naposled še to, da bom v Ajdovščini na svojem domu še do zadnjega aprila, od 1. maja pa bivam v Postojni. Ajdovščini 26. svečana 1869. nastavimo aii zasadimo, tem več dobrih darov moremo pričakovati. Anton Makovec ; vmorej ec stavil Tudi za tistega je še pomoči } kdor ni prav na- 9 pa kako? Okoli koreninic, kakor daleč da se- 69 Národně stvari „Novicah" nost imel Na slavo Vodniku in Preširnu. Prolog v besedi ljubljanskih dijakov 28. svečana sestavil Ivan Resman. Kako obširno, vsestransko znanje in ved- naš prvi buditelj ! kako obširno in ne- vtrudno bilo je njegovo delovanj da bi se ne bil Ni skoraj polj movine i potil na njem v slavo pozablj ? do Pa kako so mu to njegovi vrstniki povračevali? Národ, ki svojih veljakov ne spoStuje, Kakor se navadno godi možém veljavnim, ki so si ali za posamezni narod ali za celo človeštvo pridobili ne- ......Ali po smrti jeli so slaviti vreden. da se mu rodé Ako se ozremo na narode, kterih imé in delà nam hrani zgodovina f ako pogledamo narode, ktere vže umrlih vencev, dokler V odnik žive. objema svitla luč blage omike, ali pa take ) kteri se še venstvo ob bregovih bistre zavedajo svojih pravic in svojega pokliča, vidimo pri vsakem , da spoštuje in slavi svoje možé 80 delali, trpeli umrli. moze, ki njemu v prid in čest Kakor zrè mornar sredi razkačenih valov zanes- in opominja Slavi ga zdaj ves národ, slavi ga vse slo- Save, na pokrajinah peneče Drave; slavi ga tudi hvaležna učeča se mladina! Da bi Vodnik še sedel na učiteljskej stolici, vas predragi slovenski mladenci, vas nado bolje prihodnosti budi, vabi )) Koliko sem sam pričel, koliko sem delal ljivo na širno nebó, po kterem se prikazujejo leskeče A vendar je še toliko ledin in pustin, toliko križem rok zvezdice, tako se narod ozira na migljajočo zvezdo, ki toliko neizbujenih sinov slovenskih! Nujte, hitite! te izšla iz njegovega naročija, zaupno ki toliko neizbujenih sinov slovenskih hodi svitom in njej na čest peva navdušene pesmi za njenim saj te -------v--------- ------wxxxxx. Nujtc, UltltC i IC- dovaževajte in skladajte vsak po svojej moči ) hitite > In če kamen na kamen za národni dom občne omike zakrijejo očém temni oblaki — če zakrije tacega Ko je Vodnika zagrnila črna mlj y pokrila je moža hladni grob, vendar se žarki delovanja njegovega tudi tma obnebje slovenskega pesništva, obmolknila je svetijo še narodu; narod ohrani hvaležni spomin na take možé še poznim vnukom. In bi mar Slovenci tega, kar se nahaja v vseh in ne gojili? bi slovenska modrica. — Pa kar še pretrgajo temni oblaki krasneje, žarneje, nego kedaj, posije solnce po sloven časih m pri vseh narodih, ne spoznali skih livadah Savice zadoné tako jv;, hks^V xv^vaoj , puoij Izpod velikana Trigl v se Slovenci ne spominjali móž, kteri so vse svoje širno vi gla eklj obličj bistre milo in sladko Kakor labud življenje žrtovali LHUVttU 1C njim, Vi«, WX jxx* 1«UUU4.X - v------ rešili neznanega gospodstva in jim ustanovili pesnik da bi jih izbudili iz težkega od spaoja y , ranjen in preganjan nemilih viharjev, po samostnem jezeru življenja pl išce, česar pa doseči ne more, ter zdaj jezik prvi pogoj národnega obstanka!? v Danešnja slovesnost kaže očito, da tudi mi čislamo srčnej žalosti milo zdihuje, zdaj zopet britko toži v nevolji prevaro in nestanovitnost" Národ začuje ^ 9 p iJ duševne veljake, da jih tudi mi hočemo posnemati ter sir na, ostrmi —• ga umé: saj je tako enak ž njim po njihovem izgledu národ voditi zmirom više do bia- vsak njegov glas je zvesti jek našega naroda' ~ godejne omike! > Vodnik inPreširen! To ste imeni y ki slušali so te, velikan Preširen! kar si peval v srcu Pa lep tič rodil si se sam Po Vodniku. živel vsacega domoljuba izbudite občudovanje in hvaležnost, imeni ki nas navdušujete, budite in krepite imeni XX* li«« ~---J — kterima veljá naša slavnost! ) Mrak težki mrak kril je pri nas polje véd in znanstev v slovenskem jeziku; slovenska modrica je v odljudnej goščavi, si sam za-se, in nisi si zbral drobné ljubice. V samotí vbadal, vpiral l-._1._j____y™^« in kadil. Delal si le za smrt, delal si za veko si se biserov abiraje najslajših dišav, najdražih vitost ti P več molčala tužno po domačih gajih; le tu pa tam glasila se je v narodnej pesmi; materni jezik naš bil je páčen, kvarjen in zaničevan ! Kar v mladém jutru zasvita krasna zarija fenis 3 du kajt > svest si bodi nam boš po smrti najbolj slo dril y so se m go prej prisijal > še zvezde svest si bodi. da se narod so mu mi lej z Vodnikom zbeží duševni mrak In kar si pre z Vodnikom napoči nam lepša, milejša dôba! Vodnik se zbudí ter prve svoje moči posveti pesniškej Muzi. Kako milo, kako otožno glasile so se njegove sreberne Vodnik in P strune po logih domačih ob bregovih dereče Save ! dviguje, izbuja in zaveda, da Te čisla rokoval o Vodniku, spolnilo in se boš v slavi nev Lahko se razvidi, da sta si naša pesniška dioskura enljivi prerodil se bode Tebi, ker si se V f z deli sama postavila neumrl spominek, postavila sta si „monumentum aere p Kako globoko segali so mili in krepki glasovi sloven- rennius". Vendar se je izbudila vže pred leti blaga ski v mehka srca strmečih rojakov — jeli so se buditi misel, Vodniku postaviti spominek. Temu blagemu in zavedati národnosti svoje! Pa Vodnik zapusti namenu darujemo tudi mi danes slabe duševne moči. Bog mestne sosede" ter gré med národ. Njega posluša ^LlJ^OtlJU OUOUUV^ bVl gl V 1A1VV1, UMIA vvit ^^J ^v WAtiUMlj VAC* I y UUI UI OUOI Ci J OLC4JL OUU LUiUV>iX f V U U i a U IU A V kako on čuti, kako on misli in govori; kajti spoznal širnu, da bi budila in vnemala nas in naše vnuke daj y da bi skoraj stal spominek Vodnik m dobro vedno resnico, da moraš med narodom ži- to, kar je je dobro, kar je krasno in resnično in na- da moraš poznati, kar misli in stvari, —da moraš rodu slovenskemu na čest in slavo ! Slava Vodnik veti, poznati jezik, slovstvo in zgodovino narodovo y če slava Preširnu! ga hočeš umeti in soditi! n i k pobira, nabira Tam med narodom Vod- tehta ter nabere zaklad ) po kterem nam še sedaj pomaga v bogatem slovarji. Vodnik spoznavši, da je naš rod vrh mogočne slovanské lipe, posnema, stvarja oziraje se na druga plemena in staroslovenščino, — kaže, kako naj se pravi jezik ustanovi, lika in trebi. « Slovstvo jugoslavensko. Uspomena na Mirka barona Ožegovića y se zove biskupa senjskoga i modruškoga krasna knjiga, ki je ravnokar na Dunaji na svitlo prišla Vodnik na vse strani zida národno poslopje. iskuje zgodovino naših preddedov v prid in Pre- poduk z milim obrazom občespoštovanega rodoljuba y ki je v vsem svojem življenji sijajno kazal, da je mogoče du- y milej mladini, ktero je vedno čislal, k sebi vábil, budil krepil; vžiga národni ponos in zavest: Od nekdaj stanuje tukaj moj rod! Ce vé kdo za druzega, pové naj : od kod ? ! kaže sosedne národe v njihovem razvijanju ter pripoveduje v izgled in poduk dogodbe tedanje dôbe v svojih hovske in domorodne dolžnosti spolnovati da je ro- doljubu mogoče biti svoji veri in svoji domovini zve-stemu. Tako važne so mnoge opazke o tej knjižici, da drugi pot omenimo več o životopisnih teh črticah. 70 Rusko Puškinovih Petero v slovenskim jeziku svobodno petih po Ivanu Koseskim* Mertva carevna in sedmero vitezov tem iz vojske so kervave Bratje vnesli ude zdrave Vernejo domů se koj, y Z njimi pomagacev roj. Pes ko v delji jih zagleda Ker mu dana ni y ni beseda tuli na vso moč y 9 Laja, Bol naznanja cvilijoč; Jim nasprot přiteče sopno, Ter jih spremi vsako stopno , po mostužih V dvor m skoz y Zadnic v izbo zgodeb zlih Psa opéh y nemir, hripanje y Jim le zlobo dá na znanje y S topj c Javno v izbico o strah vse jim je na mah. Grozna tuga zdaj jih mane Pes pa kakor strela plane Proti jabku, ga pozrè, y Ter zacvili stegne se. Zvesto zverče! je spoznalo 9 Jabličko de smert bo dalo VeČji kvar zabraniti ? ; Samo smert nakloni si! ït • Bratj verli vsih sedmero 9 Iz zaupanja na vero y Molj prav pobož zdaj Izroeivsi mertvo v raj. Ko molitve so končali, Svilnih ji oblek so zbrali. vso Y previ dlj skrinj Iz kristala, djali jo. Ter sprevod se združi slavno Polnoči je bilo ravno, Ko so truplo dvignuli, Bližno v goro z njim odšli Mirni dol so izvolili, V kraj samotni jo vložili, Iz železa grajo v lok Potegnili krog in krog. Stolpov Šest okolj je stalo, K tem z verigo privezalo Se je vse poredoma Kar nadgrobju 9 šega dá Ko de bili bi se bali, Mertvi cio bi vragi znali Mir kaliti, al od tam Jo unesti Bog vé kam. Prej ko grob so zapustili Reče starši mertvi mili: Večno diko Bog ti daj Truplu mir, in duši raj yy y ! Naglo šla si, cvetne dobe Pod gomilo, žertva zlobe, Kras telesa tu je res, Duša pak že v last nebes. Hotli tvoj o smo lepoto, Blagočutje in čistoto Ohraniti vitezi, Serce ki mu vdala si. Tode on, tak srečen cenjen y Vidno bil ti ni namenjen Pravlica. (Konec.) Nikdo ni te mu prevzel, Samo grob te je objel." Koj po tem carice zloča, Sladké zvedbe upajoČa, K zerkalcu primaha spet, Ter ga prosi za odvet: yy žena y y Sim al ne nar lepši Tak de par mi ni nobena Sercu temu slast de daš, Razodeni, kar spoznaš?" Lično je na to zerkalo Ji v odgovor urno dalo: Ti si krasna, dvombe v stran Cvet lepote, dnes ta dan!" Medju tem deržave sveta Jelisej vse prek oblet Po nevesti praša krog, Kje de je, to vedi Bog. 99 y y Praša tega se mu smeje, Drug ga clo med norce šteje Ta mu reče tam al tu, Druj oberne herbet mu. On prehodi vse deržave, Čuje nižje, višje glave, Pred-se skliče tmo ljudi, Vse zastonj ! carevne ni. y V žalosti domu se verne, Proti soncu se oberne, Ter prilično teh besed Razmotá nesreće red: ,,Sončice, ti svit prekrasni y Cuj mi klic ta britkoglasni Ti ki sveta vsako stran Pregleduješ let in dan. Gor in dol po nebu hodiš, Vse ti vidiš, vse presodiš, Kdaj je setvi, žetvi Čas y To oznams nam na glas. Zime puste mraz in zloba, Pomladanska topla doba So tvoj dar, ves svet je tvoj Vse ti vidiš pod seboj ; Bi mi hotlo razodeti Vidio al si kje na sveti, V kraj u kakim, tim al tim, Carsko hčer? y 9 ja ženin sim" Sonce je v odgovor dalo: in ne poznalo, y „Vidio ne, Tak ne vem, živi al ne Luna vedla bo mordè!" Potolaži tuge grozne Jelisej do ure pozne Ko zagleda lune krog, Tim nasprot oberne stok: Serpič lune, lep obliček, Pozlacen, rumen rožiček, y yy y Zemljo gledaš v enomer, Vse ti vidiš brez over. Zgoda vstaneš radoveden, Krogloličen, svitlogleden, Zvezde vse pod tabo so, In te jako Čislajo. Kar na svetu prigodi se, Tebi zdela pred očmi se, Vse zavitke ti poznaš, Vsih skrivnosti ključ imaš; Luna, daj mi razodeti, Al si vidla kje na sveti Moje ti ne veste kras? „Razodeni vse na glas!" Te besede sliši jasne: Nisim vidla dive krasne, v to ne gre m Kje bi bila tud ne vem. Zvezdam ja le pot načertam, Po skrivnostih pak ne vertam Tak na zemlji se zgodi Mnogo kar mi znano ni." yy Al je živa 9 9 r Jelisej na to: „Presodba Taka je nevkretna zgodba, Kaj mi bo začeti zdej, Kod je išem zanaprej?" Tolaživši luna reče: Nej te to nikar ne peče, Urni veter, biti zna yy y U Prašan to na znanje dá Jelisej zaupajoči Vetru koj se priporoči, Ter za njim kar more vrè Kmalo blizo njega je: Cuj me, veter, ti mogočni y yy Dregar ti viharja rocni, Ti derviš ko vranji roj Tmo oblakov pred seboj Iznenadno ti pripihaš, Strehe hiš na kviško zvihaš Hrast razcepiš kakor bil, Gojzd je igra tvojih sil. Morj stisneš ti valovj De ko krop zavrè v bregovje, Vsaka moč se tebi vdá, Razun Boga večniga Bi le hotel razodeti Al si vidil y na sveti Mlado hčerko carjevo Ženin nje sim Reče veter mu prijazno Tam za rečko tiholazno yy Mine zlo" > y yy Najdeš več visokih gor, V eni trojno jam al nor; Sredna hrani v tmini žalni Grob olišpan, ves kristalni, Varno medju stoJpe vzet, K njim z verigami pripet; V grobu tem ti je nevesta ; u Mirno je okrožje mesta, V ti šamoti krog in krog Znaka ni človeških nog ReČe to in dalej piha, Jelisej pa britko zdiha, Speši stop kar moč mu dá Ker hitrost le zdaj veljá. y Tu po cestah, tam čez reko, Po dolini, v hosto neko, 71 Ob germo vj u zmir naprej , Je pred jamo v gori zdej. Jame vhod je skřit in mračen Scer pa prost, dovoljno zračen, Steza vsa pregleda se, i Miglej v se pred grobam je ; Truge lahka tak postava, De si zdi, de v zraku plava SonČni blesk od sebe dá, Ko de steklo bi bila. Vse se skoz in skoz pregleda Tak se jasno vidi bleda V njej prekrasna carska hči Ki na vid se živa zdi. On ob grob neveste mile Vdari komaj znatne sile, Se na dvoje grob odprè, Kakor školjka ostrige. Vidi vstati divo krasno, Reči te besede glasno Ker ozira se okrog: „Hvala tebi mili Bog! Mirno tak sim počivala 7 7 Terdo dolgo 7 sladko spala » Rekla bi, nekdaj raj Je bil lep, pa težko slaj t" Stopi von ko to izreče Slast mirú ji dati neče, Toljko manj ker vidi zdej De je rešnik Jelisej. In raduj eta se jako, 7 7 Sla 7 veselja polna tako 7 7 9 prej živi. Ganjenja de sta obá Prav iz serca jokala. Jo v naroč on rahlo vzame Nese ven iz puste jame V prosti zrak, na jasni svet Ves ljubezni čiste vnet. Naglo zvedli so v deželi Vriskati povsod začeli, Da carevna vmerla ni, Lepa de ko V času tem domá sedela Zlobna mačoha je smela Vklanjala se zerkalcu, Radovedna rekla mu : „Blagotina moja draga, Serca slad, in duše snaga Daj, pokaži svojo moč Zerkalce mi skazajoč: Nisim jes lepote dika, Perve rože rajska slika, 7 9 7 Take ljubeznivosti, Meni de prilike ni?" Ji v odgovor dá zerkalo: ,,Je povsod se prispoznalo Zmir terdilo se na glas De si res lepote kras; 7 7 Pa carevna milodraga Te na vse plati premaga Ona je današni dan 7 Cvetj vsiga cvet spoznan Macoha na noge plane Besna v roki steklo mane Ter na tla je z ader vi De se v kosce razdrobi. Proti pragu skoči gnjevno 9 m joj » ; SreČa tukej Omedli ji ud na ud, Straha vdari jo mertud. So jo hitro pokopal Svatbo krasno vkup sklicali In z ne vesto svojo zdej Zakon sklene Jelisej. Bilo ni na temu sveti Nikdar lepši svatbě zreti Tudi ja sim zraven bil, Mnogo vina v gerlo zlil. > carevno 9 7 Dopisi. li Dunaja 28. sveč. (Službe pri c. h najviši sodniji) Pri tukajšnji c. kr. najviši sodniji so službe 4 svétnikov prazne, in, kakor slišimo, imata na mesto dveh priti dva naslednika od c. k. nadsodnije v Gradcu. Od bivših svétnikov pri najviši sodniji je pl. Albor-getti bil eden, ki je velj al za to, da slovenski ume. Ždaj bomo spet videli, ali ministerstvo vé, da v Avstriji biva blizo poldrug milijon slovenskega naroda, — da tudi njihove pravde in tožbe pridejo pred naj višo sodnijo dunajsko, — in da mora med svétnike te sodnije saj en mož sedeti, ki dobro ume slovenski jezik. Pri oddajanji teh služeb bomo tedaj videli, koliko pravice v novi eri ima narod slovenski. Ako sem dobro podučen, čutijo v viših okrogih silno potrebo, da v najviši sodniji sedí mož, slovenskega jezika popolnoma zmožen; ali bridke skušnje nam kažejo, da se pri oddajanji viših in nižih služeb godé še zmirom velike napake. V Avstriji se ne moremo ločiti od vkore-ninjenih razvad: ali se pravi, da ni slovenskega jezika vajenih uradnikov, ali pa, če so, se drugim dadó službe. Od one sodnije pa, ki na najvišem mestu sodi o pravici, moramo vendar misliti, da pravici dá, kar pravici gré, in da tedaj med omenjenimi 4 službami saj ena oddá tako, da se strinja z ravnopravnostjo narodov avstrijskih. Pazili bomo, kako in kaj! Iz tržaške okolice 28. sveč. A« — Pisal sem Vam zadnjič, ktere kandidate je volilni odbor za okolico postavil. Danas Vam moram žalostnejo novico prinesti. Bivši poslanci so z novimi kandidati nezadovoljni, posebno pa sta nezadovoljna ž njimi gospoda, čegar imén nocem staviti pred svet, ker rodoljubje enega je po pravici med nami slo vélo, in si ga mislimo le zapeljanega. Ta dva gospoda delata na vse kriplje na to, da zlogo, ktera je med okoličani do zdaj vladala, spodkopljeta in seme nezloge sejeta. Na srce po-kladata okoličanom, naj ne volijo „tujcev". Prašamo zato ta dva gospoda: Kdaj neki so bili še Slovenci „tujci" med Slovenci in prašamo ju, ker že 6 let v tržaškim zboru sedita, kje so njih zasluge, kaj sta onadva za okolico našo tolikega storila, da jej zdaj hočeta skor poveljnika biti in ometavati to, kar so zbrani župani in zaupni možje sklenili. Saj se vendar Cegnar in Zor ništa nikoli za kandidata po-nujala in ne hlepita po časti brez pomislika, da ju le težko delo in velika odgovornost caka, ako jima okoličani zaupanje skažejo, da ju volijo. *) Prašamo ta dva gospoda dalje: ali sta mar pomislila, kakošne nasledke more nesloga pri volitvah v obče imeti? Naj pomi-slita ta dva gospoda, kaj delata, in naj svojo vest iz-prašata: ali moreta to svoje obnašanje pred Bogom in pred narodom zagovarjati? Gospoda enega pa še posebno prašamo: ali je že pozabil, da je s pobešenimi očmi moral v očitnem zboru okoličanom spovedati se, da dozdaj ni prav delal, in da je za naprej obljubil poboljšanja? Je li je to njegova pokora? Okoličane pa živo živo opominjamo, nikakor poslušati takih mož, ki brez premislika govoré in delajo, ampak naj volijo po svoji vesti tište može, ktere poznajo in jim zau-pajo. Naj imajo vedno pred očmi to, da, kakor si bojo postljali, tako bodo tudi ležali. Z Bogom! Iz Kanala 26. sveč. A. K. **) — 24. u. m. smo imeli prav zanimivo besedo. Raz vidělo se je iz nje, da Kanalci vkljub vsem oviram so vredni sinovi majke Slave. Beseda se je vršila v naslednjem redu: V za-četnem govoru nas novoizvoljeni predsednik zagotavlja, da hoče marljivo delati na polji slovanstva. Potem je zbor prav dobro pel „Husitsko." Potem je deklamovala prav mojstersko gospodičina Josipina Crnigoj-eva, hči tukajšnjega kancelista. „Slovenka", samospev s glasovirom je pela izvrstno Terezina Ravter-jeva. Deklamoval je zatem jako ponosno „Janez mi je imé, čeravno me je g. fajmošter Johann v krs tne bukve zapisal", Emil Furlani, tretješolec iz Gorice. Zbor je potem pel „Vojaško"; zadnja točka pa je bila vesela igra „Strast i krepost" , ktero so domači diletanti in dile-tantinje v občno pohvalo igrali. Se posebne hvale vredne so: Jakumova Ernestina, Terezina Žefčiava in Brlotova, *) Mi mislimo, naj bi omenjena gospoda se nikakor ne odpove-dala svojemu važnemu pokliču, ako jima velika večina z a up a nje skaže. Vred. **) Bode drago. Vred. Ï2 ki si iskreno prizadevajo, narodu koristiti. Konec besedi je bil lepi zbor pod vodstvom našega vrlega učitelja Ivana Sirca „Dijaški stopaj." — Po besedi je bila skupna vesela večerja, po večerji živahen ples. Med plesom se je bral prav smešno osnovan Brencelj, kteremu je bil naslov: „par prež tobaka za pust iz škatle potepa Čebejevega." Nekemu cerkvenemu pevcu so na pust tudi šeme dramo igrale, kakor jo je prejšnji dan igrala njegova zaročnica. Nekoliko minut pred po-roko je šla vsa ženitva — pod koš, češ, da je že in še maloleten, ker mu nekaj mesecev manjka do 61 let. Na Goriškem 1. sušca. —tt— V Mirnem na Gradu blizo Gorice se že par let po zanikernosti ondašnjega g. dušnega pastirja čisto slovenskemu ljudstvu sv. evan-gelij namesti v slovenskem, v italijanskem jeziku vsako nedeljo in praznik po nekem kapucinu bere. To je očitna krivica, zoper ktero vsi pošteni Slovenci prote-stujemo, in to tem več, ker je slovenskih duhovnikov dovelj na Goriškem, samostanskih ali svetovnih, ki so pripravljeni Slovencem slovenski kruh deliti. Izgovor župnikov: „saj Mirenci tudi laški razumejo", je puhel kakor jabelko kraj sodomiškega morja. Iz Maribora 28. sveč. — Volitev deželnega poslanca se nam je pokazila. 113 glasov je volilo stot- nika Seidel-na, 73 volilcev, ki so bili za dr. Do- minkuš-a, ni glasovalo; odšli so s protestom. Iz Celja 1. sušca. — Zmaga naša je sijajna! Danes je bil g. Ivan Žuža za deželnega poslanca izvoljen z 157 glasovi; nasprotni nemški kandidat Posek je dobil le 46 glasov. Slava rodoljubom volilcem! Mi pa smo srečni, da smo v gosp. Žuži dobili zastopnika, na kterega se moremo v vseh okoliščinah zanesti. Iz Dolenskega 20. sveč. A. — Sploh je znano, kako radovedno p oprašuj ej o ljudjé po deželi, kterim ni dano iz lastne močí novic iz časnikov izvedeti, kaj da je novega po svetu, kadar jim je priložnost za to. To je zlasti ob času vojske; v tem času je pri kmetu le od tega pogovor, kaj da je ta ali uni vojak domu pisal ali kaj da se piše po časnikih, ktere ta ali uni bere. V sedanjem času ne prinašajo še dosihmal časniki dogodeb iz vojskinega borišča, prinašajo pa temveč dogodeb iz političnega polja, kar kmetovalca tudi zeló zanimiva v sedanji napredovalni dôbi, v kteri se narodom veliko obeta, pa dosihmal malo spolnuje. Prenaredbe, ki nam jih je nova dôba rodila, so mu le malo po všeči, in to nekoliko tudi zarad nezaupnosti, da se bode zboljšalo, največ pa zarad tega, ker ne merijo na zmanj -šanje davkov, ki jih že tako imamo čez glavo. Dobre volje plačevati ravno ne prirnanjkuje, al denarja, zlasti pri kmetu, ni, da bi zmogel mnogovrstne davščine. Kamor se obrne, sliši se le: „daj, daj!" Kdor skuša, ta vé. Iz Postojne 27. sveč. — Naznanite drage ,, Novice" prežalostno novico svetu, da danes popoldne je gosp. dr. Jan. Bučar, tukajšnji advokat in notár, na-nagloma umrl, zapustivši vdovo z 6 večidel majhnimi otroci. Da je bil raj ni mnogo čislan in ljubljen, pričala je obila množica ljudstva iz Postojne in okolice, ki je prišla vrlemu domoljubu zadnj o čast skazat, ter ga spremit do hladne gomile, na kteri so mu pevci čitalnični za slovó pesmico : „Blagor mu, ki se spočije" prav milo zapeli. Bodi zemljica lahka poštenemu in iskrenemu rodoljubu! Iz Ljubljane. (0 minister skem ukazu od 10. svečana zarad Šolskega nadzor stva) je deželni zbor kranjski sklenil, da c. k. skupnemu ministerstvu izroči protest proti omenjenemu ukazu in da se ne udeleži izpe-ljevanja tega ukaza, v ktero ga je c. k. deželno pred-sedstvo povabilo. .v. — (Minister dr. Giskra) se je v petek po to vaje iz Trsta na Dunaj mudil v Ljubljani od poldne do pol-noči ponoči. Sprejel je deželni odbor, vse ces. oblastnije in pa — konstitucijonalno društvo, ki je hipoma in še pred mestnim predstojnikom izvedelo, da minister pride, ter se mu z uradniki vred poklonilo; prišlo je to društvo v impozantnem številu, češ, da pokaže ministru, da je Ljubljana „nemška" in „liberalna" (oder was?) in na žarečih obrazih se je reprezentantom bralo, da jih je gospod minister izvrstno prijazno sprejel. Na-vdušil je preprijazni ta sprejem društvo tako, da, kakor „Tagblatt" piše, mu je zvečer pred stanovališčem c. k. deželnega gospoda predsednika, kjer je bila visocemu gostu na čast soarêja, po filharmoničnem društvu napravilo serenado, pri kteri smo celó to čudo doživeli, da so nekteri filharmonikarji med „hoch"-klici klicali tudi „slava"! — Sicer pa moramo zavrniti „Tagbl." feuilletonista dr. Kásbacherja, da se raduje o tem, da se je „brez sicer navadnih insultov" izvršila nemška sere-nada, in mu moramo v obraz reci, da se Slovenec ne bo učil od njega, kako se ima obnašati, ako pride kdo — naj je minister ali kdo drug — v deželo našo brez demonstrativnega postopanja. „Modus vivendi" je SI o vene u dobro znan brez poduka „kulturonosnega". — Ko je bil deželni odbor pri ministru, je bil, kakor „Tagbl." pripoveduje, živahen razgovor med ministrom dr. Gis kro in dr. Bleiweis-o m. Šukal se je razgovor najbolj o národnih zahtevah Slovencev, o postavi zarad ravnopravnosti, ki jo je sklenil deželni zbor kranjski, in o zedinjenji Slovencev. Res je bil, kakor smo tudi mi slišali, razgovor med njima jako živahen in na obeh stranéh brezovinkov; prevéril pa minister dr.Giskra ni dr. Bleiweisa, in dr. Bleiweis ne ministra» — (Občnega zbora ljublj. društva nápomoc manjŠim obrtnikom in rokodelcem), ki je bil v mestni dvorani v nedeljo, se je, kakor vsako leto, tako tudi letos udeležilo lepo število družbenikov. Prvomestnik g. Janez H orak je začel zbor z ogovorom, ki kaže koristno delovanje društveno v preteklem letu, pa nam tudi pri-žiga luč na marsikako stran. Samo iz živega čut ja, da mali naši rokodelci in obrtniki v zadregah potřebuj ej o pomoči, in iz nikakoršne dobičkarije, se je pred 13 leti začelo to društvo in vklub vsem nezgo-dam se drži na krepkih nogah tako, da je lansko leta občilo z 168.280 gold, in je konec leta imela 6100 gld. 69 kr. lastnega denarja (reservefonda). Se več bi pa bilo društvo pomoglo rokodelstvu, ako bi mu ne bila ljubljanska hranilnica žile več kot na pol zavezala, kajti — kakor se razvidi iz prvomestnikovega govora — znižala mu je kredit od 5250 gold, na 2000 gold., čeravno je, kakor sporočilo prvomestnikovo pravi, redna obresti plačevalo. Zakaj je hranilnica to pomoč od-tegnila temu društvu, tega ne vem — pravi prvomestnik v svojem sporočilu. Mi pa vemo odgovor na to vprašanje. Prav tišti vzrok je temu, kakor je bil unidan unemu, da sta odbor in zbor hranilnice namesti dr. E. Co s te, ki je že mnogo délai in izvršil za duševni in materijalni blagor mesta in dežele naše, volila na priliko dr. Schrey-a, kterega niti mesto niti dežela še ne poznate ne, ako se ne cenijo njegove „zasluge" a delovanji za poslednje nemške mestne volitve in o pisa-teljstvu v „Tagbl." Ali hranilnica z z niž anj em kredita obrtniškemu našemu društvu, Čegar načelniki so národni možje, ni hotela potisek dati „gewerbebanki", kteri glavarji so možje nemške stranke, tega nočemo dalje preiskavati, ker nam ni tako očito kakor gori omenjena volitev. Ne moremo pa vendar zatreti začu-denja o tem, da pošteni rodoljub gosp. K. Holzer in pa stari gosp. Samasa, ki vendar dobro pozna stiske rokodelcev naših in je veliko let marljivo délai za 73 omiko rokodelskega stanů v notranje-avstrijskem dru- donela živa pohvala. Za prologom je pel gimnazijalski ^ rvhn Xn n/]n 4-ii /I « v-*"* l"l t\Awt aXm AW%11 /I vili rCf rtlt Z b O I" ÓóS^O VOJ ÔllSliO^ ^n ^ /V ^v J ^ U! ^ .. ^ 1 stvu oba častna uda tudi temu pomocnému društvu tako odlično, da bi mu moral ništa v hranilnici krepko povzdignila veljavnega svojega najbolj izveden muzikus priznanje izreci. Izurjenost in glasu saj za to, da se s posojili podpira to naše dru- vrlost pevcev pokazala se je pa še posebno pri zelo štvo U j ^ VAW U v/ U VWV JA** Jl AJL WW V VA* Vb f * *v v v WW W/ » i W W J V J^ A ki bi prav za prav poddružnica morala biti težkem dr. Ipavčevem: „Kdo je mar?" Nič manj ni Ot V V/ 5 a. i. » £J 1Ai M » J/VUUl ULIUIVM iXIVl Ulil« K* LU i. hranilnici v podporo malih rokodelcev, s kterimi se zadnji zbor „Popotnica" izbudií obeno zadovoljnost"ter velika hranilnica še ne pečá ne. Ta dva možá bi nas prepričal, kako zdatné pevske močí so med na- da po- z bistrim svojim očesom morala vendar videti, močna ta družba (Aushilfskasse-Verein) je dobrodelna naprava, mimo tega, da je „Gewerbebank" le zgolj de- šimi gimnazijalci. Posebno pa moramo omeniti še gosp ima največ zaslug, da se je tako izvrstno kapelnika, ki vršilo petje, osmošolca B., ki je s svojim bratom LICX^JL CM V CAty Ulimv tv^Mj V1MÍ jv JJVIWU V1MVVUUU IU ^^VIJ UV vauaavs ^/VUJ V y VUU1VWVJlvmí y jv u or VJJLUi kJL atl/LU y kl narni inštitut, ker se tudi v tem kaže, da vsi možaki s ga je spremljal na glasoviru, prav mojstersko iz viral prvomestnikom vred, ki so v gospodarskem odboru našega društva in so lani imeli z 2057 ljudmí opraviti, glase na goslih y ter tako program besedin sijajno po- vse opravila zastonj že skozi 12 let brez plače lepo prihodnost. polnil. Radi čestitamo vrlemu mladenču, ter mu obečamo Odlomek iz i tragedije „Oresť da je de-vse opravljajo ter se tako žrtujejo dobrotljivemu namenu. klamoval je gosp. K|*. tako srca presunljivo Da se hranilnica hoče vesti kot nemški inštitut in po strmělo. (íosp. K. ima pri svojih obilih darovih posebno svojih volitvah preočitno nemško stranko represen- dramatično zmožnost. Gosp. Kr. se je v Preširnovej tovati da se reče ) to je nepolitična ideja, kajti lahko pridejo časi „hodie mihi, eras tibi" 7 77 mi smo mi" „Novej pisariji" res prav „ na strani je stal jako primerno profesorsko" obnašal Sk. ; njemu Konec besedi to vendar ne bo na veke trpelo. Naj pa, dokler so časi bila je burka „Novci za diplomo". Gospodje D. (Vinko), taki, bode to rodoljubom kazálo, da svoj prihranjeni P. (Davorin) in B. vêdli so se kot dijaki na univerzi denar naložijo v obrtniškem našem društvu, ktero od res tako izurjeno, kakor da bi bili že večkrat stali na sprejetih posojil plačuje po 4 in pol od 100 gold, ob- očitnem odru. Posebno je Vinko stricu (g. R.) Cvičniku resti tedaj več kakor hranilnica. Naj ne opesajo v . ktero blagem svojemj delovanji očetje tega društva napreduje vklub „gewerbebanki", ki ima še veliko let po „gorenj šče". Al tudi ne smemo pozabiti jako ko- zvito vil iz listnice stotak za stotakom. Obilo smeha učinil je stric med obcinstvom, kajti robil jo je prav mične sluge „Lukata". do tega, da doživi naše društvo. — (Društvo „Slovenijau) je imelo v pondeljek 5. besedo došlo 7 telegramov občni zbor. Ker nam danes ni mogoče, obširno govoriti — o razpravah tega zbora, povemo Naj še omenimo, da je med skih dijakov, dr. Tomana in sicer od „Juga (i y in Svetca iz Beča to u ra&piavail tega Luuia, pvemu ic tu, da se je zbralo vanske besede" v Gradcu, i* xiago, uu uuvuuice^m čez 100 udov in da vsi predlogi so bili enoglasno dijakov in dr. Lavriča. Vsi telegrami bili so sprejeti z iz Prage, 7 sloven- od „Slo- od novomeških m s živo pohvalo sprejeti. Predsedoval je zboru dr. živahnimi slava-klici; posebno navdušil je občinstvo te- Bleiweis, ces. komisar mu je bil magistratni pred- legram od slovenskih dijakov, ki se je glasil na slo- stojnik Gut man. Po sporočilu odborovém 7 ki vansko vzájemnost. —Tako se je beseda ven in ven iz- ga je bral društva tajnik M urni k, je podpredsednik vrstno vršila; vsak je dvorano zapustil v živej svesti, dr. Costa z navdušeno besedo predlagat: „naj se za- da hvala izreče gimnazijskim dijakom ne le za velikodušni hodnost. Živila! imamo v našej mladini res zagotovljeno lepo pri dar Vodnikovemuspominku, temuč tudi za njihovo izvrstno „besedo". Predlog se je soglasno sprejel. Potem dr. Costa v obširnem govoru poroča o prihodnj ih volitvah za mestni zbor in stavi v večkrat pohvalj Gospá Ana Pesjak ; v 77 Novicah pevska umetnica, nam je volj pise želí pét čiti. Kdor tedaj nauka v petj da od naj se potrudi v njeno stanovanj ii u u u j ± jlí vuíitvau Zi CM m v/o tui ^ w v i au o tw vi v ^gii y ua»J o v jjuu uux v imenu odborovém predlog} ki ga bralci nahajajo v ških ulicah" hišni štev 7 177 razglasu" današnjega lista. Vsi zbrani udje so s živo pohvalo pritrdili odborovému predlogu, ki je bil enoglasno sprejet. 7 v ki nadstropj že nje Je v nem dej Novičar iz domaćih in ptujib dežel. zbornici poslancev dunaj skega državnega zbora skem ukazu zarad šolskega nadzorstva, in stavi je minister za bogočastje in nauk odgovoril na dr. To-predlog v imenu odborovém : „naj društvo , ktero ima m a n o v o in njegovih družnikov interpelacijo zarad ukaza po pravilih svojih čuvati nad ustavnimi narodovimi pra- o šolskem nadzorstvu. Minister opiraje se na postavo Potem in tudi v obširnem govoru poroča prvomestnik dr. Jan. Bleiweis o minister- Ticami ; svoje mnenje v resoluciji izreče s tem 7 da se od 25. maja je ločil to postavo v dva kampa, namreč 12. in 13. spadajo res v oblast 10. 11. popolnoma strinja s principi, ki jih je priobčila inter- da predpisi xv., xx., pelacija dr. Toman-a in njegovih družnikov v držav- deželnim zborom, a po nem zboru", je bil z obenim zadovoljstvom enoglasno vršiti. To je bilo jedro ministrovega odgovora 14. se imajo 7 brž iz- al tako sprejet. O vsem tem kakor o posamesnih nasvetih slabotno, da celó nemškoliberalna dr. Hanisch in dr. Fi- dr. K. Bleiweis-a, Regali-a in Kreč-a povemo guly sta grajala ministra, zakaj ni že pred -----— več drugi pot, dostavljaje le še to, da v Blaznikovi izvršil svoje naloge. Dr. Toman pa, ki je zahteval meseci kamnotiskarnici vrlo lepo narejena in zbranim udom debato o odgovoru ministro vem, Svetec in baron G i o danes na ogled dana sprejemica je bila vsem všeč. vanelli (tirolski poslanec) so temeljito s §§. postave (Dijaska beseda.) V nedeljo so v čitalnicnej dvo- od 25. maja 1868., s postavo od 25. maja 1867. in z in rani na slavo Vodniku in Preširnu napravili ljub- drugim ministerskim ravnanjem podrli vse razloge ljanski gimnazijalci „besedo" v prid Vodnikovemu dokazali so, da tako postopanje razrušuje avtonomijo spominku. Vsak 7 w V V w » V v* * «A V/ » V ULA Mb V1V UV7 J VAMI tUllAV VU U V jL/MI 11J V/ JL MIUA. MIWMJ V V« t « v M vr —— - J — kdor je bil pričujoč (tudi c. kr. dežel in pravice deželnih zborov, kterih naj raje ne bode deželni predsednik je počastil mladino s svojo naz čostjo) in je videl ter čutil navdušenje za domačo s kterim je snovala nadepolna mladež svoje naloge bo přiznal, da si nihče ni nadjal kaj tako dovršeneg izvrstnem govoru, s kterim se je beseda začela obljubil sklepi njegovi ne rešujejo na postavni poti tehtnim ugovorom vklub je državni zbor dnevni red. Dr. Toman pa je, ker mu pnpusceno bilo 7 meritoričen predlog staviti pot to storiti, ker stvar je tako važna . , ~ ~ - — ~ — ~ * ~ - ~ j W «■vwv»*«. «v^v^.v. VUJ.JWVIA VVJ , J ---— ~ «----J in ki je ves natisnjen na 69. strani današnjega lista, da je treba na vso moč pognati se za to, da se dežel- 7 7 je gosp. R. pokaza! svojo posebno sposobnost za go- nim zborom ne jemlje ustavna postavedajalna pravica vorništvo; vnel je srca vseh pričujočih tako 7 da mu Je (Pravo-klici iz sredine desne.) Volitve novega mestnega zbora bodo kmalu. Zadosti je znano, da se je razpustil prejšnji mestni zbor zato, ker zgolj trma brez postavnih vzrokov lanske zborove večine, ki ni hotéla v seje prihajati in se udeleževati mestnih opravil, je prisilila vlado v to, da je razpustila mestni zástop. Od 1861. leta do spomladi 1868. leta so národni možje bili voditelji mestni županiji, kajti oni so bili v večini v mestnem zboru. Ozir na ta přetekli čas nam očitno kaže, kako ves drugačen obraz ima mesto naše danes mimo onega^ ki ga je imelo pred 8 leti. Nov tlak je že skoro povsod narejen, novih kanalov je veliko dodelanih; nektera lepša poslopja stojé na mestu prejšnjih razvalin ; na mestu raztrganega lesenega „šuštarskega mostů" stoji lepi železni „Hradeckov most"; na več krajih je struga Ljubljanice z obrežjem pritrjena; kupil se je grad „pod turnom" in skrbelo se je za bolje ohranjenje krasne okolice njegove. Kdor koli tujcev in zlasti tacih, ki so naše mesto poprej poznali, potuje skozi Ljubljano zdaj, vsak rad priznava, da je čedno in prijazno mesto. — Kar se tiče šolstva, spada v to dobo naprava izvrstne mestne ljudske šole pri sv. Jakobu in pa c. kr. više realke. — V tej dôbi se je sprožila naprava sirotnice in pa bolnice za otroke; načrtal se je meščanski štatut, meščansko čutje se je vzbudilo vnovič in pomnožilo število meščanov za stotine; oskrbstvo za mestne uboge se je v bolji red djalo, tržni red se je po potrebah sedanjega časa ustanovil itd. Za vse te naprave bilo pa je mestu vec dohodkov treba. Od kodi jih vzeti? Naš mestni zbor je previdel, da na velike zemljiščine in hišne davke dandanes nakladati še mestnih přiklad, bila bi prevelika bu-tara zemljiščnim in hišnim gospodarjem našim; pomagal si je tedaj iz te stiske s tem, da je mestne dohodke pomnožil le s posrednimi davščinami, ktere nikogar hudo ne pritiskajo, ker se med vse prebivalce enakomerno razdelujejo, in pomagal si je še posebno tudi s tem, da se je pognal za to, da je vlada mestu dovolila viši na-mestek od davka za vžitnino ; s tem je na svojih dohodkih od te straní za več kot tretjino dohodkov (vsako-leto za 38.000 gold.) na boljem. Ceravno je mesto na-se vzelo mestno policijo in ž njo mnogo stroškov, — čeravno je nesrečna vojska 1866. leta v Ljubljano pripeljala sila veliko vojakov, ktere je mestno županijstvo brez posebnih nadlog hišnih gospodarjev nastanilo (vkvartiralo), — čeravno je kužna kolera velike stroške prizadéla mestu, vendar vklub vsemu temu je denarni mestni stan dober, in Ljubljana je ostala v našem cesarstvu blezo edina občina, ki nima přiklad na neposredne davke. j S polnim zadovoljstvom se tedaj oziramo na gospodarstvo dosedanje glavnega našega mesta. Na tem stališču bi tedaj nikakor ne moglo dvomljivo biti, ktere možé bi pri prihodnjih volitvah mestnih odbornikov društvo naše priporočalo in podpíralo, ako bi šio samo za to. Al važnejše vprašanje se stavi zdaj do nas, namreč to: ali se imamo kakor koli djansko udeležiti novih volitev, ali pa tihi biti in ničesar početi? Nemška stranka, kteri korenina je tukajšnje „konstitucijonalno društvo", se poganja na vse kriplje za to, da dobi gospodstvo v svoje roke. Ona mestu obeta zlate gradove. In tako, da prebivalci ljubij anskega mesta jasno sami vidijo namene in djansko moč te stranke, pač ni bolj pripravnega sredstva, kakor je to, da se jej začasno prostovoljno in brez borbe prepusti gospodarstvo mestno. Naj pokaže ta stranka: ali bo ona zboljšala žalostni stan našega kupčijstva, obrtnijstva in rokodelstva, — kaj bode ona storila za olepšanje našega mesta, in kako bode ona gospodarila z denarjem? — Naj pokaže ta stranka: ali bo res in v djanji se svobodno vedla in da ves njen liberalizem ni le jalova beseda? — Naj pokaže ta stranka, daje res ustavoljubna in da bode delala na to, da se po ustavi zagotovijena národna ravnopravnost popolnoma vresniči. „Iz. njihovih del jih boste spoznali!" Po tem pa meščanom ljubljanskim ne bode težko, konečno soditir koliko, veljajo. To so razlogi, da društvo „Slovenija" sklene, „da se prihodnjih mestnih volitev nikakor, niti aktivno niti pasivno, ne udeleži"* Iz občnega zbora društva „Slovenije" 1. dne sušca 1869. Dr. Jan. Bleiweis, prvomestnik. Janez fflurnik, tajnik. Podpisani izrekujemo svojim volilcem ktere smo nekteri blizo skozi 20 let, zastopali v mestnem x uu^ioaai ovujnu. v uiiiugui ^ g omu ^ iicatgll Uli/jU olVU&l Lk\J ICI ^ Laotu^au V uigobuum zboru, svojo zahvalo za mnogokrat dano nam zaupanje; ob enem pa jim, ako bi jih bila volja nas zopet voliti ; naznanjamo, da v sedanjih razmerah ne moremo sprejeti nobene volitve. TT T • i i • • 4 v' -t n r* A Ljubljani susca 1869. Dr. Jan. Ahačič, Jožeť Blaznik, dr. Jan. Bleiweis. dr. E. H. Costa, Jožef Debevec, Anton Frôlich, Jan. N. Horab dr. Jozcf Orel, Mihael Pakié, Jožef Scliwentner, Fr. Ks. Souvan, V. C. Župan. Blaž Verhovec, dr. Jernej Zupanee Vagán pšenice Zitna cena v Kranji 1. marca 1869. v rží 3 fl. 20 ovsa sorsice ječmena krompirja fižola Loterijne srećke: 56. 79 44. 29 J 27. februarja 1869: Gradcu na Dunaji Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji marca prosa Zitna cena v Ljubljani 27. februarja 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače anaske .90. turaice 2 sorsice ječmena 2 fl. Krompir prosa Kursi na Dunaji marca. I t metaliki 63 Narodno posojilo Ažijo srebra 121 Cekini 5 fl. 81 Odgovorni vrednik: JanćZ Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.