flBBBBE Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto • . ■ $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 □ I ji GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki« i m i n—n I.M—j—an The largest Slovenian Daily in the United States. Issoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 387«. Entered a« Second Clan Matter, September SI, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y, under the Act cf Congress of March S. 187* TELEFON: CORTLANDT 287«. NO. 145. — ŠTEV. 145. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 20, 1924. — PETEK. 20. JUNIJA. 1524. VOLUME XXXII — LETNIK XXXII. HARRIOT PREDLA6A ANGLIJI JAMSTVA franksova mati odpustila morilcem Herriot je stavil predlog, naj Anglija zajamči plačevanja Berlina. — Migljaj v tem smislu poslan vnaprej, da se ugotovi angleško razpoloženje, je povzročil presenečenje. — Hoče se tudi pogajati z Rusijo. — Pogajanja med Herriotom in MacDonaldom. Kakšno staVišče zavzema Belgija. — Nemčija in Dawesov načrt. London, Anglija, 19. junija. — V London so pričeli prihajati migljaji glede predlogov, katere namerava staviti francoski ministrski predsednik Herriot angleškemu ministrskemu predsedniku MaeDonaldu prihodnjo nedeljo, ko bo dospel semkaj na konferenco. Oeividno želi Herriot nuditi svojemu angleškemu tovarišu dosti časa, da razmišlja o presenetljivih predlogih, katere namerava staviti, da ne bodo prišli kot presenečenja. Pravijo, da bo predlagal Herriot nadomeščen je vojaških jamstev za varnost Francije z jamstvom finančne pro-tekcije. Herriot bo povedal MaeDonaldu, da ne bo Francija vztrajala pri zahtevi, da dobi zaobljube vnaprej, da pa bo naprosil Anglijo, naj zajamči nemška plačevanja, da ne bo padla izgyba na Francijo, če bi nemška država ne hotela plačevati. To zveni precej fantastično za angleška ušesa ter je upati, tla bo odločno neodobravaiije, izrečeno neoficijel-no, preprečilo predlog. Kljub temu pa je napravil že migljaj sam mučen litis. Drugi' presenetljivi predlog Herriota se glasi, naj se sedanja angleško-ruska pogajanja izpremeni v razpravo med Anglijo, Francijo in Rusijo. Francija pravi, da so dospela sedanja angleško-ruska pogajanja itak do mu ve točke in da bi jih bilo dobro prekiniti, dokler ne bi bil uveljavljen načrt Dawesa ter bi bilo vprašanje reparacij rešeno. Nato pa naj bi se pogajanja zopet pričela, zaeno s Francijo. O tem predlogu, če bo resno stavljen, se bo tukaj tudi resno razmišljalo, ker bo to mogoče nudilo delavski vladi izid iz zagate. Vlada ni mogla priti nikamor naprej v pogajanjih z boljševiki ter bi si rada prihranila blr,-ma-žo, ki bi nastala, če bi bila prisiljena priznati, da so se izjalovila pogajanja. Pariz, Francija, 19. junija. — Ministrska predsednika- Herriot in MacDonald bosta sama preživela nedeljo v Chequers. Nikakih štobov ne bosta imela. Pričakovati je, da bosta ta dva napredno liberalna voditelja dosegla sporazum glede Nemčije. Ne bosta, se dotaknila Rusije, r^.ven v splošnem, vendar pa se pričakuje defi-nitivni dogovor glede Nemčije. Paul Hnvmans, belgijski minister za zunanje zadeve, je včeraj pojasnil Heriotu nazore Belgije in po dogovoru z MacDonalom bo prišel Herriot v Bruselj, da uveljavi trojni dogovor. Točke, glede katerih se pričakuje medzavezniškega dogovora ter bodočo skupne akcije, so naslednje: Zahtevalo se bo preiskavo stanja nemškega razoro-ženja ter kompetentno kontrolo. Določilo se bo pogoje za popolno umaknenje iz Rubra ter zopetno ustanovitev enotnosti nemškega železniškega omrežja. Ugotovilo se bo, kakšnih jamstev bo treba, če ne bo hotela Nemčija izpolniti pogojev načrta izvedencev. Berlin, Nemčija, 19. junija. — Čeprav se bo državni zbor sestal dne 24. junija, ne pričakuje vlada, da bi ji bilo mogoče sestaviti potrebne predloge za izvedbo Dawesove-ga načrta-pred sredino julija. To je deloma posledica dejstva, da se vrse neprestano konference z zastopniki zaveznikov. Položaj je nadalje kompliciran vsled želje vlade, da se izogne potrebi dvetretinskega glasovanja, ki je potrebno za postavne izpremembe. Vsled tega namerava sestaviti predloge tako, da jih bo mogoče sprejeti s priprosto večino glasov. Mati Franksa je odpustila morilcema svojega sina. — Od obeh hoče le izvedeti, kakšni so bili zadnji trenutki njenega sina. — Oče umorjenega pa hoče, da se morilca kaznuje. Chicago, 111., 19. junija. — Mr*. .Jacob Franks jo, soglasno s tukaj šnima listoma Herald in Examiner odpustila morilcema svojega sina Roberta. Nathanu LeopoUlu mlaj šemn ter Richardu Loebu. •— V svojem srcu ne ^ojini nobenega sovraštva do obeh mladih ljudi, ki sta umorila mojega si na, — se je baje izrazila napram neki svoji prijateljici. Kekla je, da želi govoriti z obema glede zadnjiii trenutkov njujune žrtve. Oče umorjenega, pa je dad javno izraza svoji zahtevi, da zadene morilca sina kazen kot predpisuje postava. Oba mlada človeka sta bila natančno, telesno in duševno preiskana, da se dobi potrebni temelj za obrambo, ki namerava temeljiti svoja izvajanja lui izjavo, da sta oba morilca blazna, dočim si na drugi strani državno prav-dništvo prizadeva doseči pra.vo-rek, da sta oba obtožena kriva dveh kapitalnih zločinov, odvode-nja v namenu, da se dobi odkupnino ter premišljenega umora. NOVE STVARI GLEDE DIJETE MNENJE ANGLEŠKEGA IZVEDENCA GLEDE ROŽENIH OČAL. London, Anglija, 19. junja. — Slavni zdravniik za očesne bolezni Clement Jeffery je imel pred kratkim predavanje, v katerem se je izrekel proti oealam, ki ima jo rožen okvir. Iz j« vil je, da po. ■menja to pri tst&rejdih ljudeh o. studno pačenje. V splošnem je rekel da je povsem pomot uo nazi-ranje, da je kratkovidnost posledica dela, katero se opravlja iz prevelike bližine. Izključno le duševni prenapori povzročajo kratkovidnost, — je rekel, — in če bi postal pouk v tej aH oni stroki zanimiv in Če bi bili učitelji in stariši vedivo dobri m popustljivi ter vpošte val i duševne zmožnosti posameznih otrok, bi kratkovidnost kmalu poppiaama izginila. PREDSEDNIK EBERT JE PO-STAL STARI (OČE. Berlin, Nemčija, 19. junija. — Predsednik Ebert je postal včeraj zjutraj stari oče. ko je nje-srova hči AmaJija, poročena z dr. VUj emom Jaenic-ke, rodila otro-ka. — Mat i in otrok se počutita dobro, — se je glasilo danes zjutraj. To je prva vnukinja predsednika Eberta. VELIKANSKI VIHAR V VERNI DAKOTI. SE 'i Fargo, N. D., 19. junija. — Ve likanski vihar, ki je divjal preko te okolice, je povzročil ogromno škodo. Kolikor se je moglo dosedaj dognati, sta bila dva človeka ubita, nešteto drugih pa ra njenih. *Š '"'.Vi jVIed dvema angleškima literarnima velikašema, Bernardom ShaAvo-om in Chestertononi je izbruhnil srdit boj glede vprašanja dijete. Shaw je vegetarec te: se postavlja s tem. da spada v vrsto onih modrih in svetih mož, ki sovražijo vse, kar je v stiku ~ mesom celo špeh in jajca, ki so glavna vsebina zgodovinskega angleškega zajutreka. Chesterton pa brani in poveličuje špeh iai jajca ali špeh in sla-nika za zajtrk ter bifstek za kosilo ter namiguje, da ni pravi Anglež oni, ki zavrača 'špeh in jajca. Sličen spor divja tudi med zav živalci mesa ter vegetarci v Zdr. državah. Nobena stranka ni sicer izvojevala odločilne zmage, in je najbrž tudi nikdar ne bo. vendar pa je dejstvo, da se posebno v severnih državah izdatno zmanjšalo zavživanje mesa. lvt malo družin je meso trikrat na dan. Zdravniki opuste v številnih slučajih predpisanje stroge <11 j* te. a skušajo napotiti svoje paei-jenite, naj zavživajo le lahka jedila. Nekaj zdravnukov pa je ven dar, ki dajejo prednost stro-go vegetarski dijeti. Tudi občinstvo samo se zavzema vedno bolj za vegetarsko dijeto, kajti na jedilnih listih restavracij vidimo po vsem vegetanične obede, ki bi s* gotovo ne nahajali tamkaj, če In ne bilo nikakega povpraševanja po njih. Čeprav lahko trdijo vegetarijanci, da se jim ni treba bat* ptomaknskega zastrupljen ja tet drugih sllčnih bolezni, morajo vendar praznafi. da ni vegetarsk:* dijeta povsem neškodljiva. Zdrav niška znanost je ugotovila, da vsebuje naprimer rabarbara. ki spada med najbolj priljubljene zelišča tekom spomlgdi, strup, in da je treba vsled tega to zelišče uživati le v najmanjših množr-naK Celo šparglji, ti aristokratj<-med spomladanskimi proizvodi vita, niso brez napake, kajti zdravniki trdijo, da proizvajajo pre-več kisline in da ovirajo izločevanje zbranih strupenih snovi v sistema. KONEC DOLGE JEŽE j) foviaHT.uMP^^pfip ^hPTUM lijf/ Pred kratkim je prijahaln iz Belleville. Ontario, v Washington 19 letna Miss Gwendolyn Lazier ter povabila predsednika Coolidge.a naj se udeleži praznovanja 140. obletnice naseljevanja v gornjem delu Kanade. Jahala je dni ter potrošila samo 40 dolarjev. demokratski delegati izvanredno drago dobro zavarovani V širokem okrožju krog konven-cijske dvorane bo napravljen policijski kordon. — 1200 policistov določenih za vzdržanjo miru. Tekom demokratjične konvencije v Madison Square Harden lit. opravljalo službo 12(i0 policistov >• dveh šiftah po (>00 mož .Ti policisti so določeni izključim le zn vzdržanje reda krog koiivtMieij-■»kega jKislopja iu v neposredni bližini. Krog dvorane bo južno do tri in dvajsete ceste ter severno do 29.. zapadno do Pete in iztočno do Lexington Ave. uveljavljena kon-veneijska zona. v kateri bodo smeli voziti tekom celega trajanja konvencije le avtomobili, ki bodo imeli kak direktni opravek s konvencijo. Tudi peščeni, ki m-bodo imeli lastnih izkaznic, bi. vstop v zono zabranjen. Madison Square Park je določen za avtomobile" uradnih oseb tekom dolit konvencije in policisti bodo pazili na to, da ne bo nlkdo ukradet nobenega avtomobila. Konveneijska policija bo podrejena inšpektorju, .ki bo im» 1 svoj glavni stan v poslopju d rušiva za varstvo živali na cesti in Madison Avenue. življenje v avstriji Cene živil in drugih življenskih potrebščin v avstrijski republiki so še vedno neprimerno visoke. 71,000 kron za en dolar. V. PHILADELPHUI BODO ZAPRLI VSAK DAN PO STO SALONOV. Philadelphia, Pa., 19. junija. — Policija je sklenila, da ne lm mirovala prej. dokler ne zapre vs. h 1500 salonov, kar jih je še o t<«lo v tukajšnem mestu. Vsa dan bodo zaprli približno po sto saloaiov. Na tak način nameravajo v desetih dneh osušiti Philadelphijo. KANDIDAT FARMERSXO-DE-LAVSKE STRANKE. St. Paul, Minn., 15) junija: Na narodni konvenciji fannersko-delavske stranke je »»II iraeaovan predsedniškim kandklaiom dli-nolski majnar Dunca". MacD«.-nad, podpredsedniškim kandidatom pa William Bouek, farmer iz Washingtona. Hand Popper, dirigent Brooklyn Society Ore h ester, se je vrnil v New York z dva meseca tra« jajočegn potovanja, tekom katerega s,- je največ mudil v svojem rojstnem mestu, na Dunaju. Popper .je izjavil, da se trgov> na v Avstriji procvita. a če vidi človek Dunaj, zajiazi na prvi po-gled. da ju bil prej«* čistejši. Po-ložaj gledišč j«- označil IVpper kot dober, a položaj restavracij še veil no kot zelo slab. Avstrija računa vedim 71 .CJO kron zh en dolar. Najboljše, kar bi mogla storiti Avstrija, bi bilo vrniti se k rent-ni marki ali rentni kroni, po vzgledu Nemčije. Potovarne razmere so še vedno kot so bile v prejšnih ča>.ih. a človek mora vedno računati s t^ni, da ni nikdar mogoče ved« ti. koliko milijonov kron bo treba plačati za potovanje ■/. Dunaja v Budimpešto. Na Dunaju je vse zelo drago, — seveda le za avstrijske razmere. za Amerikance pa je tako po-eviii. tla sc človek smeje, če čuje za ceno predmeta, katerega hoče kupiti. Ko .-i je dal Popper o,trr-či lase ter obriti, so zahtevali 2.1.(HJO kron ali nekako 24 centov. Ko je dal brivcu napitnino pet tisoč kron. so postopali ž njim kot s kakim ameriškim milijonarjem. VELIČASTEN POGREB USMR-ČENEGA ROKOBORCA. Včeraj so pokopali v Brooklvnu znanega rokoborca Bili Breamana, katerega je pred par dnevi nekdo ustrt lil v njegovem kabaretu. Pof-greba se je udeležilo nad štiri tisoč osb. ČEBELNI ROJ USTAVIL PROMET. Middletown, N. Y., 38. junija. Ko je danes popoldne letel eebel-ni roj preko AVickham Avenue, je bil za par minut prekinjen ves pro met. Niti pešci niti potniki si ni-£o upali skozi roj. FASISTGVSKE SILE SE RAZKRAJAJO Stranka fašistov je razcepljena, in prva skupina zahteva reforme v stranki. — Cenzor meša vse novice iz Italije, — Kriza radi smrti Matteotti-ja nikakor še ni končana. — Trupla še vedno niso našli. — Mati umorjenega poslanca v Rimu. — Govor Matteotti jeve vdove. — Papež je izrekel sožalje. — Važna najdba policije. Pariz, Francija, 19. junija. — Dva nasprotujoča si tipa novic prihajata iz Italije. Iz Rima poročajo, tla je pričelo izginjati ljudsko razburjenje radi za vratnega umora poslanca Matteotti-ja. Milan in Turin, ki lahko spravita preko meje novice necenzurirane ,pa izjavljata, da raste vstaja proti Musso-linju in njegovi vladi in da se je bati krajevnih izbruhov. Fašistovska stranka je baje razcepljena, in 385 fa-šistovskih poslancev se je razdelilo v dve skupini. Nezado-voljneži so prisilili Musolitiija, da je izčistil vlado. Necenzurirana poročila iz Turina pravija, da je Kini še vedno razburjen. Ljudske množice se zbirajo neprestano na pomolu Ti bere, kjer je bil Matteotti odveden", ter trosijo na tla svetke. Nekdo je naslikal na tlak velik črni križ; številni poklekajo poleg tega križa ter molijo. Pretekli večer je dospela v Rim osemdeset let stara mata Matteottija v domnevi, da je postal njen sin žrtev izsiljevalcev. K<> je izvedela resnico, je naročila mašo v cerkvi Santa Maria Maggiore in te maše se je udeležilo velikansko število ljudi. Navzoče so bile mati, sestra in vdova Matteotti-ja. Iio maši je vdova nagovorila zbrano množico takole: "Proč z zavratnimi morilci! Dajte mi truplo mojega moža! Oii je moj! Pomagajte mi, da ga dobim iz rok za-vratnih morilcev, ki so ga skrili!" Ko j^ zagledala nekega častnika, nosečega vojne dekoracije, je padla pred njim na kolena ter prosila: "Pomagajte mi vi, ki ste junak. Pregovorite jih, da najdejo truplo mojega moža." Vdova se je nato odpeljala v Vatikan, kjer je hotela videti papeža. Izvedela pa je, da je papež ne more sprejeti in da se bo pozneje odločil, če naj ji dovoli avdijenco. Papež pa je poslal vdovi in materi izraz najglobljega so-žalja. Policijski sodniki so danes zaslišali fašista Duminija, ki je bil aretiran kot eden odvajaleev Matteottija, a Du-mini je tekom strogega zaslišanja trdovratno zanikal vsako krivdo. - - ~ - - Farinacci, Dunjinijev zagovornik ter vodja fašistov v Cremoni, je vložil prošnjo, v kateri trdi, da ni mogoče sta viti njegovega klijenta pod obtožbo umora, dokler se ne najde trupla Matteottija, in da ga je mogoče dolžiti le od-vedenja. V takem slučaju bi znašala maksimalna kazen petnajst let ječe in globo v znesku $250. Ko je policija preiskala kovčeg Duminija, je našla par kosov okrvavljenih cunj, iztrganih iz hlač, preprogo, ki j«* bila v avtomobilu, v katerem je bil odveden Matteotti, okrvavljeno bodalce ter revolver. Karabinijer ji preiskujejo še sedaj jezero Vico ter gosto h'če v je ob jezeru, a ni*o mogli najti niti najmanjšega sledu o truplu Matte-otti-ja. General De Bono, fašistovski polic'jsk; načelnik v Rimu, je baje dovolil odvedenje Matteotti-ja ter beg zarotnikov iz glavnega mesta. On je baje dober prijatelj Filipellija, fašistovskega uradnika, kojega avtomobila so se poslužili odvajalei in morilci. DENARNA IZPLAČILA ■V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes to naš« cene aledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. = $12.90 2000 Din. = $25.60 5000 Din. = $63.50 fe*rl n>fc»rilth, ki znašajo manj kot en tisoč dinarj-sv rifnn—< pwdkej If centov za poštnino ia druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Tožtnl čekovni saved". ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $ 9.80 300 lir..........$14.40 500 lir.......... $23.50 1000 lir..........$46.00 Prt naročilih, Id znašajo manj kot 206 lir računamo posebej po II centov za poštnino ln druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte ln Izplačuje Jadranska Banka v Trat«, Opatiji in Zadrn. Za pošUjatre, ki presegajo PKTTISOČ! DINAKJEV ali pa DVATISOd LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust ▼rednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večk.^s Ia nepričakovano; iz tega razloga nam nI mogeče podati natančne eene vnaprej, računamo po reni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJAT VE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE #1,— Glede izplačil v amer. dolarjih glejte poseben oglaa ▼ tem listo. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order all aa New York Bank Draft PRANK SAKSER STATE BANK B2 Cortlandt Btreet, Now York, H. T. TW. Oortlandt 4687. fflzm zastopstvo Jadranske GLAS NARODA" (SLOVENE DAILY) Owned and Published by Blovenic Publishing Company FRANK 8AK8ER, President (A Corporation) LOUIS 3ENEDIK, Treasurer Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Officers: 82 Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. ••GLAS NARODA (Voice of the People) _Issued Every Day Except Sundays and Holidays._____ 2a celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ........$7.00 In Kanado »..*..............^O0 Za pol leta ........................»3-00 Za četrt leta ......................»1.50 Za pol leta .........................*35C Za inozemstvo za celo leto ........$7.0C Za pol leta .........................*35t Subscription Yearly SS.OO ^■^dvjktisemcnt on Agreement Glas Naroda" jžhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov^ .Dopisi, brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli po-Ailjati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnji blvallfiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, Borouflh of Manhattan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 "THIRD DEGREE Predno sta Leopold in Loeb priznala odveden je in umor svojega mladega soseda, je sumila policija izvršenja tega zloeina dva uritelja, zaposlena v Harvard šoli. katero je obiskoval umorjeni Franks. Ta dva mlada moža sta bila zadržana več dni, in soglasno z zagovorniki obeh, ju je izpostavila policija najhujšim mukam, da izsili priznanje. Eden teb učiteljev, Walter Wilson, je bil pretepen s cevjo iz gumija, in pretili so mu. da ga bodo vrgli skozi okno. če ne prizna*, da je umoril Roberta Franksa. ('e bi bila oba učitelja res kriva, bi javno mnenje odpustilo kakršnokoli postopanje, katerega sta bila deležna. Ker pa sta nedolžna, je dobila afera povsem drugačno lice, in Chicago bo imel priliko dati izraza svojemu mnenju glede težavnega vprašanja, ki je bilo dvignjeno s tem. Povsem jasno je, da nima trpinčenje nobenega postavnega mesta pri zaslišavanju oseb, osumljenih zločinov. Bil je nekoč čas, ko je postava vključevala tudi trpinčenje, in izumljeni so bili številni strašni inštrumenti, ko-jili namen je bil izsiliti resnico iz jetnikov. Evropski muzeji hranijo š i I že v zadnjih vzdihih. Potegnili so ga iz vode in ga odnesli v poslopje Matije Žagarja v Ložnici. kjer pa je kmalu nato izdihnil. Pri preiskavi mrliča ni>o našli nika-kili listin, po katerih bi se moglo ugotoviti njegova identiteta. Po obleki sodeč je moral biti berač. Življenje si je hotel vzet: na vsak način, kakor poročajo iz Celja, v nedeljo 1. junija v bližini Teh arij neki okoli 19 let stari mladenič. Vrgel se je pred vlakom na tračnico, a so ga še pravočasno opazili ter ga odstranili. Svoje samomorilne namene je pa baje obnovil še enkrat. Ni se mo-«rlo zvedeti, ali je storil to v pijanosti, ali pa v hipna zmedenosti. Samomor hišnega posestnika. Ivan Stelzer. kaj>etan v pok. in hišni posestnik v Laškem, se je v ljubljanski bolnici na kirurgič-nem oddelku ustrelil z brownin-iiom v srce in bil takoj mrtev. Stelzer je imel lastno sobo in v času dejanja ni bilo nikogar pri njem. Ko je počil strel, so prihitele usmiljenke takoj v sobo. a našle Stelzerja že mrtvega. Po-želodčnem raku in ga je najbrže kojnik je bolehal že dalje časa'na pognal v prostovoljno smrt obup. da bi sploh kdaj okreval. Srebrnjaki v travi. Na Pragerskem je našel te dni neki železniški uslužbenec v travi ob progi večjo množino srebrnih avstrijskih kron in goldinarjev. Ko je prišel na postajo, je imel polne žepe srebra. Tudi d mg i že lezničarji so našli v travi poine pesti srebrnega denarja. Sumi se, da je kakemu tihotapcu v brzovlaku predla slaba pri -e vizij i in da je pometal denar skozi okno. Oblast je posegla vmes in bo ttiehda zaplenila ves denar. Požar v Bukovcih. Pri posestniku Marka Golobu v Bukovcih pri Ptnjn je izbruhnil ' požar. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal. Škoda znatna. Za časa Hardinga se je vršila v Washingtonu konferenca koje namen je bil zmanjšati število bojnih ladij. Udeležesneev je bilo dosti. Vsi so ploskali govornikom, ki so se zavzemali za zmanjšanje bojne tonaže, na po vrat ku proti domu so pa enostavno pozabili vse lepe obljube in besede. Pravijo, da namerava Amerika še enkrat sklicati tako konferenco. Uspeha najbrže ne bo dosti. Pri tej priliki bi bil pa priporočljiv predlog, naj se zniža rano-narica vsaj v enem oziru. Skrči naj se število butlegars skill ladij ob ameriški obali in število carinskih ladij, ki butle-ga rje zasledujejo. Posledic takega dejanja se ne more vnaprej prerokavati. K večjem se lahko reče, da bi bila v tem slučaju roba nekoliko ct-nejša. ★ .Časopisje javlja, da se je poročil moški, ki govori šest jezikov, z žensko, ki govori tri. To bo jako zanimiva dirka. D as ir a vito ji je dal tri naprej, bo najbrže ona zmagala. * Pojavil se je zdrav mik, ki je napisal dolgo razpravo o pijanosti. In v tej razpravi pravi, da so vzroki pijanosti različni. Da se človek opije, mu ni treba piti žganja oziroma opojnih pijač. Pijanost večkrat povzroči, kako veliko presenečenje. ihignfiUroattHka Ustanovljena L 1898 ICatnL 3i?bnnta Inltorporlruna 1. GLAVNI URAD v ELY, MINN. atiyfll e«tx>rnlkti »rtnit: »DDorj PIRPAN, »SI m. iu ■«., ounkttf, 6. Podpredsednik: LOUIS BALA.NT, 1SGS E. 32nd St.. Lorain, O. Vajnlk: JoaKPti i lSHLKR, Kly, Minn. Macajnlk: LOUIS CHAMPA. Box Ml, Ely. Minn. fttocajBlk nelsplaia.nl b amrtnla: JOHN MOVBU, ttl — Mhltk Mm Vrftfcvnl tarmlki 0». roa. f. QftABIE. It« A»«rl«aa St*t« Math Arm.. Puuburck. Pa. At* Na«x«ml t«Mri i^tos ■maflKIK. tooa Ml B&k«w«U SMSm Wm. Street«, Plttabtfr«h. Pa. KOHOK MLADIC, lit4 W. IS Str**«, CUmo, OL FIANK ICIUBKC. 41» W«lln(t«a Str«««, UttlW, UOMJUfeD SLABODNIK, 9tm 4Sf. «y, MM, amXGOR J. PORENTA, 110 Bteve&son Bids., P«y*JM». W*m \ VlANK MOtClCM. 1X17 8L ClJklT An.. Qntlu«. ZiruHvtlnl *«k*r> ^AIlNTtll rate, TM London lid.. N. CMrrelmM, tL PAULINE ERMBNC, ISS Park Btr., Mllwauke*. Wll fOSIP HTERLS, 404 K. Men« Aftnue. Pneblo, COM. ANTON CSLARC. It« Mark«« Street. Witkttu, UL t«dnotl»o vrndn* "OIm Hi■ ■■ . . T* rtrmri tikajouradnik ud«v kakor tudi cmru |iUlje in aaff — pošiljajo na »larne**, tajnika. V»* pri t o 4 b* naj M potuj* na yf*4l Mnlka porotne** odbora. Proflnj* sa tprejen sorlk Uaa*T la talfeSH •»rtBerala naj m poftllj« na vrhovne** sdramlka. Ja»oelov*n*k* Kntolllka Jednota a* prlporoda rt*a fgnaln ia«n«e M •Mlen prlatop. "Cdor 2ell poatatl Clan t* organfuclje, naj a« iclSM tajnik« Mltnjeva druStva J. B. K. J. Z* ustanovitev novih drultav a* pa obrmlM as »L tajnih«. Noto društvo se lahko vatanovl « t Clanl aU Manl«a»L Izpred sodišča. Ženska več videla kakor orožniki. l)va pijana delavca -sta prišla v g«»sti!ii<» in hotela piti na up. ker jima natakarica ni hotela ničesar kreditirati, sta začel;, -oi.wi v "uradniško*' sobo, grozeč, da bodeta "vse razbila"'. Iver sta bi-In zato, dragi rojak, ko te bo i ia ie preveč nadležena in nasilna, žejalo in držalo, stopi zaupno >|je gostilničarka poslala p<» orož-lckarno ter vprašaj, koliko srtan* nike. Orožniki m izgrednika art-Steklenica dobrega predvojnega tirali m nklrtiili. Pri t<-m urad- zganja. Cena. ki ti jo bo povedal lekar- nem po»lu se je obnašal «'dfn izmed pijancev tako nasilna, da nar, te bo tako presenetila in pre-# je sledila ovadba. Ovadba je hita tresla, da se boš nahajaj v takem naperjena samo zoper cue1-gijsko-holandska tvrdkn "Iit-1^-perole". angleško podjetje ' Asiatic Petroleum", frane'.ska tvrdka 44Bosfore Andre" !"r nemški tvrdki Ernst Shliemanr- in Tlii^o St i n>nes. NOVA PODRUŽNICA EDISON COMPANY V NEW YORKU. Da bo odjemalcem v d-rJfnjem delu New Yorka razonde-ljek novo podružnico. Nahaja se na Canal Street u. vzhodno od Broad way a. njen delokrog je pa del mesta južno od osme ulice in za pad no od Broadwaya. V te.i podružnici lahko človek naroči elektriko, plača račune in si lahko ogleda razstavo električnih izdelkov, ki ne neobhodno potrebni za trgovino in dom. Ta podružnica 7>a ni namenjena samo za dolenji del mesita. ampak se j** lahko poslužujejo v svrho infoh-macij prebivalci kateregakoli dela mesta. Spoftiladna potovanja v domovino. Znano je, da sedanja priseljeniška postava dovoljuje povratek tekom šestih mesecev izven kvote tudi onim, ki niso ameriški državljani. Naši rojaki imajo, sedaj najlepšo priliko obiskati svoj rojstni kraj in se zopet zadovoljni in okrepčani na duhu in telesu, vrniti. Kadar se odločite potovati v domovino je naj-bolj4, da se obrnete za navodila na nas, ker imamo v tem oziru dolgoletno skušnjo in smo radi tega t stanu, Vas dobro posluziti. Denarna izplačila in druge bančne posle izvršujemo najugodneje. Frank Sakser State Bank nOortiaadtflt, Hew York, H, ' OLAVtfO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (PonliB — ISfOllAT O PRODAJI HMELJA, SLADA, SUHEGA SADJA ITD. Popravljeni predpisi, ki j i Ji je nedavno izdala federalna prohi-bicijska oblast in ki so stopili v veljavo dne 1. maja, vsebujejo nekatere važne spremembe. Med drugim novi predpisi poudarjajo sledeče: "Prejpvcdano je oglaševanje, prodaja itd. prekapnih kotlov (stills) in njihovih delov, cevnih zvitkov, sladu (malt), sladnih ekstraktov ali sirupov, hmelja, vizjega kleja (insinglass), sadnih sokov, na pr. grozdnega mosta, suhega sadja in zavrevljivih snovi kakor tudi receptov za izdelovanje alkoholne pijače v pitne s vrhe doma ali drugje'". Vsled mnogih vprašanj glede te naredbe je federalni prohibieijski komisar izdal objavo v kateri opozarja na določbe federalnega piohibicijskega zakona ki služijo za podlago tej naredbi. Te določbe zakona so: * Protizakonito je oglaševati izdelovati prodajati ali držati za prodajo katerosibodi orodje pripravo, stroj, preparat, zmes, tablete, navodila ali recepte, oglašene, določene ali nameravane za rabo pri protzakonitem izdelovanju opojnih pijač". Nadalje: "Protizakonito je posedovati kako opojno pijačo ali lastnino, katere namen je, da služi za izdelovanje opojne pijače ali ki je že služila v to svrho, in se ne bo priznala nikaka lastninska pra\ ica do te pijače ali lastnine". 41 lz £tkri navedenega", trdi federalni prohibieijski komisar. 4'je razvidno, da prodaja sladkorja, svežega ali suhega sadja, slad-mh tk.->traktov s hmeljem ali brez njega, čistil ali kateresibodi dru-ge snovi tvori kršitev zakona, ako prodajalec zna ali sme logično sklepati, da jo kupec namerava rabiti pri izdelovanju opfjne pijače v pil ne svrhe doma ali drugod". Dočim je prepovedana prodaja takih snovi, kot svežega in suhega sadja, hmelja, sladnih ekstraktov itd. za rabo pri izdelovanju opojnih pijač, federalni prohibieijski komisar poudarja, da nima department nikakega namena ovirati prodajo teh snovi, v zakonite svrhe. Opozarja pa na dejstvo, da ni mogoče rabiti suhega sadja za izdelovanje neopojnih sadnih sokov, ker sveže sadje je piedpogoj za njihovo izdelovanje, in da ti sadni soki. i zdel ova ni iz svežega sadja izključno za domačo rabo, se ne smejo rabiti v pitne svrhe, čim postanejo opojni. Xe gre v tem slučaju z&.'nikak nov zakon, marveč prohibieij-ska oblast le opozarja na obstoječi zakon in na njegovo raztolma-cenje s strani vlade. Kar se tiče izdelovanja piva in porter ja. novi pred pasi opozarjajo na to, da se take pijače brez ozira na njihovo alkoholno vsebino ne smejo izdelovati doma ali drugje, razun na podlagi posebnega dovoljenja. Prohibieijski zakon označuje te pijače kot opojnt same na sebi (per se) in radi tega se j>riprave in snovi za njihovo izdelovanje smejo prodajati le osebam, ki imajo dovoljenje za to Iz ženskega sveta. Kako sodi o ženskah slavni francoski romanopisec. — Vojna je potisnila socijalni razvoj ženske za petdeset let naprej. — Namen najnovej še^ženske mode. IZVAJANJE NOVEGA PRISELJENIŠKEGA ZAKONA Priseljeniški urad je ravnokar izdal prvo izvršilno naredbo na podlagi novega priseljeniškega zakona. Ta naredba razlaga novi zakon in nudi nekatere dodatni, informacije. Tako na pr. je rečeno da lcoi potnik, prihajajoč v Združene držav na začasen obisk, se mora smatrati oni, ki namerava ostati tukaj kvečjemu šest mesecev. Ako priseljeniška oblast v pristanišču prihoda ima kak dvora glede tega sme zahtevati od potnika, da položi "bond" v znesku od $500. ki jiaj jamči za njegov odhod po šestmesečnem bivanju v Združenih državah. Inozemee, nastanjene v Združenih državah, in ki se hočejo po* dati na obisk v stari kraj, bo zlasti zanimala sledeča interpretacija novega zakona. Priseljeniška oblast odredjuje. da si inozemee, ako nima "permita" za povratek v Združene države, mora priski-beti "priseljeniško vizo". Za prošnjo za "permit" (dovoljenje z* povratek v Združene države brej; omejitve na kvoto) treba rabiti posebno tiskovino (formular), k j jo generalni priseljeniški komisar izda v to svrho. Pristojbina od $3, ki jo zakon predpisuje za ta povrnit oziroma za vsako nadaljno podaljšanje istega, se stranki povrne, ako se njeni prošnji ne u godi. Zakon daje v okvirju kvote neko prednost "priseljencu, ki je iztirjen v pei jedelst vu ". Regulacije bolj natančno razlagajo, kdo je tak, in pravijo: Za priseljenca, izurjenega v poljedelstvu, se ima smatrati kmetovalce in poljedelske delavce, ki imajo izkušnjo v poljedelskih poslih, kakor tudi osebe, ki imajo izkušnjo v gozdarstvu, vrtnarstvu in živinoreji. Kar se tiče gozdarstva, so zapo padene vse osebe, ki so izučen*-in izkušene v prizvodnji, zaščit t in izkorišČevanju gozdov, kaikor tudi kdor je iourjen v drvarstvu. Kar se tiče vrtnarstva, so r.aporpa-dene osebe, ki imajo izkušnjo v obdelovanju drevesnic in vrtov, v lepotičnem vrtnarstvu ali v obdelovanju in oskrbovanju sadnja-kov in vinogradov. Kot izkušen v živinoreji se smatra oni, ki je izurjene v živinoreji za tržne svrh& ali pa v mlekarstvu, ne pa om. ki ima nekaj živine le za družinsko ra bo. . Ameriški državljani, ki zahtt-vajo, da se njihovim sorodnikom prizna pravica, da pridejo izven kvote, oziroma da se jim prLzin. prednost v okvirju kvote, morajo rabiti za svojo prošnjo predpisa Jio tiskovino, ki jo izda generalni priseljeniški komisar. Prošnj« v drugi obliki se ne bodo sprejemale. "N ovi zakon vsebuje sledeč«< določbo glede deportacije: Ako bo kandarsibotii po priiiodu ka kega inozemca našlo, da on za ča sa svojega prihoda ni bil po tem zakonu upravičen priti v Združene države aJi tLa je ostal dlje časa, kot dovoljeno po tem zakonu ali predpisih, izdanih na poa-lagi tega zakona, bo tak inozemet. zaprt in deportiran . . ." V zmi-slu regulacij se ta določba tiče le onih inozemcev, ki pridejo v Zdr. države po 1. juliju 1924. To seveda ne pomesnj^., da, kdor je prišel nezakonitim potom v Zdru žene države pre/1 tem dnevom, m-raore biti deportiran, ampak po menja le to, da za njega ne bo valjala stroga določba novega zakona glede deportacije onih. ki prid jo nezakonitim potom. Pač ph more biti deportiran, v kolikoi splošni priseljeniški zakon od leta 1917 določa. Kar se tiče onih. ki so šli v Aimeriko prekršivši določbe starega kvot ne ga zakona od leta 1921, se bo glede deportacije takih inozemcev smatralo, kot da je ta zakon še vedno v veljavi. 1 Požar v Vojniku. Dn* 24. maja je zgorela, kakor poročajd iz Celja, za občinsko hišo v Vojnaku večja drvarnica, v kateri so imele stramke razno o-rodje in jim je tudi služila za hlev. Ker je v neposredni bližini s slamo krito poslopje, je bila nevarnost za okolico tem večja. Dotmači požarni brambi in oni iz Škofje vasi se je posrečilo ogenj takoj omejiti. Požig je povzročila najbrž hudobna roka. O današnjem ženskem življenju je napisal v časniku "Revue de France" daljša razpravo Marcel Prevost, znani romanopisec, član francoske akademije. Med drugim pravi sledeče: Kot vse velike revolucije, je napravila vojna med ženskami svetnice in — blaznice. Več svetnic kot blaznic, brez dvoma: mnogo blaznih. Ognjišča brez gospodarja., zakoni brez mož, otroci brez učitejev ... in to je dolgih pet let. Po petih letih miru pa moralna škoda ni popravljena -. kriza intelektualnosti, kriza razmerja med obema spoloma kriza zakona, kriza denarja. Ce vse to inventiraono, se pri bilanci pok-, že za žensko več ali manj težki, izguba, nikoli pa dobiček. Najvarnejša izguba pa je bila po mojem mnenju ta, da je bila evolucij« ženske v smeri osvojitve njene v-sebnosti, ki se je začela v zadnijh letih 19. stodetja zmagovito nadaljevala kakih dvajset let, skriv nostno zajezena v zmedenih letih pred veliko katastrofo, ustavljena od vojne, po vojni ni nadaljevala svojega dviga. Med vojno se je prikazal res izreden duševni fenomen, prerokovati se je dalo, da je vojna potisnila socijalni razvoj ženske z« petdeset let naprej. Francozinje so tekmovale v pogumu in vztrn> nosti, da nadomestijo odsotr-u moške .Povsod, v vseh strokah, so izvrševale delo ki je bilo potrebno za življenje dežele: in pri znati smo morali, da so vkljub svojim slabšim močem in pom an * kan ju izurjenosti izvrševale svo.]< delo prav imenitno. Ko se je vojna končala in so se moški — ne vsi — vračali, so ženske z veseljem zapustile svoja mesta in so se začele posvečati svojemu spolu z nekim divjim navdušenjem: skušale so postati bolj ženske, kot so sploh kdaj bile, v smislu, a* katerem "ženska ? pomeni: nasprotno od moškega. Uhajale so kot šolarčki po k<~.p. čanem pouku, skakljale s smehom in kričanjem. To se da najbolje izraziti z besedami: jazz — band, shimmy, ra zgal je n j e! V ženskem življenju obstoja čuden zakon, ki je zgodovinsko potrjen: Kadar se začenja žensk;* zanimati za resno moško delo (študij, industrija, politika) vidno opušča modo, jo skuša napraviti bolj enostavno in se osvobodi vsega ali surd ne j? a v njej: tako se je godilo leta 1900 in požreie. Nasprotno pa. kadar se ženska ne zanima za resno moško delo, kadar se ji kot kraljici lenobe zdi popolnoma pravilno, da moški dela za njo. tedaj se veseli, da jo predmet zabave in razkošja :n tedaj jo moda čudovito privlačuje. TTda se ji z vso strastjo in čim bolj- morda nasprotna zdravemu razumu in sovražna denarniei. čimbolj je smešna, nedostojna ali manj vredna, tembolj jo v "modi", tem bolj jo ljubi. Tako je bilo za Časa direktorija (1795 do 99), tako je dandanes. Danes nosijo ženske obleke, katerih namen je. prikriti linijo njih telesa, ne morda vsled sramežljivosti. temveč samo zato, da se ženska, ki je stisnjena med tu vzporedne črte. na prvi pogled ne razlikuje od fanta iste starosti, ki je precej enako oblečen. To je čudovita iznajdba gospode modernih krojačev. Ker stavi narava taki obliki gotove zapreke so porinili pas pod. te zapreke, pa naj doseže celo kolena! Kar se tiče prsi. jih je treba skriti, kolikor je le mogoče. Ideja dojiti dete je menda tom krojačem zoprna. Znamenit tovarnar ženskih oblek, katerega bi bilo treba obesiti, se je v nekem časopisu celo slavil, da je iznašel celo ovojke, s pomočjo katerih se dajo prsa polagoma odstraniti . . . ■Odstraniti! K nesreči nekaj ven-jdarle ostane! Sprememba v fanta (»se pa izpopolni na ta način, da .se lasje do tilnika poreže jo. Ker {se pa moda, ki je na videz zelo Mumija kot "pogrešani člen". Poroča F. Wetmore. Najbolj žalosten poklic.. Med najbolj žalostne poklice spada brez dvoma poklic ljudi, ki love bisere v bližini Geylona. Bisere morajo z nožem izlušča-ti pod vodo za skromno plačo. enostavna, ne more oprostiti smešnosti, nosijo te "fantovske" ženske vedno izrezane kitajska čeveljčke s peto, ki meri deset centimetrov: kar seveda nikakoi ni moško. Napoleonova mrtvaška maska. Slučaj je nanesel, da so leto* ravno 5. maja to je na dan Napoleonove smrti odkrili njegovo mrtvaško masko. Mrtvaško Masko so našli v hollsteinske?n nn-steeu Preetz. To mrtvaško maslu-so skoraj 100 let izdajali za S bil-lerjevo masko. Napoleonova m Hchillerjeva glava sta sicer zelo različni, da se ta vest z :i za p»v: poirled nevrjet.na. Kdor pa vidi v ilustriranih delili prvič Napclouo-vo masko, jo prav gotovo /• i.lilija s Schillerjevo, če se v i-Um času ne zave, tla čita knjigo o >.a poleonu. Razlaga ni težka. Na poleon je umri vsled želodčnega raka. Ta bolezen j'* povzročila, da je velik Francoz proti koncu življenja popolnoma shujšal. Portic-ti iz dobe leta 1804 do IS" j ka žejo Napoleona naravnost debelega, dočim so portreti i7. njegove konzularne dobe popolnoma slič-ni Seliillerjevim slikami, te od-robimo tedanje Napoleonove«) č<*»l«> z lavorjevim vencem dobi Napoleonova maska skoraj neločljivo slično-t z mrtvaško masko nemškega pesnika. . V predalu omare v nekem sta-j truplo otroka z delom žile na novanju v severnem delu mesta .popku, ki se je še vedno držaia New orka leži mumija, o kateri trujpla. Malo truplo je bilo ohra-se domneva, da predUtavlja tako-) njeno na mojstrski način. Ustroj zvani "pogrešani člen" v zgodo- kože je bilo še vedno lahko razlo-vini razvoja, človeškega rodu. — čiti. kar se le malokedaj pripeti. Kmalu bo prešla ta mumija v ^ Jasno je bilo, da je predstavljalo last ne\vyorškega naravoslovskega truplo otroka kake bogate in mo. muzeja. Mumija je ona novoroje- gočne osebe. nega otroka, rmenkast0-rjave bar-« — Imel sem opravka s števil-ve barve. Glava je normalno človeJ nim indijanskimi mumijami, a ta Jska in isto velja tudi glede telesa,! najdba me je naravnost presene-razven izvanredno dolgih rok in tila. Truplo je imelo kratke noge, nog. Noge so dolge ter opremljene j kot jih vidimo pri opicah. Roki s kremplji, kot noge živali, ki žiJpa sta bili dolgi ter opremljeni s ve na drevesih. j kremplji kot jih imajo živali, ki To presenetljivo mumijo je na-1 žive na drevesih, v naravnem sta-šel kapitan John Sheridan, ki jejnju, a bilo kljub temu visoko ei_ dobavil že dosti dragocenega ma. | vilizirano, kot kažejo črepinje lon-terijala Ameriškemu naravoslov- |cev, ki so se nahajale v istem gro-skemu muzeju. jbu. Kapitan Sheridan je eden onih — Naloga znanstvenikov je u-redkih mož, krog katerih se je 'gotoviti. kakšnemu plemenu je spred 1 a v preteklih desetletjih ro-jPriPa^al° to dete in njegovo sta-mantična tradicija, \kajti bil v^jlišče v razvojni zgodovini člove-tovariš kapitana Lee Cristmasa in štva. Obširna visoka planota, kjer "Dynamite Johnny" O'Breina V)s*m našl'l mumijo, ni bila še ni-številnih revolucijonarskih pusto-jkdar predmet znanstvenega pre-lovstvih v Centralni in Južni ,»kovanja. Lepa telesa Indijancev Ameriki. Po številnih romantičnih'v is,i pokrajini pa kažejo iste zna-doživljajih je postal kapitan jkot ta mumija, ker imajo ista Sreridan lastnik velikega ozemlja telesa in kratke noge, kot v Darien pokrom S panamskega sem Jih opazil na mumiji. Istma. ki vključuje dosedaj še malo preiskane držunglje severno od meja republike Columbia. Tam vlada nad svojimi Indijanci kot veliki kazik. Tega starega pustolovca pa: ne zadovoljuje le nadzorovanje svojih posestev. Še vedno živi v njegovem srcu misel, ki i ga je navdajala v mladosti, da bo namreč zasledil velike zaloge zlata. Ko je iskal zlato, je. postal obenem tudi starinoslovec. — Dosti zlata najdem na svojem ozemlju v Panami. — je izjavil. — To zlato prihaja iz dveh virov. Prvi je zlatonosna ruda in zla t on osni pesek, a drugi je še bolj očarljiv. Iščem namreč starodavne grobove. Po celem ozemlju se nahajajo grobov!} vsebujoči mumije, katere so položil k počitku Indijanci pred številnimi stoletji .K svojim mrtvim so položili tudi nakit in koristne predmet" za vsakdanjo rabo. Ti predmeti obstajajo iz lončene posode, sre-»rnega in zlatega, nakita, ki je izdelano z veliko ročnostjo, ki kaže poznavalcu starožitnosti, da j1 moralo biti to visoko civilizirano pleme. Potomci ali nasledniki tega plemena stoje daleko pod njin Indij:.nci so izgubili umetnost mu_ mifikacije, izpiranja srebra in zlata. ter izdelovanja loncev. Te u-metnost so morale izginiti iz do-tičnih pokrajin pred približno dva tisoč leti. Slične grobove z mumijami so zasledili tudi v drugih delih Južne Amerike in vse te mumije datirajo iz časov pred Kri-stom. — Ni posebno lahka naloga za-jvajo prav skromno tedensko pla-rlediti take grobove. Starodavni ( čo. šef pa dobiva premijo za v*>ak Ijnidjf so imeli navado označiti j nov biser po njegovi velikosti in svoje grobove s skalami. Le člo- vrednosti. vek, ki se dalj časa prečal z iska-j Najboljši lovec biserov dobi za njem takih starožitnosti, more za- svojo najdbo, pri kateri je tvegal .slediti mesto, kjer se nahaja tak I svoje življenje, prgišče riža in grob. Jaz seveda nisem edini, ki opija, pozna to skrivnost. Indijancem ni znana, pač pa več drugim belini ljudem. Neki veleposestnik v Co_ Usoda loveeA*, ki lovijo bisere, je tako žalostna, da značijo biseri po pravici solze. Lovci gredo že ob prvem svitu v Manarski zaliv in žalostno dejstvo pri tem je, da je v tem zalivu od leta do leta manj biserov, dočim je lovcev vedno več. Od prve delavne urt», ki jo naznani modra angleška zastava, delajo lovci trdo, doklej jih ne pokliče parnikova sirena, ki konča delo. Lovci biserov so Shingalesi. ki še vedno upajo, da se jim odpre nov zaklad biserov. Žene se potapljajo nage. le okrog ledij so ovite, lasje jim pa plavajo po vodi kakor morska trava. oznanjajo veselo svoj srečni lov. Nato skačejo v vodo možje z nožmi med zobmi, iščejo še dolgo in konrno izluščijo s svojim zakrivljenim nožem dragoceni biser iz školjke. Možje so oblečeni v temne srajce da ne vzbudijo pozornosti kitov, okrog nadlakta imajo železen obroč, katerega se bojijo slu-zavei. Lovci biserov se trudijo včasih po cele tedne, preden se jim posreči plen, na katerega čaka šef podjetja. Ribiči, t. j. lrtvci biserov, dobi- OD KITAJSKE OBALI DO NEW Y0RKA V newyorško pristanišče je dospel pred kratkim Kanadec George Waard na krovu 53 čevljev dolge ladje. Vkrcal se je na Kitajskem. Spremlja ga njegova kitajska žena, ki je vešča vseh na vrhu. Odvili mornarskih poslov. 'platno ter našli Afriške lepotice. Kadar vidite na lepem ženskem vratu niz biserov, (%e spomnite, da za vas sicer ne pomenijo sol-z, lombiji mi je povedal, da je vzel; Pa ^ jih drže solze tistih, ki iz starih grobov zlata v vrednosti,510 jih kkali in lovili, četrt milijona frankov, ki sicer v : času, ko je bila vrednost franka popolnoma normalna. Ljudje, ki poznajo to skrivnost, ne pripovedujejo radi o njej Nikakor nočemo, da bi prihajali sem Amerikan-ci ter pričeli iskati na našem o-zemlju skrite zaklade. Številne grobovi so skriti pod zemljo, a drugi, na suhih in odprtih višinah, so prosti. Timbuktu je precstoliea največje puščav Sahare. On je s»edišCe raznih plemen ki t upa tam zaidejo v mesto. Med temi plemeni so najmočnejši Tuaregi. Ti pa so znani po svojih ženah. Njihova posebnost je ,da se nikdar ne umivajo z vodo, marveč peskom. Pesek po-— Nekega dne, ko sem bil na j mešajo z oljem in se nato nama-lovu na neki visoki planoti v druž- žejo ^ celem telesu, da se zakri- bi nekako pol ducata Indijancev, sem zadel na lepo označen grob, jejo vse brazgotine. Pri obedu jedo najprej žene in otroci. Ideal ki je pomenjal počivališče kakega j tuareške zene je namreč, da po- odličnjaka. Pričeli smo kopati. V globini šestih jali osmih čevljev smo zadeli na izdolben prostor. Vseboval je, kot drugi indijanski grabovi, kripto* s, kamenitimi ploščami na dnu, ob straneh in smo trohmelo mumificirano stane debela. Že kot deklice, sede ves ljubi dan, samo da bi se odebelile. Poročene žene so tako debele, da jih morata pri hoji podpirati po dva sužnja. Kakor vidimo, imajo tuareške žene povsem drugačen okus, nego evropske Kaj pravi hči o Razputinu? Način štetja. Francoski časnikarski poročevalec je izsledil v pariški kavami hčer meniha Razputina. — Rasen nje je imel še štiri druge otroke. — Po njegovi smrti je ila družina v Sibirijo. Pariz je bil še od nekdaj pribežališče vseh tistih, ki so skušali kovati svojo srečo iz slavt-lflNtnega ali tujega imena. Tako Kakšnih načinov so se prt štetju posluževali stari narodi? Egipčani so označevali številke a stegnenjem prstov. Štetje pri Grkih in štetje v srednjem veku. I _ Ospupnjen stoji danes tako izobraženi kulturni človek pred kom plieiraivimi računskimi stroji, ki izvršujejo v najkrajšem času to je sedaj odpravljeno. Vati-jtajJO težka računska dela. za ka-haja sedaj v Parizu neka Marija tera t>i potreboval človek mnogo Gregor je vna. ki trdi. da je zakon-| časa in bi navzlic tennu napravil ska hči pro*lulega 'meniha' Raz- niarsikatero napako. Tu mu po-put ina, ki je svoječasno neome- |stiine šele jasno kako je človeštvo jmo gospodoval v earskih dvorih ' napn,dovalo. To pa najbolj spre-petrograjskih. Marija Gregorjev-j vWi ak<> pomisli kako polagoma na, ki sv nahaja v Parizu s svo s<> se XfceiJi ljudje šte*ti. V prvi dojim soprogom in triletno hčerko. tji kulturnega razvoja, ki je se- ODHOD SLAVNE IGRALKE A' .. T T je videti bojazljiva ženska, bledega obraza, 'ki ga 1u pa tam rz-preifti lahen Kmešek. Neki ured nik " Intransr^eanta" je naletel nanjo v neki kavarni in se dalje i^asa razgovarjal z njo o njem prostosti in njenih namenih za bodočnost. Marija Gregorjevna mu je pripovedovala : "Razputin ni bil menih, kakor He je t rd?lo. Moj oče je bil kmet in vse njegovo življenje je bilo življenje pravega mužika. Kes je. da se je zanimal za verske stvari in je bil podvržen mističnim krizam, v katerih je romal peš daleč po Rusiji. Toda v ostaJenj je bil ves tak, kakor je dobri ruski na. rod. Poročevale pravi, da je Marija Gregorjevna govorila vse to, kakor v sanjah. Izraz v licu ji je trd in plebejfiki, kakor je bil očetov, oči nekoliko postrani, skrite pod zuiršenjmi pravimi lasmi ki selijo izpod nazaj poriaijene čepico, ^larija Gregorjevna je nadaljevala : "V IVtrogradu -smo vsi, oče. mati in petero otrok stanovali v preprostem, skromnem stanovanju, kamor so .neprestano prihajali radovedneži, prosilci in berači. in moj oče, ki je dobival mnogo denarja in darov, ni lira. i^il skoraj ničesar zase; vse je I'axdal ubožcem Ker je poročevalee neverjetno skomignil z rajno .je Marija Gregorjevna hit ro re.kla : "Ali ne verjamete? Vedite. cTa policija, ko je po njegovi smrti preiiskala hišo, ni našla več kot tritisoč ruUjev. vsp Razputinovo imetje". — Ali ste videli carja? — j«' vprašal p roe e v alee. "Vsak teden nas je naš zelo tajno popeljal v cariein«? prostore. Carica nas je mklovala. poljubljala in naiu dajala slaščic. V noči od 16. na 17. decembra leta ,1916--" Zdelo se je, kakor bi se Marija Gregorjevna trenutek obotavljala. Vsekakor pa ni bila videti prav razburjena in je pripovedu joč zgodovinski dogodek popolno ma pozabila '. Kastno rodbinsko tragedijo. "— — — tisti večer je prišel naš oče in nas je objel v naših posteljicah. Gr«m k Jusupovu, je dejal moji materi, pa nočem, tla bi se vedelo. Ne omeui torej m-komur ni ti besedice. Ko je t« dejal, je jxilozil prst na usta. Tedaj sem videla zadnjič svojega o-*eta, ki je hitro izginil v temo, vedno držeč prst na uatih". — In potem! — je vprašal novinar. "Po njegovi smrti smo se zatekli v Sibirijo, v naš rodni kraj. Grozil i so nam mo*iarhisti in boljše vik i, samo kmetje so nas krneli radi in ho nas ščitili. Zaprli so nas, pa so nas izpustili in zopet zaprli. Nesreča nas je razdelila in tako smo blodili po svetu. Dva sta mrtva. Owtala «ta mi še brat in sestra, ki še živita v Sibiriji. •7az sem sedaj poročena, mati, brez vseh sredstev. Objava sporni-nov mojega očeta, ki izidejo v v i^aja iz kota med paicem in kratkem, mi poda morda sredstev, j'X iz prekrižan i h palce., ved trajala dolga stoletja, so šteli vsi narodi, kakor danes otroci, na prste. Ko so prisili do pojmia "koliko", so prsti: ene roke omogočili predočiti prvih 5 enot tudi drugim otsebam. Pritegnila se je le še druga roka in ljudje so prišli do 10. Vsaj v k ami en it i dobi in v dobi, ko so ljudje gradili svoja domovja nad močvirjem, je bilo bržkone tako. Znanost je do gnala, da so se te vrste štetja posluževali tudi divji narodi. Egipčani petega stoletja po Kr. so označevali številke s jJtegnje-ujem prstov. Tako je na pr. po menil sključeni prstanec s stegm-vijo vseh ostalih prstov število 6. Sledove štetja s pomočjo prstov najdemo trnli pri grškem zgodovinarju Herodotu, čeravno ni Se natančno ugotovljeno, kako so o-značevali stari Grki posamezne številke. Po vseh znakih pa so tudi oni v starih časih uporabljali prste. Izgleda, da so se tega posluževali vsi kulturni ljudje. Umetnost računanja s pomočjo prstov je obstajala v tem da je pomenila določena lega prstov m rok določene številčne Vrdnosti. Ediniee (1 do 9) so predstavljali a pomočjo različne lege zadnjih treh prstov. Za nadaljna številu cro 100 ao se posluževali še palca ^n prstov leve roke. Palec in kazalec desne roke pa sta služila za iznačbo števil do 1000. Tisočiee so izražali s pomočjo zadnjih treh prstov. Za desettisočiee so položili levo roko na prsi, za milijone pa so sklenili obe tvAki, kakor danes k molitvi. To postopanje je bilo za tedanje ljudi, ki niso bili vajeni na abstraktno računanje zelo praktično, čeravno okorno. Silno praktično je bilo predvsem za ljudi, ki se niso razumeli. Stično jiosto panje najdemo celo v srednjem veku. Škotski menih Beda (672 tlo 735; pravi v svoji cerkveni zgodovini, tla hoče predočiti leg« prstov, ki je tedaj izražala razna števila. Navajamo nekaj vzgledov, kako so »teli v srednjem veku. Leva roka je služila za 9 ed-nic in 9 desetič. Pri 5 so »krivih sredinec, pri 10 so položili kaza lec na prvi člen palca; 20: konec palca se položi med kazaleG m sredinec; 30: noht palca se dotakne nohta kazalca . . . Desna roka je služila za stotice. 100: skrivi se mezimec ; 200: .skrivita se mezinec in prstainec; 500: skrivi se gornji člen palca; 10,000: levo roko se položi na prsa; milijon. obe roki se skleneta nad glavo. Ta način štetja so poučevali v samostanskih šolah do 16. veka. Sicer nimamo o tem do danes ničesar pismenega. Vzrok tiči v tem, da bi se moralo to predočiti v besedi in pisavi. Vsekakor se niso tega načina posluževali vsi narodi. To ne velja predAsem za Rjuljane. Rimljani niso uporabljali za števila abecede, kakor Grki. Njihova števila, ki se še danes uporabljajo, odgovarjajo legi prstov. Števila I, II, III so bila podana brez vsake tžkoČe? Pred kratkim je odpotovala v Anglijo slavna igralka Lady Diana Manners, ki je igrala glavno vlogo v igri "The MiracleSpremlja jo njen mož Alfred D. Cooper. Če je sovjetski fukcijonar zaljubljen. Pred sodiščem v Moskvi je bil končan te dni senzaeijoaialen proces, v ospredju katerega je stal visok sovjetski funkcijonar. Sodnik sovjetskega sodišča v Vero-nešu Kniasov se je zaljubil v lepo Ukrajinko Ireno Argovo, u-radnico na istem sodišču. Ponudil ji je najsijajnejše mesto v sovjetski birokraciji, če l»i postala njegova ljubica. Devojka pa je zahtevala, tla se Ivniasov loči od svoje žene in poroči njo. kar je sodnik odklonil z utemelitvijo. da živi s svojo soprogo v najsrečnejšem zakonu. Ker se devojka ni hotela vdati, jo je Kniasov odpustil iz službe. Okrajni sovjet pa je odpoved razveljavil in Irena Ar gov a je bila zopet sprejeta v službo, mesto nje pa je bil odpuščen Kniasov. Nekega dne pa je Knasov počakal devojko pred sodiščem in jo ustrelil. Pred moskovskim sodiščem je bil obsojen na deset let ječe in na izgubo meščanske časti. Teža kaže zdravstveno stanje otroka. Teža otrok ni v vsakem slučaju merilo njih zdravja, katero je mogoče presoditi edinole na temelju strokovnjaške zdravniške preiska ve. V podporo te trditve je javni zdravstveni urad našel, da je bil izmed 10.000 otrok, katere se je preiskalo, celih štirideset odstotkov slabo prehranjenih, čeprav so spadali po svoji teži v razred normalnih. Dejstvo, da tehta posamezni o_ trok več ali manj kot je določeno za njegovo starost, ni še noben dokaz da je otrok preveč ali preslabo prehranjen. Lahko telita manj kot normalno, a je popolnoma zdrav in lahko tehta več, a je vendar slabo prehranjen. Iz tega je razvidno, da more le temljita zdravniška preiskava dognati resnično zdravstveno stanje tega ali onega otroka in da ni njegova teža edino merilo njegovega zdravja. [Carski rubelj ima še vedno gotovo vrednost. Težko je vrjeti! da ima prejSn! carski papirnati rubelj v današnjih dneh še kako drugo vrednost kol papirnatega spomina na čase, ki so za vedno izginili. Papirnati ru belj ni pokrit z zlatom in tega de narja ni mogoče nikjer na svetu 'izdajati'* v običajnem smislu besede. Vendar pa ni ruski carski ubelj nikdar popolnoma izgubil voje vrednosti ter ni niti nikdar tftko globoko padef kot sovjetski ubelj. Denar je seveda le komo-liteta in njegova vrednost je od_ isna od gospodarske temeljne po_ tave, ki urejuje vprašanje ponudbe in povpraševanja. Pred neka,") asa je bilo treba v New Yorku pi a at i dvesto dolarjev za en milijon carskih rabljev. Danes jih ponu-jajo za $1500 za en milijon in ljudje. ki jih imajo, čakajo na čas, ko bo en milijon rubljev vreden tri isoč dolarjev. Z drugimi besdami rečno je poskočilo povpraševanje po pa-oirnatem denarju ruskega carstva. Vzrok je oči vidno treba iskati v tem, da obstajajo med ruskimi državljani ter državljani dragih dežel — predvsem Japonci, — dolgovi, ki zahtevajo pokritje z ruskimi carskimi rublji. Najdaljši mož na svetu. Zanimive podrobnosti o velikanu. ki ogroža javno varnost v Londonu, navaja list Daily News. Smelo se lahko trdi. da mož ..grr*-ža javno varnost v Londonn. ka> ti takoj zastane ves promet, ako se "longin" {Kija v i na ulici. Dol-gokraki človek je visok 9 čevljev in tri inče kar je približno 2.80 metra. Njegov oče. ki je iz Amsterdama, se piše Albert von Albert in je, kakor njegova :nati ter vsi njegovi bratje, normalno velik. Albert, Jr., je ž s sedmim letom dosegel višino 2.10 m. Kot poroča Daily News i»oje velikan za zajrtk 15 jajc, tri porcije pre-kajene ribe, ogromen kos mesa. sedem komadov kruha z maslom in popije osem s-kodelic čaja. "Longin'a '' je povabil tudi ministrski predsednik MacDonald na obisk. Nesreča-šfevilka 13. za življenje. Ker pa ne morem ati, bom plesala, da prebranim be in svojo rodbino. Vremensko L (50) je stegnjen kazalec in palec, C (100) je lahko zakrivljena roka. Prsti so bili torej prvi računski stroji človeštva. Enakost spolov bi ne bila tako rporočilo (skoro vsa-i) : — Jasno, hladno, dežev-vetrovno, oblačeno, lepo in fdaba Brez dvoma bi Jelena če-Vsak, ki išče informacije, lada dobro pristojala pristriženih e, kar si želi. lasem. Odkar poznnmd številke, imajo ljudje šte^Iko 13 za nesrečno. Ze stari Egipčani so verovali, da ima trinajstorica neko skrivnostno usodno moč. Oigani smatrajo še dandanes, da prinaša številka 13 smrt. Stari žiti je so se posebno čuvali, tla niso nikdar izgovarjali te usodne številke. Tudi ^ norveški mitologiji zavzema trinajst ica nenavadno mesto; ustna poročila pričajo, da se je pod to številko skrival bog zlega. Ker je bilo na zadnji večerji s Kristusom vred 13 oseb. so se tudi kristjani navzeli podobnega prazno verstva. V nasprotju z nami pa je bila .starim Mehikancem številka 13 sveta- Kdor ne veruje v vraže, njemu je trinajstica seveda to, kar vsaka druga številka: prav toliko nesrečna kolikor srečna. $500 za en zob. Znani ne\vyorški odvetnik Sam Untermever ni hotel plačati računa zobozdravnika ter utemljil to z izjavo, tla je preveč zahtevati petsto dolarjev za plombiranje en^ga samega zoba. To je res ve liko, a kdo ve. če ni dobil dotični zobozdravnik kedaj računa od ka kega Untermeyerjevega tovariša ki se mu je zdel previsok in da skuša sedaj uravnati svoj prora čun na ta način. Javnosti je že davno znano, da jemljejo zobo zdravniki in odvetniki od živih ljudi in da izstavljajo pogosto svoje račune v soglasju z obsegom mošnje dotičnega klijenta ali pa eijenta, doeim si pri revežih tri krat premislijo, predno znišajo svoje pristojbine. Eden ne more drugemu dosti o-čitati. Domišljija ubija. Nihče si ne more predstavljati, kako strašno moč ima človeška domišljija. — Učenec umetniške akademije je umrl vsled strahu. — Par drugih zanimivih primerov. V SPOMIN VOJNIM ŽRTVAM Dawes Coolidge, grocerja' Nekdo je razkril, da je imelo pred 147 leti mesto Worcester. Masachusetts, tvrdko, ki se je i- Neka angleška revija navaja precej smrtnih slučajev, ki j"r>. je zakrivila gola domišljija. Tako je bil zaprt neki šefer v hladilnem prostoru sibirske železnice. R.n so pri prihodu odprli vrata, st* | našli njegovo truplo mrzlo in u— gotovili smrt. Na stenah pa je stalo zapisano s kredo, kako tež ko se lwiri z mrazom, ki jra v kratkem ugonobi. 'Bodite mi pozdravljeni!* so bile zadnje besede, ki jih je mogel še napisati s trdo roko. Na svoje veliko presenečen je pa so najditelji ugotovili, da je bila temperatura v hladilnem pr«.-storu pojxulnoma normalna in sicer radi nekega «1 efekt a v hladilnem aparatji. Strašen mraz je občuti! nesrečnež v svoji domišljiji. Neka druga tragedija se je prr-petila nedavno v Parizu. Neki n-čenec umetniške akademije je tako jezil svoje tovariše, da so inn sklenili nekaj "zagosti". Odve-JIi so ga pred fiugirano sodišče, k' ga je obsodilo na smrt. To pa jim ni bilo dovolj. Svojo žrtev so peljali v neko črno prevlečeno sobo, kjer je čakal maskiran krvnik. Obsojencu so zvezali oči in ga prisilili, da je položil glavo na mizo. Ko je to storil, mu je "krvnik"' spustil na vrat mokro cunjo. Trenutek nato je bilo vse tiho. 'MfieVMOMTJJLMtMtfifiP V¥«0"_»<000, Camp Merritt. N. -T. so razkrili dne ."JO. maja G5 čevljev visok obelisk v spomin onim vojakom. ki so umrli v kempi tekom sveto »ne vojne. Pri tej priliki je imel slavnostni govor general Pershing. Stoletnica vžigalic. Kdaj so bile pravzaprav izumljene vžigalice, se ne more natančno dognati. — Prej so Ge posluževali kresdnega kamna in gobe. — Velik odpor proti novo-tariji. menovala "Dawes & Coolidge.lnakaT '^bruhnil splošen smeh «rocerja" in trdi se. da je bil ne-lin krohot" "^J »oraino s. . Pravkar je preteklo KM) let. ki direktni prednik sedanjega P^opati ' ,so zahtevah nekaten odkar so začeli rabiti prve vžiga- Dawesa in neki indirektni prednik sedanjega Ooolidge-a, ki sta sklenila leta 1777 družabništvo, določeno od usode, da bo nanovo potrjeno leta 1924. Bil je povsem drugačni svet, na katerega sta zrla nekdanji Dawes in nekdanji Coolidge skozi okna svoje prodaji ne. To je bil svet. v katerem se je smatralo vse poskuse. da se zagotovi mir kot "entangling" ali zapletajoče in ko ni prišlo še nobenemu človeku na misel, da bi moglo sodelovanje med narodi kedaj toliko napredovati, da se je štiri in petdeset dežel pri družilo eni Ligi. To je bil svet. v katerem ni bilo mogoče misliti na organiziranje delavcev in v katerem bi se zdela ideja unij nesramno vmešavanje v privilegij delodajalca, da izbere svoje delav-ee ter se dogovori z vsakim pose. be j. Svet se. izpreminja. Grocerja 1* Worcestra bš ne poznala svojih pra^pravnuku. Sempatam pa še vedno ustraja kaka stara ideja in Dawes in Coolidge prodajata jabolka na istem starem "štantu Val denarne devalorizaeije je zajel tudi rimskga papeža, ki je bil prisiljen zvišati prejemke na> višjih cerkvenih dostojanstvenikov in pa peskih uradnikov. Ven. dar pa ga je naraščajoča draginja prehiteli in tako je bil končno prisiljen spremeniti nekatere pred pise glede .spremstva kardinalov. Odslej smejo imeti kardinali samo po enega slugo in enega častnega kavalirja. Kava 1 irsko mesto pa upravljajo navadno ufrlednej-ši Rimljani in sicer samo tedaj, ko mora kardinal na pot. Tudi paž, ki nosi kardinalovo vlečko. dobi odslej plačo saono za oni dan, ko je zato angažiran. Pa. Popolnoma točno ne da določiti datum izumitve vžigalic, kajti že leta je skušal uve- sti ('haiieel vžiiralire. ki so bile obsojenemu zločincu, da bo usmr-' prevlečene z žveplom in konee je čen na ta način, tla mu prerežejo '»il namočen v zmes pepelika. na vratu žilo odvodnico. Nato so sladkorja in einobra. Pri dotiki ga položili na mizo, mu zavezali z žvepleno kislino se je vžiuali-oči in se dotaknili z ledom žile. ™ «» * veliko vil., vm.la. Nato pa so spuščali z neke poso '1':» nevarna manipulacija je bila de vodo z mize na tla. Obsojenec vzrok, da se vžigalice nko vz,v-je mislil/da kaplja njegova kri. Za Chaneeln, j,- izdelal ba- Po petih minutah so ga dvignili 7. .i1' Derosm mize in bil je v resmici mrtev. s Pri nekem drugem sličneni p^ Prodaja lastno hčer za 800 funtov. Nedavno sta se morala pred londonskim sodiščem zagovor jati dva mladeniča. Obtožena sta bila, da sta hotela ugrabiti neko mladenko. Na razpravi pa si^ je pokazala zadeva v drugi luči. Eden izmed mladeničev je pokazal na sodišču dekletovo pismo, v katerem ga mladenka prosi, naj jo reši mučnega položaja, ki ga jI povzroča njen lastni oče. Mladenič je seveda hotel napraviti uslugo svoji prijateljic i. Pismo razkriva še več drugih zanimivih podatkov, ki očeta mladenke direktno kompromitiratjo. Oee je namreč hotel skleniti z nekim starejšim gospodom kupno po srodbo — ponujal mu je svojo heerko proti odškodnini 800 funtov. Mladenka pa je »javila, da te sramote ne bi mogla prenesti in zato sta pobegnila z obtožencema. ki sta bila po tem razkritju oproščena- v Parizu vžigalice -z fosforne >sn«»vi. Sele iznajdbo Angleža Congrewa. katerega stoletnica spatla v te dni. moremo o-značiti za resnično iznajdbo vži-galic. Te vžliraJiee so irazen žveplene phi.sti še eno iz pepelika. dveh delov sive aiitimo-nove žveplene kovine in h i ga ste soli. Vžgali so jih s trenjem med dvema steklenima papirjema. Za-!il>og pa so se vnemale tudi same od sebe navadno v žepu. kar je bilo seveda neprijetno. V mnogih evropskih državah so ljudje konservativnega mišljenja naščuvali celo policijo proti tej iznajdbi rn policija je res prepovedala izdelovanje vžgalic. Inozemci, ki dvomijo o miro- ' _ ljubnih namenih Amerike, niso v j)ej?e]a priene propadati to-zadnjem času proučevali razmer! jj-fe,, r.asa, dokler imajo državljani v ameriški momsarici. j dosti časa, da se dolgočasijo. izkusu so zaprli nekega na smrt obsojenega zLoainea, v celico, kjr je nedavno umrla neka žemska na azijski kugi. O tem mu niso seveda ničesar omenili. Nekega drugega pa so zaprli v popolnoma snažno in higijenično celico in mn rekli, da je tam umrla dol:/-na -iženjska. Mož se je tako prestrašil da je zbolel na kugi, »loči«; je ostal njegov tovariš, ki je bil res v nevarnosti, popolnoma zdrav. nika, ki mu je eledil v ra*zdalji šestih korakov. V razdaflji 12 korakov pa je vozila ekvipaža. Tudi to je jfedaj jokipravJjeaio. Vati- kan je kupil nekaj avfcomobiion?, ski okolici ▼ spremstvu podv<»- ki jih uporabi}« več kardinalov. ZAROKA V MILIJONARSKI DRUŽINI Miss Anna Stillman, hči znanega milijonarja in milijonarke, ki sta se že parkrat tožila za ločitev zakona ter si pre tej zadevi očitala najrazličnejše grdobije, se bo meseca oktobra poročila z milijonarjem Henry-jem P. Davisonom. u i Skrivnost telesne sile. Poroča Rowland Thomas. Tsingtao. Piše Thomas Steep. Kaj je moč? skrivnosti Zasledili smo že j zvozijo. Lessis pa ni imel nobene-] Tsingtao je mesto na Kitajskem obsega ali velikosti, ga pomočnika. Delal je sam. pre- ki pa ; bHo n:ipr:lv,jvi, da je bil močan v.se svoje življenje in da je bila telesna moč rojena žnjim. On je mnenja, da velja to glede Vsake druge moči. Dolgem/ množino moči dobite kot svojo rojstno pravice. Če jo trosite, je ne morete dobiti nazaj. Imamo pa še fret ji vzgled iz_ vanredno močnega človeka, v osebi Gusta Lessisa. Njegovo mnenje je, da je velika telesna moč podedovana. Človek jo mora dobiti ftd svojih prednikov. lahko pa poveča ali raztrosi svojo drffščino, kot pač živi. Le*iis je mlad Grk. Pred tremi leti je bil navaden delavec v napravah Carnegie Steel Corporation v Pfttsburghu. Njegova n»-loga je bila nakladati surovo železo na ročne vO*i?ke, potihniti vozičke do peči ter stresti železo v peč. Vsaka kara ima posadko treh mož, ki so plačani toliko in toliko U Njegovi tovariši so ga občudo- raož?firi|, Kos s!;||( \onru: vali. a obenem zavidali. ka s mirni rdečimi strehami, vi- Nekega dne je šest mož obtičalo' k;mi ,i;mr.;k: ,, r f.,!n:ini na stopnjieah, ko so skušali po- mi slt>j-; snill0llI0 0i>Hli nesti navzgor železen tram. Fore- j .-,, t . „r , . i «n. man je poklical Lessie-ja ter mu kpuh'liiše so kot m .M porekel, naj pomaga. Lessie je zle- barv -ne m vari«-. tcnv— s:::o kit zel pod tram, ga uravnal na svo- otroci jemaSli iz Noetovih bark. jem hrbtu ter ga ponesel po stop. prebivalci mesta pa so čudno ne_ njicah navzgor brez pomoči. primerni, kajti v evropskem mi- Ta dogodek je povzročil v tvor- 1jeju so Orijentalci. Prvotno so niei pravcato senzacijo. Lessis je biH Kitajci, nato Nemci, nato Ja_ bil povabljen, naj pokaže svojo ponci jn seda| so zoppf Kitajci, mor- na neki zabavi, ki se je mo_ Xa ta Jiar.irt absorbira Kitajska rala kmalu vršiti v tvornici. Več svoje zavojevalce CYRIL WALKER kot en teden se je tiato uril v svojem prostem času ter izmišljal raz-' lične trike. Našel Glede Tsing tao_a sem čul dosti na "Washingtonski konferenci. Ve-' je. da lahko z;i -sem <]a je glsvno pristanišče! vije železno palico krog svoje ro_V. . ____. , . , . 1 i ,Santung province: da se nahaia ke. kot je videl delati profesi lonal-• __- -v- -, . „ ' . i okra.l11 Kiaticau; da se je Nem_ To iaz-,«jja 1898 polastila tega okraja; da je Japonska leta 1914 iz_ ne močne možke na odru kritje je vzbudilo v njem resnično zanimanje. Predstava se je vršila nato pred tisoč jeklarskimi delavci. Lessis je izvedel trik za trikom, grizel žreb-1 je ter z vil železno palico v obliki kravate krog svojega vratu. Nato se je vlegel na hrbet ter se dvignil v obliki obokanega mostu. Dvigalo je dvignilo kos železa, težkega ve«-kot eno tono ter ga počasi spustilo na goli želodec moža. Lessie je vzdržal težo tri minute, predno je dal vnaprej določeni signal ter so teio dvignili ž njega. Kmalu nato jf. Lessie pustil svoje delo v jeklami ter pričel javno nastopati. Lessis je- potomec »korenjaških trgala Nemčiji ta okraj; da ga je hotela Kitajska nazaj, ker je bil rojstni kra j Konfucija ter zibelka kitajske kulture in da je Amerika zahtevala, naj vrne Japonska o_ kraj Kitajski. Na konferenci je Japonska privolila v to. Kredit za to pripodi predsedniku Hard ingu. Ker me je 4nikalo iopazovati. kako bo Japonska Izpolnila svojo obljubo sem dospel v Kiaučau zalivi nekega krasnega jutra. Ker sem živel že več mesecev v notra-' njosti Kitajske, sem s stnnenjem. zrl na nemški stolp z uro. nemško j klubno hišo. nemški observatorij na vrhu griča, nemške ceste in na Meteori in praznoverje. j šali verjeti". Nič drugače ni bilo i v Franciji lee ipa- še takratni pariški list ".Journal de na um. da nebi verjel, da pa-j1^ osciences utiles" o tem sie-dajo na zemljo resnično nihalna tleče: "Kako žalostno je. da se telesa, ki. ni^o našega zemeljskega da še dandanes cel mestni svet —. _ —---______>f—______ ----- —| bolezen, je izvora in vendar je to »bilo še ne- ( nasamariti od praznoverja in se-1 uspešno, davno drugače. Meteori so bili (stavi protokol o stvari. <» kateri znani ljudem, že davno. Že stari narodi so p>o božje čostili kamne, ki so padli z neba in znano j«-, da irtiarjo še danes v Meki kamer., meteor, ki ga muslimani visoko enijo. V 18. stoletju, ko so hoteli biti nekateri ljudje modrej- zbolel na difteriji. — ^idra\4jenje s pomočjo ve rt. ni tako slaba stvar, ki ni nič resnega. Ko pa pride v resni-I t«'žki» to zdravljenj-* bret- __t tjimt • XHOCWWOOP « UHMiniBOB. K-.T.f Znani igralec golfa. «.-i jc dv^segtl pred kratkim lepe uspehe Detroit. Mich. Boetijcev. ki so bili radi svoje ' , ' - „ .se je nastanila-Japonska v oprem- * " nemško mesto brez Nemcev. Pre- , - ....... ustrajiioftti slavni že med starimi Grki. ob času, ko je pred tri tisoč leti padla Troja. Svojo prirojeno moč je še povečal s preprostim življenjem na grških gričih. Glede telesnega razvoja stoji na pr0TnpTli]a sp jo lr ohlf>ka sredi med Breith.irtom in deklico |U,J100Y Marto Farra. Srednje velikosti je Ter skoro previtek za Herkula. v ko nemškega napisa na nekem poslopju so .Tatponei naslikali japon_ ov. Nemška imena cest so bila japanizirana. Nemške pela pohištva, je bila vesela, da se zopet lahko izseli, j Obiskal sem utrdbe, katere so I zgradili Nemci v veri, da bodo na Tsingrt ao ^ [pravile Tsingtao nezuvzetnim. ti slu/ *~lutrdbe so ]>cstale razvalina zvite- j ga jekla in cementa vspričo nasko-Med industrijam!, katere so o_ kj)V japonskik in fingleških sil. \ -, i , . ., . hranili Japonci na> nemškem stan-'i.j., „,,-„■ vom Ima pa debel, masiven tilnik in , , -i- ,. . noeejo posnemati Aem_ , . . dardu se mi zdi najbolj romanti-'. .. iltlw1Tw.; ntl.,i|1A okroglo glavo in njegovi roki sta „ . , A ... , .' .. „ so pustili .1«. ponci u trd he t,._ 'na mdnstnj« lasnih mrežic. Po_ ke k()f so bile ko -e pa(,el Ra lagoma se celi narod o p rose a svoJlljih /a(lnji Nemee. jili kit in dolge kite črnih las se| Ko seqi pr(,ul,.flal pobarva plavo, rjavo in temno-JTsin?tao sem /apazil da ^ ie rjnvo ter sprrde v mrežice, katere japoilska vIiitla pi..pravlja- nosijo ženske r>o celem svetu. moeni in misieasti. Ker je preživel svojo mladost v prosti naravi, je Lessis mnenja, da je mati narava vir vse moči. Od časa do časa gre v New Jersey, kjer je daleč proč od vsakega me_ si kakor vse realnost in to zavra- mesta kjer pade kak metc.ir ALI VESTE, mora vsakdo vedeli, da je doje4a ; izmišljena ~ *. Pričetek 19. stoletja je s to d,,- • -i •, . , nekateri Italijani iireUlapajn- «la bi ueenjasko trmoglavostjo te- . . '.i . v. .. ^ .i j Sii n.|»reiuenilo ime "Fnifrie v "Dan- meljito obračunal in od takrat selnuzia" na čast iiesniku Uabriele I >'AivnunziuV Ali veste, »la iK»ste razrešili problem kaj«- etparet. ako začnete danes kaditi Helmar turške ei^arete? je pričela meteorjem ],o>vt *ati vsa pažnja. Danes se pošiljajo na a« ali krtt neresnično vse. kar se nr ujemalo z njihovimi prosto skonstruiran imi teorijami so spravili na indeks tudi meteorje in jih proglasili za fantazijo in praznoverje. Ti domišljavi učenjaki so šli celo tako daleč, da so metali dragocene ostanke meteorjev, ki so se nahajali v muzejih in drugih zbirkah ven. češ, da se mora enkrat za vselej obračunati s tem praznoverjem. neba ne more pasti ničesar, so trdili, zato -se tudi trditve, da so ti kamni koz-mičnega izvora, prazna izmišljj-t ina. Dne 26. maja 1756 sta padla pri Hašini na Hrvatskem na zemljo dva meteoTja. Očividci so slučaj dovolj odločno potrdili kljub tt~ mu pa se nahaja v zagrebški nadškofijski kroniki o tem .sledeča opomba: "Da sta ta dva kosa železa res padla z neba. verujejo pač lahko samo nevedneži; za iz obražene ljudi sedanje dobe bi bila sramota, če bi to sploh skn- se vsaj zdi. da je padel, cele znan-1 stvene ekspedicije. CesJo se do- ' godi, da .se najdejo ostanki me- j teorjev prav kmalu po padcu, kol so zunaj še razbeljeni, dočim st» i v sredni mrzli kakor led. Velikost ' znanih meteorjev ki so tlosi'glil i našo zemljo, je zelo različna. Imamo prav majhne mas*', ki tehtajo komaj par kilogramov, imamo pa tudi takega orjaka kakor je 90 tisoč kg težak meteor, katerega je leta 1897 pripeljal Peary iz. I Mellevilskejra zaliva v New York. STOJ GLEJ SLUŠAJ! ! Nikdar še niste imeli take prilike, kot se vam zdaj nudi, uporab.te Jo. Zakaj : plačujete drugim stanarino, zakaj iste j sami 'ne prejemate in z njo odplačujete ; svojo lastno hišo. Razumete to-ie: Mi vam damo tot, naredimo plan in postavimo hišo kakršno sami hočete. Kaj imate pa vi, da nam daste! Rojaki, ne spite, vzdramite se in da-lajte za sebe mesto za druge. Prid.te ali nam pišite, da se pogovorimo, to 1 vas nič ne stane. — NATIONAL CONSTRUCTION CO F. A. Plečko. Gen. Mrr., 10414 Ave F., So. Chicago. I'l. Pliori«-: Si. Phit-:ijjo 8*20 VERA NE OZDRAVI VSEGA. Neki newyorškd list piše: — Dobra stvar je vrjeti v ozdravljenje s pomočjo vere. zelo zelo lepa. a stvari se ne sme pretiravati. V Lebanon, Pa., so sklenili člani Faith - Tabernaolie. da so vse medicine, posebno pa antit.oksini in eepljenje. nepotrebne. Posledica tega je bila. da je devet članov te vrske družbe Prav vsakdo— kdor kaj tič«; fed* k»J do nuja; kdor kaj kupujfj kdor kaj prodaja; prav rtakdo prlsnaTa, da lma|# Mrpttk — mali oglasi v " o 111 Mirili". Proizvod Šantunga je znašal 1 na izprazmenje. da pa so se ja. sta duplina na nekem griču. Tam nnonn/w» i ^ rr ti * 140.000.000 mrežic na leto. Toliko spi na golih tleh ter si kuha pri prosto hrano na odprtem ognju. Zima je letni čas. ki mu najbolj ugaja za take izlete. Takrat se lahko valja nag ob snegu ter puli skale iz zmrznjene zemlje. .ponski trgovci pripravljali, da o-stanejo trajno. Ker so dobili od mržie se izdela. — mi je pojasnil vla,le u?(Mine stavbinske privile-neki Japonec, — da se založi žnji- je s > ;f!.)f,n. vr.vbeniki v>.epov_ mi vsakega moŽkega. žensko in o_|s

1 kot Pritlikavci iz Tisoč ali več banditov. oboroženih CM" . . . , . , pravljice, kot Guliverji v deželi. z mefi in puškami. je vkorakalo v Kaj je torej skrivnost velike te- kjer je vse preveliko zanje. Pili Tsingtao in kot da so prednja lesne m0el' isn,f> rensko ix čeških čas. Jed- straža kitajske vlade so mirno O«lgovor na. to vprašanje je tre-ili smo z nemških krožnikov ter zr-'stavili svoje preflloge, da se vzdr. ba šele najti. li na nemške okraske na. stropu.'^ plenjenja. To je w.budila dvo- ---i Miza, krog katere smo sedeli, je mp modrosti japonske uma- jbila velikanska in stoli tako viso- knit ve. Napovedovalo se je. da bo Vera vas bo konečno rešila, a ki. da se po mojem mnenju japon-'pORtal Tsingtao razvalina, da bo za enkrat je dobro najeti odvet- ski generali niso mogli dotikati trgovina- uničena, da bo postala mka' • _}tal z nogami. Zdelo se mi je, da nemška klubna- hiša shajališče ro- ZA AMERIŠKE VETERANE Ob priliki neke^sabaye na vrtu Bele^hi^ j^ jpodpisar^pf^d^dnik Coolidge kongresno resolucijo, ki določa, naj dobe bolnišnice, v katreih se nahajajo ameriški veterani Sest milijonov dolarjev podpore. narjev. Kljub temu pa je zavi-hrala nad Tsingtaom kitajska zastava. — Kar je zgrajeno na mojih tleh. mesta, železnice in -drugo.« pravi Kitajska. — mora biti konečno moje. Moj želodec lahko prebavi vsako tuji snov. Posle A ce igralske mani je madžarskega arntokrata. V Budimpešti je Zblaznel eden najbolj znanih madžarskih aristu-krstov, grof Bmerrk Degenfeid. Mož je živel zadnjiti 2& lei zelo razkošno ter je zapravii' svoj^ «»-gromno premoženje na kartah- tn konjskih dirkah ter v družbi veselih žensk. Sedaj, ko je izčrpal vsa svoja sredstva, pa se ga je lotila bojazen pred revščino, kar je njegovo duševno stanje tako poslabšalo, da se je zapravljive u omračil Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani.......................... 1.50 Nova velika sanjska knjiga........... ...........90 Sanjska knjiga, Brednja...........................35 Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod .......................................70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost..............................50 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana................................ 1.45 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana......1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek ..............................1.— Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918.....................i........ 1.25 Robinson, povest.................................65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman.............80 Rinatldo Rinaldini................................50 živeta Genovefa..................................50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .. .25 Čarovnica starega gradu...........................25 Hitrt računar ali Praktični računar................75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.— Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano................ 3.— Narodni zaklad Za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ......................................90 Pesmarica1 Glasbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 2.50 (K naročiltf priložite pokritje v znamkah ali M. O.) , Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. Slovenk Publishing Company 82 Cortlandt Street ; : New. York, N. T. mdr*': m L^. ^__________ _ " f* H- ■ GLAS NARODA, 20. JUN. 1934. Povcatek k naravi. Poroča George Godwin. t Milijonar ^je tzapustil eiviliza-' — Kavno včeraj sem večerjal v CJJO. Ritzu. — je nadaljeval, — in kaj Zdravnik, kojega praksa je bi- sem videl tam? Suhoparne žensk«* na največja na svetu, ki je vajen in moške, ostarele pred časom. To vsakega razkošja, katero nudi bo- je ničev tek za užitkom, ki ne gastvo, namerava zapustiti svet. dove do ničesar. Ljudje so polni družbo ter se vrniti k življenju strupa. Zjutraj bi se moral človek primitivnega moža. ;vzbuditi s pesnijo v svojem srcu. To zveni kot fantastična novest T;.ko pa se prebudi svinčenih u_ samoizpovedi, kot povest o staro- dov, medlega duha in s pokvarje-davnih kraljih, ki so vrgli proč nira želodcem. svoje krone in plače ter se napo-j Sir Herbert Barker ni sebičen, tili v puščavo ter v dupline samo- uspešen mož, ki izgine, ko je en_ tarja. krat nagroniadil bogastvo. Njego- Sir Herbert Barker, "brezkrvni va karijera se je pričela prav pri kirurg", ki si je pridobil pri- dnu. Njegov oče je bil odvetnik znanje kljub velikanski opoziei- in coroner ter želel, d abi sin sle-ji, ter se dvignil iz sorazmerne dil njegovi profesiji. Mladi mož revščine do bogastva, pa ni nikak pa je prosil, naj sme študirati fantast, ko namerava zapustiti anatomijo ter postal konečno uče_ svet ter civilizacijo. Njega ne na- nee Atkinsona. moža. ki je ugladil vdaja verska strast in tudi sveta pot manipulativne kirurgije, ne sovraži. Ni njegov namen re-j Zdravniki so ga olznačilj kot šiti svojo neumrjočo dušo, temveč sleparja in padarja. a njegovim svoje umrljrvo telo. jzdravljenjem ni bilo mogoče na- Pred par meseci je zapustil Sir sprotovati in zdravniki so mu po_ Herbert svoj krasni dom v Lon-j časi pričeli pošiljati bolnike, s donu ter odpotoval na otok .Ja- katerim ni mogla ničesar opra. maico, kjer je ostal tri mesece. Bil je izmučen od dela ter sklenil viti ortodoksna kirurgija. Sele proti koncu svetovne voj, obiskati ta tropični otok, da oja-Jne pa je bilo njegovo stališče tiči svoje zdravje. Malo se je čulo rejeno na skrajno dramatičen na_ !čin. o njem tekom počitnic, a ko se je vrnil, je podal prijateljem prese uetljivo izjavo. Vojni urad je izdal povelje, da ne sme noben častnik ali priprosti — Vse materijalne vezi. ki mej vojak k Barkeru v slučaju po. vežejo, — je rekel, — bogastvo, škodb na kosleiu .stotine vo- l • slava, časti, pomen jajo* sedaj zame tako malo da jim bom pokazal hrbet ter živel edino življenje, ki se v resnici izplača, — namreč primitivno življenje naravnega katera se jim je molilo pod nos, človeka na kakem tropičnem oto-jTudi v parlamentu so govorniki jakov pa je ignoriralo to povelje, ijr'elakaiiski val javnega ogorčenja se je dvignil proti oblastim, ker niso hotele priznati dejstev. ku. Trije meseci tropične solnčne napadli vlado. Dvesto članov parlamenta v luči na otoku so proizvedli čudo družbi več ministrov generalov in ter izpreobrnili moža k življenjujadiniralov je nato naprosilo nad-naših primitivnih prednikov. škofa iz Canterbury, naj se poslu- Ko sem šel obiskat velikega ži svojega starodavnega privilegi-zdravnika, sem ga niisel v njego-jja ter podel Barker naslov zdrav-vi lepo opremljeni konzultacijski nika. Ta stari privilegij sega nazaj v čase. ko je bila cerkev vsemogočna v državnem svetu. Nadškof pa je z obžalovanjem odklonil t£>i na Park Lane. Star jc nad -petdeset let a visok vitek in at letiva o zraščen. Roka, ki mi jo je podal v po_ svoje posredovanje. ker je l>il zdrav, je bila kosmata in trdna."mnenja, da bi pomenilo to klofuto Pritisk te roke ni bil sličen pri-!za redni zdravniški stan. tisku nobtneg adrugega človeka.] Tedaj pa je posegel vmes km'j Bil mehak, a obenem kazal ^ Juri j. Celo kontroverzo je koncil in neiTjetuo..živčno s tem da je dvignil Barkerja v encrzijo. Čeprav je videla ta soba več ču- plemiški stan z naslovom Sir. Barker je že užival zaupanje dovitih ozdravljenj kot pa operas, kraljeve družine, ker je uspešno cljska soba marsikatere boinice. j operiral par osebnih prijateljev nisem zapazil nikjer običajnih ki. kralja in kraljice. Ženskim članom rurgičnih priprav. Edino izjemo je(družine pa se je priljubil na ro_ tvoril aparat za vdihavanje plina, mantičen način. Najbolj priljuhlje-— Dejstvo je. — je rekel Sir ns mačka neke princesinje je pad-Herbert Barker, — da sem popol-'la z balkona Buckingham palače noma izpremenil svoje nazore o ter si zlomila čeljust. Kraljevi v\. življenju odkar sem šel pred dve.1 vinozdravnik je rekel, da je treba mi leti na Madeiro. Ižival uničiti* a princesinja se je Jaz sem mu rekel nato, da iina spomnila Barkerja ter sklenila o_ večina stvari, ki so drage človeku, denar, slavo, priznanje vladarja in vstop v -najboljšo družbo. — Mogoče, — je odvrnil, n jaz biskati ga. V spremstvu dvorne dame se je napotila sama v stanovanje Barkerja, ki je prvikrat v svoji prak- nočem teh stvari. Le eno življenje si privolil v to. da postane živino je vredno življenja in sicer naravno. Žival v človeku potrebuje obilo gibanje, soluca. kopanja, sadja in priprostih jedil. Vse drugo je odveč. Slavni zdravnik je nato pojasnil, kako je polagoma izpremenil svoje »azore ter pričel zreti hladnokrvno na vse, za kar se ljudje bore in umirajo v boju. -— To je dežela brez solnca, — je rekel — in celo svoje delavno življenje sem preživel v njej. Bil sem izčrpan, ko sem šel prvikrat na Madeiro. Dva meseca plavanja ter kopanja v solncu sta me po-jpopolnoma pomladma'. Ravnokar •en se vrnil iz Jamaice. — Odkar sem prvikrat občutil resnično naravno življenje, se nisem mogel pomiriti. Ravno sedaj hočem zopet solnČno luč, slano vode in zrak. Namignil sem mu. da bi večina ljudi ne hotela pustiti užitkov in Sidobnosti. katere nudi civiliza- Gloria Swanson Znana ameriška kinoigralka, bo nastopila v ,1 Demokratična narodna konvencija v New Yorku, Prihodnji teden se bo pričela v ^ New York je ot'ividno trdno New Yorku velika predstava, ki sklenil odeti se s slavo ter si pri-je znana kot Demokratična na- dobiti sloves da je gostoljubno rodna konvencija. O tej predstavi mesto. Ni treba še posebej pou-se govori in piše že več-tednov in; larjati, da nudi gostom in vle-priprave za konvencijo so nudili vielžencem na konvenciji neizmer-dela in zaslužka številnih tisočemino in najbolj različnih zabav, pridnih rok. Ne bomo skušali rešiti uganke koliko tisoč politikov, velikega in majhnega kalibra, bo prišlo iz vseh delov prrfstrane dežele, kajti te uganke sploh ni mogoče rešiti. Se težje pa je določiti, koliko svetovnih postopačev se bo Kretanje paraikov - Shipping News M. junija: Free. Wilson. Tnt; Pree. Hardin* Brtman; Oanoplc. Cherbourg; Bremen. I. Junija: Berongarla, Cherbourg; Taornlaa. Jualjat died' Pariz pod vplivom Amerike. Zadnje volitve v Franciji so pokazale, da se Pariz polagoma amerikanizira. — Nastop pariških sufragetk. — Ženske še nimajo volilne pravice. zdravnik. Posrečilo se mu je o_ zdraviti mačko. Avtentični rekord ozdravljenj; v slučajih katere je redna zdravniška profesija proglasila brez upnim in ki so se posrečila Bark-erju. znaša več kot sto in petdeset tisoč. Ta mož. ki zavzema stališče za katero ni najti nobene primere v medicinski zgodovini Anglije, je zazrl novo vizijo in način življenja, v primeri s katerim pomenja sedanje razkošno življenje le medel sen. Hovoril je tudi dosti o možnosti helioterapije, o zdravilnih lastnostih solnčnih žarkov, katere se je pričelo šele v zadnjem Času primerno ceniti in upoštevati. — Izvanredno je da se ohranijo* civilizirani ljudje-iako zdravi kot so, — je rekel .— Pomislimo •le. da prežive večino svojega življenja. proč od luči in solnčnega zraka in da žive v zaprtih prosto- Volihia kampanja v Franciji, ki se je pred kratkim končala, je nov dokaz, kako tam napreduje amerikaniziranje. Dolarski volilni fond senatorja Billietta je omogočil nacionalnemu bloku agitacijo 1)0 vzoru Amerikancev. Tako je bilo mnogo volilnih trikov prenesen ih iz zemlje dolarja in pariški volilni humor je bil iznova oživljen. Kajti kandidat, ki se poslužuje brezžičnega aparata za svoje agitacije, brez dvoma dokazuje. da je dober učenec svojih ameriških kolegov. Znani pariški pevec z Montremartra Lueien Boven. dnevni pevec na pariških radio-koncertih, ki mora glasom pogodbe publiki vsak dan servi-rati nov komad, je pričel nekega dne pred številnimi svojimi slušatelji izvajati. ''Dame in gospodje, za danes prepuščam besedo gospodu N. N., ki se vam bo prert-stavil kot kandidat za mandat tega ali onega okrožja. Slušatelji ki so nameravala poslušati novo Bovenovo pesem, niso bili bog v t* kaj zadovoljni z izvajanji pevca, vendar je kandidat govril pred precejšnjo množivo. Najbolj so ga "pihnile"' pariške sufragetke. ki se od londonskih ra-1 i kujejo le v toliko, da nimajo volilne pravice. Glavna u-rednica ženniagali vaši tlružini in sorodnikom, preskrbeli jim b«.»»io potne liste in vizeje ter uredili vse prevozne zadeve brezplačno* Prt>stori drugega in tretjega razreda so jako udobni, opremljeni z vsemi modernimi i>otrehščinami, umivalniki. tekoT-a voda v vsakem prostoru, počivališča, kadilnica, brivniea in iktkriti promenadni krov. lire/, tlvotua boste zadovoljni s splošno znano francosko kuhinjo laliko pji dobite tudi svoja priljubljena jedila zaeno s pijačo, ki ste je vajeni. Godba, ples, radio in druge vrste zabave. Za nadaljne informacije vprašajte svojega lokalnega zastopnika ali french liine 19 STATE ST. NEW YORK JAVNA ZAHVALA. Frank Sakser State Bank, "j 82 Cortlandt St.. New York. N. Y.! Cenjeni:— j Podpisani Vam naznanjam, dal sem srečno dospel v Chicago v so-1 boto zvečer ohv napovedanem ea-; su. Lepa hvala za vso točno po-j strežbo, ki sem je bil deležen odi strani Vabili agentov ves čas mo-naikrajšem času izvršiti veliko na-, - „ „ t i . - J J ;Jega potovanja, v.sak se nn čuda. logo. Treba je najprvo nakupovati in zopet nakupovati, nevrjetne množine živil, da bo mogoče zadostiti vsakemu okusu in vsaki želji moških in žensk. Ker bo pri-i^-šel velik del vdeleženeev in po_ setnikov iz krajev v notranjosti ijudem, ki so umaknili iz rih. ki so napravjeni naravnost aktivnega življenja. On se je na-'dovršeno, — s stališča bacilov, ffpaehnil. Rekel je da je večina} — Solnčna luč je telesu p*av »tarejših mož sitna in da se skoro tako potrebna kot hrana sama. To srai dolgočasijo. Glede užitkov ci- je dejanska hrana za kri in živ-je rekel, da je njih re_ ce. Uničuje strupe v krvnem toku, men ubijati čas, ne pa o. ki povzročajo bolezni ter krajšajo je resničen, vir vsega življenskega veselja. Nobena druga stvar ne pride pri tem vpoštev in način življenja ki nudi obilo solnčne luči, ziiora biti pravilen. Najbolj bistveni točki življenja sta zdravje in sreča. V civilizaciji nisem srečen, a uživam polno srečo, če živim življenje primitivnega človeka. če hodim preko večine dneva dežele, bodo brez dvoma hoteli za izpremembo pokusiti morske ribe in druge morske živali, kot lmUc, ostrige in takodalje. V tem oziru je bilo seveda dobro preskrbljeno. da se nudi gostom dosti dobrega v bogati in dobri izbiri. Energična in spretna gostilni-čarka je nudila časnikarjem majhen predokus nakupov, katere je treba oskrbeti predno bo pričela konvenija s svojimi sejami. Dala je naročilo za pet ton kave ali deset tisoč funtov, za par ton frankfuteric, katerim je dal narod čedni priimek "Hot dogs", za trideset tisoč žemelj, petsto pa-jev različne vrste, tristo štruc kruhii 24,000 steklenic slavnih "mehkih pijač" in petdeset sodov rakov, clamsov in drugih pošasti, katere proizvaja morje. Za frank-futarice bo treba še sto galon žen-fa. Kot vidite ni nobena malenkost spraviti vse te stvari pod streho in treba je deset ton ledu. da' se ohrani vse to sveže in hladno. Ta provizorična rfstavracija v "Madison Square samem, bo seveda glavno zbirališče politikov, katerim ne preostaja toliko časa, da bi se tekom konvencije same potikali da sem tako hitro dospel. Isto tako se Vam zalivali moj oče. S spoštovanjem Vam hvaležni Frank Vidmar, 1714 W. 21. P1.. Chicago, III. nag ob morski obali. Takrat je moje veselje bolj intenzivno kot je[p° mestu, a razven politikov bo bilo kedaj poprej. [moglo zadostiti svojim telesnim — Vsled tega hočem uravnati potrebam tudi na stotine drugih svoje zadeve ter se vrniti k na-.lj^i, ki bodo privreli tekom konvencije na lic^ mesta. V velikih hotelih in restavran-tih ter v vseh lokalih, ki leže na i življenje. Pomlaja celi sistem ternja. ravi. — Polovica stvari, katere je uveljavila takozvana civilizacija. >omenja zame ovire napredka, ko-'glavnih prometnih točkah, se isto-jega cilj mora biti največja sre- tako vrse velike priprave, da se ea, — je zaključil svoja izvaja-1 zmore naval, katere ga bo povzro- VABILO NA IZLET (pic-nic), katerega priredi društvo Sinovi Slave štev. 168 SNPJ. v Cone-maugh, Pa., dne 29. junija na prijaznem prostoru Paul Goo-genauerja v Wood vale Heights. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz okolice, da nas blagovolijo posetiti omenjeni dan. Za izvrstno pijačo in prigrizek bo dobro preskrbljeno. jZače-tek ob 2. uri pop. Vs&opnina 25c. Člani, kateri se ne udeleže, .morajo plačati 25c vstopnice vseeno na prihodnji društveni seji. V slučaju slabega vremena se vrši piknik prihodnjo nedeljo 6. julija. K obilni udeležbi vaibi odbdr. (20-21—6) VABILO NA PIKNIK, katerega priredi društvo svfetega Frančiška štev. 46 KSKJ. v New Yorku v nedeljo dne 29. junija v dobro znanem Henry Walter's Emerald Parku v Glendale, L. T. Igrala bo iZvrsrtna godba brook-lynskih tamburašev; kegljanje za dobitke v gotovini; žrebanje dobitka za kuhinjsko posodo. Za dobro pijačo in prigrizek bo preskrbljeno. Za obilen poset se priporoča Odbdr dr. sv. Frančiška. 20,24,26—6) Ameriški vladni parni ki za JUGOSLAVIJO preko BREMENA Če ne morejo vaši dragi priti v Ameriko, zakaj jih ne greste obiskat v staro domovino? Dobili boste vladno izkaznifo, da se lahko vrnete tekom Šestih mesecev, Jieujtiraje se na kvotlne omejitve. Zagotovo potujte na ameriških parnikih—pod ameriško zastavo. Tretji razred na a-nierlSkih parnikih zagotavlja atneriSki standard čistosti, hrane in udobnosti. Dnevni koncerti nudijo zabavo. Pojdite k svojem agentu ali piSite na: UNITED STATES LINES 45 Broadway, New York City Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD Kad bi izvedel za naslov svojega brata JOHNA SIRCELJ, po-domače Milčev iz Knežaka pri Št. Petru iui Notranjskem. Pred nekako 4. leti se je nahajal na 1716 West 14. St., Oakland, Cal. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, naj m,i poroča, ali naj se pa sam o-glasi. — Tony Šircelj, Box 90, Camp 61, Bemis, \V. Va. (20-21—6) \ - v* : - Čil .ta politični dogodek. : i"- ROJAKI YL NEW Y0BKA IN OKOLICE P&EŽ1VITE POČITNICE NA DEŽELI pri: JOHN-U PODBOKČEK Centre Grove Rd. Bok 73 Dover, N. J. Telefon 883RV Dover, N, J. __i ii __________, . liMU t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam sorodnikom,* prijatedjem in znancem, da je dne 12. junija za vedno zaspala moja ljubljena soproga oz. mati HART LENARD, roj. Olavan, po mučni bolezni rak na črevah. Pokojna je bila rojena 1. 1881. v Vrbljenjah, kjer zapušča očeta, mačeho in sestro, tukaj pa mene moža, 4 sinove in 3 hčere. Pokopali smo jo dne 14. junija po katoliških obredih. Iskrena hvala družrrn Glavan ter gospicam KlanČr, Saus, Vidmar, Teraelič in Košik za darovane vence in šopke ter vsem, ki so jo obiskali na odru in spremili k večnemu počitku. Žalujoči ostali: Tony Lenard, soprog. Joe, Tony, Frank, John, Mary, Frances in Angela, otroci. - Ridgeway, Pa., 17. jun. 1924. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko, K DOK Je namenjen potovati v stari kraj, Je potrebno, da Je natančno poučen o potnih listih, prt* ljagi ln drugih stvareh. Pojasnila, ki vam Jih eamoreme dati vsled naše dolgoletne h&uSnJe, Vam bodo gotovo v korist; tudi pri* poročamo vedno le prvovrstne par* ulke, ki Imajo kabine tudi v III. ra» redu. Glasom nove naselnlSke postave, kl priile v veljavo s prvim julijem, bo latiKo dobil tudi isti. ki §e ni ameriški državljan dovoljenje za, ostati v domovini eno leto, ter v slučaju kake zapreke tudi dalje. Taka lzkazila bo izdajal naselniški komisar v Washington-u, D. C., ter se bo z istim vsak lahko j>ovrnil v Združene države br4z dovoljenja ameriškega konzula zunaj, kakor Je bilo običajno dosedaj* Kako dobiti svojca li star* ga kraja. Kdor Celi dobiti sorodnika ali rvojca is starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Nadaljni priseljenci Is Jugoslavije bodo pripnft-Ceni sem sopet po 1. Juliju 1924. Prodajamo vozne liste sa vse proge; tudi preko Trsta »morejo Jugoslo ■ ni *edaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt 8t.f New York Iščem svojega brata MATIJO PRI MCA, doma iz Pod graja. Kdor ve njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sam o-glasi sestri: Mrs. Mary Benko, R. F. D. 1, Smge House, Pa. (20-24—6) Pozor čitatelji. Oposorfte trgovoe 3x p« brtnfke, pri katerik kupujete aU naročate Is sto ■ njik postrežbe sadoTOlJjJ, črn oglašujejo t Mstn • 401m Maroda". lin VpraTC "QUs Var^dfl91 ADVERTISE in OkAS NAHODA . -T i