Šl. 20. V Trslu, v saboto 20. maja 1882. Tečaj Vllv Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. iV aJinoiti j* moti • EDINOST« izhaja vsako saboto zjutraj; cena za vm let.) je 4 gld. 40 kr., za poln leta 2 gld. 20 kr. za i >l»lViij ■ > pri npravni^tvu in v trallkali v Trstu po T kr., v Gorlol in v Ajdovščini po 8 kr. — N>iro?,iUiie, r jklam rije m ius.jrata prejema Opravnlitvo •> via Zonta 5«. Vsi . — ln -ih 'mzim naznanila in doslaui.-u) «■ /.aritmijo p> pogodbi prav cono; pri kratkih oglasili ■/, drobnimi Črkami se pladnje za vsako busetlo kr. Egipt. Na stiroslavni E^ipt, deželo Faraonov i zibel najstarejše kulture, obračajo se zdaj oči treh delov sveta. Od pamti veka je bila ta dežela imenitna zarad svetovno važne lege i zato je podlegla skoraj vsem onim mogotcem, ki so ustvarjali svetovne države. Do denašnjega dne ona ni izgubila velike svoje važnosti, po dovršenem sueškem prekopu je važneja, nego kedaj poprej. Posebno pomembna pa je Avstriji in v prvej vrsti Trstu in slovenskim deželam, ker sk<>z njo drži naravna pot iz Trsta v bogato vshodnjo Indijo in druge velikanske dežele na indiSkem oceanu. Tu li je Egipt meja mej krščanskim in muhamedanskim svetom, ki sta si v duševnih in moralnih nazorih nasprotna ko noč i dan i zato v vednem bojevanji mej sahoj; mogoče je I celo verjetno, da prav tu padejo osodopolni kobri, ki polumesec otemne na minaretih i se križ zasveti po širnih vshod-njih deželah. Mnogim naših bralcev utegnemo tedaj ustreči, ako jim podamo prav kratko zgodovino te pre-hnenitne dežele, predno spregovorimo o današnjih razmerah, ki so tuke, da je občni nered in vstaja neizogibna, ako evropske države tega ne obvarujejo, i uže mej tem, ko to pišemo, plujo proti Aleksandriji angleške, francoske in italijanske vojne oklopnice. Egipčani so najstarše zgodovinsko ljudstvo na zemlji, uže v svetem pismu starega zakona se Egipt večkrat imenuje in gotovo je, da je bila tam najmanj 8000 let pred Kristom kultura uže jako razvita. Prvi zgodovinski kralj te dežele se je imenoval Mene?, ki je sezidal mesto Menfls, a kedaj je vladal, o tem so zgodovinarji zelo različnega menenja.Za njim se imenuje mnogo raznih vladarskih rodovin. 210U let pred Kristom je pridrl od vshoda v deželo rod Hiksos (pastirji), podvrgel si jo in okoli 000 let vladal. Ko je bil ta rod prognan, napočila je Egiptu najslavnejša doba, njegova mogočnost in slava se je na Široko razširila, to je bilo od II. do 12. stoletja pred Kristom. Najimenitniša kralja te dobe sta bila Setos I. in Ramses L, pod prvim je prišel Jožef, Jakobov sin v Egipt, na dvoru druzega pa je bil vzgojen Mozea; pod mehkužnim sinom poslednjega pa so Izraelci zapustili Egipt i šli skoz Rudeče morje. Ti kralji so stanovali v mestu, imenovanem Teben, ki je imelo sto vrat, kakor pripoveduje grški zgodovinar Herodot. Od tega Časa pa je Egipt naglo propadal; v osmem stoletji pred Kristom si ga je podvrgel Etijopec Sabakon, a ne za dolgo časa, od Elijopcev prognani kralj Psametih je zasedel zopet prestol, stara slava in bogastvo ste se začeli zopet vračati, vzbudila se je velika trgovina in bilo je v deželi 20.000 mest. Leta ,"25 pred Kr. je deželo podvrgel prziški kralj Kambises, v letu 43 je zadobil Ali hej skoraj popolnoma samostalnost i za njim Ibrahim paša še večjo. V tem času, leta 1798, je francoski general Bo-naparte (pozneje cesar Nipoleon) vzel Egipt, da bi angleško moč na morji stri in Angleže iz Indije prognal. To se mu sicer ni posrečilo, a od tegu Časa je obrnolu Evropa svojo oči zopet na Egipt. Pozneje se je Egipt zopet povzdignol in Ibrahim paša bi se bil proti polovici tega stoletja popolnoma osvobodil i celo turško cesarsko uničil, da niso temu evropske velevlasti, posebno Rusija, nasproti stopile. — Zadnje čase pa je v Egiptu zopet velik nered in le zavist evropskih velesil brani polovično neodvisnost Egipta, Tako stanje pa ne more dolgo trajati, ker jo nenaravno. Vlade se morajo naveličati, pred Egiptom vedno na straži stati in one bi tudi zdaj tega ne delale, ako ne bi se bale, da ta, ali ona država ne seže po tej deželi, po kate rej se mnogim, če ne vsem, skomine delajo, in gotovo nI čas daleč, prva prilika ga lahko prinese, ko ostane razpor iti silna vojna zarad pridobitve velepomembnega sta ros lav neg a Egipta. Dopisi. Iz Iržnškr okolice 15. maja. 25let trajajoča trtna bolezen, katera tlači uboge posestnike naše okolice, spravila je uže marsikaterega posestnika na beraško p ilico; posebno prva leta, dokler ni bila Še znana nam pomoč, s katero se ta plesnjiva bolezen more odpraviti, ni bilo skoraj nič vinskega pridelka. Ko pa so se začeli kmetje pridno posluževati žvepljanja trt, s katerim sredstvom se ta bolezen odpravlja, vrinola so je mej trte neka nov i nadloga, katera vsakega vinogradnika z slrahom navdaje. Ta nova trtna bol -zeti se o 1 leta do leta bolj Širi po vinogradih, posebno po onih krajih, kder so bolj plemenite trte, škoduje uže toliko, da se je najhujšega bati. Uže lansko leto, ko smo videli, da se ta strašna pošast tako hitro širi po našiti vinogradih, spoznali smo za potrebo objaviti to tržaškoj kmetIŠkej družbi, da to stvar preišče in nam objavi, kakšna bolezen bi to ntcgnola biti, in kako bi se dala odvrnoti. Minolo jo užo leto od tistega časa, kar smo to objavili in se je zopet hudo prikazala bolezen; da bi bila kmotiška družba, ali pa tisti gospodje, kateri se večkrat prav (letno po leti v odprtih kočijah na troske tega društva vozijo, do sedaj kaj storili, to nam ni znano. Znano nam je le toliko, da so so lansko leto enkrat ti gospodje v sv. Križ pripeljali, tam pri gostoljubnem gospodu župniku te vrste vinca, katerega nam ta pošast sedaj uničuje, dobro n apili, in se zopet v hladnej noči v Trst vrnoli. Nam tedaj ne ostaje druzega, nego prašunje: je li vredno še tako kmetiško društvo vladne podpore, katero vsako leto primerno dobiva in za vso druge svrhe, nego za prid kmetijstva rabi. Da bi v resnici bilo kaj ležečo temu društvu na zboljšanji kmetijskega stanu v našej okolici, ne bi za slovenskega poljedelc i izdajalo italijanskega gospodarskega časopisa in ne imenoval bi se učitelj za kmetijstvo, kateri besedice slovenski ne umeje; pa saj tudi drugače ne more biti, ker — kakor se je meni pravilo — briga se večina udov tega društva bolj za nerešeno Italijo, nego za blagostanje — slovenskega kmeta naše okolice« Okoličan. M 14 r nuj krajše j poti, navede nam, po menenji veljakov v jeziku in šolstvu in po njega vlastnej skušnji, razno stopinje in postopanje istih v pouku jezika. Slelnjič dostavlja, kako so drugi narodi v času i/, obrazili se v materinem jeziku in le na podlogi Istega, a kako so baš Nemci odbi-j ili ter se protivili poplavijenji francoščine, ali — tužno, kar so sami si želeli in dosegli, ne žele svojemu sosc lu. Konečno vsklikne: Da učitelj doseže v materinem jeziku težavni, a prvi svoj cilj v ljudskej Šoli, mora biti naroden, mora znati se ugloblti v narodni duh, da isto poda našej mladini, bodočemu narodu. Slava mu! O njega nazorih o poduku jezika so posebno govorili, g. nadzornik, Ant. Leban in govornik sam. Svoj govor priobči g. govornik v jednem slovenskem listu. Zagotovil nam je tu li sestaviti učitelju pomočilo knjižico »Zgodovino slovenske književnosti« po osnovi 2. in 3. berila za slovensko ljudske Šole, katero bi učiteljsko društvo izdalo. G. M. Kante je imel točko; »Praktičen poskus iz zgodovine«. A ker je bil pri učiteljskem izpitu v Kopru, torej zadržan, ni se pripravil Podlistek. Trst in okolica.* (Zgodovinsko črtice, spisuje M. Skalovič.) (Dalje.) VIII. PadriČe, (Padrich), t. j. vas pod Rtjem, hribom tega imena (glej gor: Čič-rt, Klči-rt). IX. Prosek, (Prosseco) t. j. kraj na hribov-nem prošeku. Dasi tudi je to ime tako očito slovensko, da bolj ne more biti, vendar so Talijani to odrekali trdeč, da je popačeno od starinskega mesta: »Avesica« iz rimljanske dobe: pri Avesiki — pravseki — prosuk. (Archeografo triestino II.). A v razlaganji, gde bi ta kraj se imel iskati, jako navskriž so si pisatelji. Val-vazor misli Avesica so Senožeče, drugi pravijo: Sežana, tretji Bazovica, četrti Opčine, peti Prošek it i. Kandler je s početka mislil na Šenpolaj kašnje na Volčjigrad. A tudi ne čilajo vsi enako, nego v nekih iztiskili je pisano Avesica, v drugih Adbesicin in Aleslcion. X. Trebile, (Treblch in Trebichiano) od prebiti — gozd izsekati, torej isto kar Laz, (Lažeče — Ležeče). XI. Trstenik, malo hiš, ki spadajo pod Bar-kovlje. dobil je ime ol trst i, trstike (cannella), ali verjetnejše od kamenltega — drstnega sveta,' kakor je še mnogo vasi tega Imena: v Istri, na Kranjskem, v Dalmaciji. Razvidno je iz teh imen okrajin ali kontrad (contrada), katerih je 12, in Iz imen vasi (villa) tržaške okolice, katerih je tudi 12, da ne morejo tajiti svojega slovanskega pokolenja, dosledno je torej, ako je lupina in meča slovanska, da mora biti istega roda tudi srce — jedro. Da bi Trst bil slovanski, temu se ve, nasprotujejo na vse kriplje, mnogo kašnje, nego Slovani semo došli Talijani i Nemci. Trst (talijanski: Trieste, nemški: Tiiest) prikrajšano ime iz prvotnega »Tergeste«. V najstarejših spomenikih iz rimljanske dobe je vedno le: Tergeste, pozneje tudi Tergestum. Je-li to ime, in ako ime, toraj tudi začetek mesta, slovanskega ali keltlškega korena, naj razsodijo umni čitatelji po teli le 15 razlagali imena »Tergeste«. 1. T. iz lat.: ter gestum — trikrat preneseno, kakor da je menjalo trikrat, ali pa, sodeč po onom gor omenjenem pečatniku iz 13. veku, od treh vrat mestnih, kajti Rimljani so mesta obzidavali, iti kder so iinela biti vrata, plug so prenesli: »Qui urbem novam condet, tauro et vaccaaret; ubi araverit, miirum faelatj ubi portuni vult csse, aratrum sustolut et porlet, et portam vocet«. (Frag. lat. Orlg. Isld. 15, 2.) (»Kdor novo mesto utemelji, nuj orje z volom in kravo; giler je brazda, nuj bo zid; gder imajo biti vrata, naj prenese plužno drevo, in nuj imenuje vrata«). 2. T. vi. lut. ter—egcstuin, — trikrat razdejano, razrušeno. Nu, kuko se je neki predno je bilo razdejano imenovalo? 3. T. iz feniŠkega: tar-šlš, — radost potnikova? 4. T. iz traciške^a: tarus, — jarčevo mesto? 5. T. iz hebrejskega in arabskega: tarus, — močan, trd, torej močno mesto —trdnjava? C. T. iz sanskr.: taras, — valovje, (grŠk. taliissa — morje) lorej: mesto pri valovji — morju = Valovsko? 7. T. iz keltiškega: tre, — trg, als, — voda, dae, — ljudje, torej trg primorskih ljudi? 8. T. iz kelt.: tir, — kraj, ge, — primeren, es, — razločen, te, — prostoren; torej: kraj za trgovstvo primeren ? 9. T. iz kelt..- tir., — kraj, hesb, 'cest) — žleb: torej kraj v žlebu, v podanji, podolgutej dolini? 10. T. iz kelt.: tir, — kraj, ce*, — predel, torej v predele razdeljeno? 11. T. iz slov. trag — tragešče = pristu-nišče, luka, pori; (rusk. trogaju, — puščat se v hod; Eingang, Einkelir, Unterkunft, ul.so llafen.) (Šuman). 1 12. T. iz slov. trg, tegešte, tržišče, kraj kder seje trgovalo, ali kupčovalo od starodavnih časov. Znani tržaški kronist P. Iieneo della Croce 'UMK 1.) pravi: »V nekih izdajah Apiana in Ser-vlja, ne znam ali po pomoti tiskarjev, ali ker so jim je tiko zljnbilo, pisano je »Tergistum«. In v prevodu Apiana Ales. po Kandidu nahajam celo pisano: »Torgium«. Skrajšane oblike ne morejo biti merodajne za razlaganje sturega edino veljavnega in nu spomenikih pisanega: Tergeste. Torej ne ugaja Valvazorjev: Trst od zelišču trsta ali trstike, kakor neki drugi za njim trde. Isto tako se ne ujemajo z novejšo razlago prof. Pcrvanoglu: Trieste — triforme, t. j. triertno mesto od oblike, kakor da bi tri nosove iinela pokrajina, kar nI istinito. L. 151'i. so našli v samostanu (henedikti« tiarjev) v Trstu nek star rokopis, v katerem so bere o vojni Rimljanov z mestom Morite Mu-liano, kar je neki Trsi. Po tem so neki pisatelji mislili, da je utegnol Trst to lino Muliano dobiti od Amulija XIV. kralja Lutioov, ali pa od mezgov (mul), katere so prvotni stanovnik! v teb pokrajinah rodili. A obojo se nam zdi neslano in brezmiselno trdenjc. Kandler meni, da so ono kroniko (letopisj spisali i/, tilijanskega prognani Gibelini, ker niso hoteli biti riinljanski nego latinski naseljenci. Potem je vsa zgodba v kroniki Monte Muliana, podobnu vojni Rimljanov z Istrani po J kraljem Epuloui, neka zml-Sljotinav strankarske svrhe namenjena, pisana v li. stoletji, šo po I le, ko je Trst užo prišel I pod avstrijsko vlado. V srednjem veku so Benečani včasi ne sto Trst imenovali »Mont -Bar-baseo« t. j. bartaŠki hrib, zakaj? to nam ni znano. Kakor zlatu zaponka v nedrij avstrijskega primorja, tako veže Trst najskrajniji scverno-zahodni rob sivo Istro z belokamnitim Krasom EDINOST. ter se jo ti točka izpustila. Za prihodnje zborovanje, ki se ima vršiti pni četi tek mese. a julija, določila se je Lokev pri Divači. Konečno se še vpiše v društvo pospica Injicrle, učiteljica v Komnu. DruStvo je skupno obedovalo pri g. Benigarji, kder je pevski zbor marsiknlero 2apel, pri tem se je tudi marsikaj povedalo v veselej družbi mej svojimi, a spo-minalo se je tudi svojega umrlega, a v sn u vsaeega kolega živečega našega Frana Cveka-Društvo je sklenolo mu postavili spomenik; v to svrho priredi besedo tneseka narava zopet v novo pomladansko živenje sto-pila. Minuli teden nam je podelil rniloslljivi Bon i bilo potrebnega dežja in potem pa mirne tople dneve. — Žilo sploh do zdaj prav lepo kaže, da ga Bog tudi zanaprej hude Šibe obvaruje! Posebno 8e je nas katastralni občinski IiotU Zavod, katerega jako skrbno naši obČ. svetovalci poSkodovanja varujejo, zopet v krasno zeleno odejo spremenil. Veselo je slišati milo slavčevo petje po zelenih travnikih i dolinah. Zaradi tega je pa tudi nuS prijetni kraj trž iškej gospodi o poletnem času zdo priljubljen. Neki nemški inženir je pred malo časom svoje bistroumno menenje tukaj v priličnej družbi o važnosti sivega Krasa občno izrazil in sicer: »Der Karst ist ein, von den uralten unterirdlschen Schweffelvulkanen ausgebraniilet' Steiuboderi, der aber gegenwartig an seiner romantisehen Obeiflacbe betrachtungs\verth erseheint.« Tega inenenja bi bil še marsikdo drugi, to jc pač jasno. Kmetijski napredek na Krasu se vidi najbolj iz tega, da so uže naši preprosti pradedi v zadnjih 201) letih neutrudljivo delali na to, da so si iz trdih kamenitih t d nova rodovitna polja i travnike z velikim trudom napravljali. Divaški rodoljub. Iz koprskega okraja Ki, maja. V vsakem stanu hite posamezniki dandanes v prijateljske družbe z geslom: v edinosti je moči Vsak dan beremo, kako se različna društva vstanovljajo, delujejo in čudovito napredujejo. UČiteljstvo ni hotelo o tem zaostati; spoznalo je važnost in potrebo in si snovalo učiteljska društva. Imamo več prav žilih učiteljskih društev po Slovenskem. V najnovejšem času bo se taka društva tudi na Primorskem ustanovila, in jedno celo v tužnej Istri, kder so šolske raz. mere morebill na najslabšem v mogočnej Avstriji. A prav te pomanjkljivosti, ljubezen iu napredek šolstva in milega naroda, napotilo je mlnolega leta peščico slovenskih učiteljev in učiteljic v kopeiskem okraji v bratovsko učiteljsko društvo, da se moremo tako s združenimi močmi nadaljno izobraževati. To društvo končuje svojo prvo leto s prihodnjim zborovanjem v Pasjivasi, dne 21. maja. V tem zborovanji se bodo razpravljale v naše nadaljno izobraževanje ju napotila važne točke. Učili se hodemo poznavati, po g. Julij pl, Kleiumavr-ju, etnogra-ličue in jezikoslovne črtice naših sobratov prav tako tužnej Koroškej. Govorilo se bode o šolskih vrlih, katerih nema Še nobena slovenska šola v tem okraji, Ker so tudi druge točke znamenite, dnevni red važen iu obširen, in ker nas uže tako prijetni mujnik na studentske lepe navade — izlete spomina, in krasno naravo občudovat vabi, upati je, da se v prvej vrsti vsi društvenlki, pravi in podporni udje, zborovanja udeležimo, in da nas v drugej vrsti šolski pri- In na dalje proti zahodu z goriško-friulske nižine se dižečo pokrajino. Trojni svet: morje, peščeni lapor in kraški apnenik, je podoba v tii glavne vrste razdeljenega prebivalstva tržaškega: pomorskih trgovcev vsakovrstne narodnosti, ki se od vseh devet strani sveta vkup shajajo; — v kapitalu in izomiki druge na l-krilujočih Nemcev in Ta lij a nov, kakor peščenik sivi kamen, iz kojega je večina tržaških hiš sezidana; in še le v novejšem času k večjej veljavnosti se dvigajofiih Slovanov, kakor trdi trpežni beli kamen kraškega sveta, ki je do sedaj le za stopnice po hišah rabil iu mo domišljal na besede pesnika: »Kdor zaničuje se sam, podlaga jc tujčevej peti«. A vzrastle se tudi uže lepe palače iz belega kamena, vzraste tudi polagoma čast Slovanov, da jim ne bode treba se sramovati, nego da; »Biti slovenske krvi, bode Slovencu ponos«. Peščeni, laporasti svet, na kojem stoji Trst pričenja se, kakor od kraških sten v morje po-tisnen rokav, od zahodne meje tržaškega teritorija pod sv. Križem pri Rojnicak (studencu, i/, kojega zra'en železnice po parostroju tir.ijo vodo v Trst: »acquedotto di Naiiresiua«), iu se proteza sem proti Trstu dvigajoč se v mnoge griče, kakor: Kontovelj (Mogilan) iz kojega je krasni razgled na morje i Trst, Trstenik, Kokonelj, Skorklja, »gorenji hrib* pri Vrdelji (nekdaj »kosmati vrh«), Temtnjak, kder Izvira voda uže za latelji iz bližnjega Kopra in od drugod si svojim pohodom poč istili blagovolč, da hodemo tako (i ti le 'tulci družili, v kar pomozi Bog I Iz Podgrad»kff» okraja* 11. maja. (Naiim trem iupinom,. Velik pomen imajo prošnje, katere odpošiljajo slovenske občine državnemu zboru na Dunaj. Vse enako prosijo, vse imajo e>..ike želje, da bi namreč ne dobivali več iz naših uradnlj nemških ali italijanskih dopisov, ampak slovenske. Kolika dobrota bi to bila I Take dopise hi lahko vsak učenec prebral in našim ljudem ne bi trebalo dolgih poti delati in prositi gospode, naj jim pove, kaj je pisano. Tudi prosijo razne občine, naj bi se za vse slovenske dežele ustanovila saino ena višja sod ulja v Ljubljani. To je tudi dobro premišljena prošnja, ker 3 slovensko uradovanje bolj gotovo In laglje, ker bi se vsi spisi, prizivi (rekurzi) iu drugi iz Ljubljane slovensko pisani vračali. Ćudno je tedaj, da se naši župani gospodje Kaslelec, ValenćiČ in Pip ne ganejo, Vsaj so oni trije izvoljeni zastopniki ii.išcga okraja. Ljudstvo jim bi bilo jako hva-h'žno, ako bi tudi oni odposlali tako prošnjo. Naj le vprašajo vsakega posrbe iu razlože naj mu pomeu in korist like prošnje, vsak poreče: da, to bi bilo jako dob; o, a precej tudi neverno zmaje, češ, to se nikdar ne doseže. Po bridkiu skušnjah zgublj i uže narod vero v pravico I I rt zakaj jo zgublja? Zalo, ker si sam pomagati ne ve iu ne zna in ker vidi, di ga pri visokej gospodi ne podpirajo oni, ki so za to izvoljeni. Kranjci, Korošci in Štajerci vendar niso zastonj prosili. Minister je njihove prošnje uslišal in ukazal, da morajo sodnije slovensko uradovali. Mi smo tudi Slovenci, pod prav tisto vlado dunajsko, mi tudi plačujemo davke — zakaj bi se tedaj nam krivica godila? A prositi treba, ne molčati. Evo vam v Istri izgled. Najboljša in pogumna občina Kastav je tudi odposlala tako prošnjo in Veprinac se j.j je pridružil. Ta vrla občina naj bode za izgled v lej in tudi v mnogih drugih rečeh. Našim trem županom kličemo tedaj: na noge 1 l*o. nuja 18S2. Menim, da se v vsej našej drŽavi, i/.vzeinši nekatere na porobku tega mogočnega cesarstva ležeče kraje, nikder tako malo za policijstvo ne skrbi, kakor tukaj v našej vasi Podgradoiu, Tukaj je vse dovoljeno, kar le komu na misel pride. Tukaj sme drug druzemu škodo delali na vrtu, njivi, ali poliišji. Tukaj je dovoljeno cele noči rijoveti, trudne in p>Čitka potrebne ljudi iz spanja dramlti, okna jim pobijali; vse to in sploh taka dejanja so tukaj nič, samo da je »dišpet«, kakor ga tukaj zovejo, Kako se godi, ako ima dober gospodar kak sad na svojem vrtu, to se lahko umeje. Gospodar mora sicer davke plačevali, saditi in brati pa smejo drugi gospodarji. Zato mora vsakdo nezreli sad pobrati, ako ga hoče imeti, sicer nema ne le sadja, Še drevje mu polomijo brezvestneži, drugo škodo napravijo i na vrtu vse poteptajo. Ćas bi uže vendar bil, da se takim ponoćnim rovarjem enkrat zadrga nastavi in imetje dobrih kmetov bolj v varstvo postavi. V vsakej vasi naše okolice je ponočna straža, povsod se bolj na mir iu red pazi, nego tukaj, zatorej bi bilo vender uže želeti, da se ponočna vasna straža uredi, da se bo tudi tukaj imelje in pravice kmetov bolj spoštovale, nego se je do zdaj godilo. A. Z. OMrožno lirdo 5. maja. TuŽulm srcem naznanjam TI, blaga »Eli* Rimljanov, i u pozneje zopet 174:). leta od carice Marije Terezije v Trst napeljana, (acquedotto), s krasnim hrastovim gozdom (»hoschetto« ali »bosco Ferdinandeo«) obrasli •Farned«, kadinski »dolenji hrib», ki je z lepim borovjem nasajen, (Biassoletto), prvotno jedro mesta je od starodavnih časov na hribu Tabor (grad in sv. Just), ali kakor hočejo drugi: Tiber, tudi neki *Cha-boro*. menda popačeno iz »Thabor« proti jugu grič in trdnjavica (šanca) sv. Vita; dalje proti vzhodu A~uk in grič sv. Jakoba, imenovan Pon-Čana, (Poč, puč — voden, močviren kraj), kar so Talijani promenoli v Ponziana. Proti Katinari je hrib Bombelj (Monte hello), ne takovega imena, kakor da bi lep (bello) bil, nego ker je take oblike kakor bumba — buuka. Vsi griči na južno vzhodnej strani tržaške dežele, in Hreg, in Žavlja je le laporast svet. Od žaveljskega zaliva proti Dolini i n tja do onega, ko sokolovo gnezdo na navpičnih pečinah proti nebu strlečega razvaljenega sacerbskega grada [S. Servolo), kojemu domačini pravijo Strmec, prostira se »dolgo brdo«; /Kandler pravi: »morite longo«, ne vem ali iz k.ike listine, ali kar je boj verjetno, da je sam preložil na italijansko, kakor je to iz mnogih slovenskih imen storil.). (Dulje prihodnjič.) I nost«, veliko zgubo, katera je našo vas in ob-I čino zadela, iu katero prav grenko čutimo stari ; in mladi, veliki in mali, sosebno pa šolska mla-! dina. Šolske oblasti so bile poslale k nam pred nekoliko tedni blagega gospodu Franjo ttajca kot učitelj i. Ne bodem tega vrlega gospoda in njegovega dejanja Iu nehanja na vse strani natančneje opisoval, le ob kratkem hočem o njem omeniti. Si svojim prijaznim i u odkritosrčnim vedenjem si je pridobil precej o nastopu tukajšne njegove učiteljske službe splošno zaupanje in ljubezen ne le šolske mladine, teinuč tudi vsega drugega prebivalstva vse vasj in občine, kar vse je pa od dneva do dneva oči vid no rastlo in se vedno bolj utrjevalo — kolikor bolj smo opazovali Ijubeznjivo postopanje, odkritosrčnost in pa pravo krščansko živenje našega g. učitelja liajca. Mladini je bil skrben in mil oče, odraslim zanesljiv in zvest prijatelj ter v vseh zadevah dober svetovalec, a vselej iu povsod pa nebllnjeno-pobožni kristijan, In, ali si more kaka šolska občina boljega učitelja za svojo mladino želeti, nego je bil g. Bajec s6 svojimi Čednost-nimi lastnostmi? Gotovo, gotovo nel Upali smo vsi Ostrožani od prvega do zadnjega, da ostane ti vrli gospod prav dolgo v našej sredini nam učitelj, svetovalec in vodnik; ali bodi Bogu po-toženo, zgodilo se je nasprotno. Na sv, Marka dan — 2.1 aprila 1.1. ga je napala huda pljučna bolezen, ter ga osem dni pozneje — dne 2. t. m. nemila smrt v boljši svet preselila. Zadele so nas uže vsakovrstne nesreče, a še ob nobenej nismo tako splošno žalovali iu tugovali, kot ravno o tej, katere ne hodemo mogli tako k malu pozabiti. Pogreb njegov dne 4. t, in. dopoludne bil je tako slovesen in za naš mali kraj res velik, da tacega tukaj še ui bilo. Da se je pa to zgodilo, gre vsa zalivala vel. č. gosp. Josipu Lukancu, duhovniku suhorijskemu in pa predsedniku tukajšnjega krajnega šolskega svela, katera sta luŽno vest o smrti našega vrlega g. učitelja brez odloga naznanila tudi sosednim gg. učiteljem v okolici, kakor tudi gospodu bratu pokojnega, kaplanu v dalnjej Kočevskej. Prišlo je bilo sedem kranjskih in en primorski učitelj svojemu sobratu zadnjo čast skazat. Zapeli so mu ti gospodje pred njegovim stanovanjem prav ganljivo iu v srce segajočo pesem: »Blagor mu, ki se spočije; peli so mu inej potjo in sprevodom mrtvaško pesem, kakor tudi mej sv. mašo; enako ganljivo, milo v srce segajoče so mu zapeli slednjič tudi še nagrobnlco: »Jamica tiha, ko liček miru«. — Kratek nagrobni govor je napravil domači (suhorski) g. duhovnik Lukanec; bil je ta govor mil, kratek in jedrnat — vsem nazočim globoko v srce segajoč. Nobeno oko pri tem ni suho ostalo, posebno britke solze je lila na gomilo pokojnikovo šolska mladina, katera je mej sprevodom, sveto mašo in pogrebom svojemu dobremu učitelju z gorečimi svečami v rokah iu pobožno molitvijo zadnjo čast ska-zovala. Blagi pokojnik je iskal pri nas časnega miru, katerega pa popolnoma Še našel ni, ker so ga neke korifeje zlobno preganjale, a zato pa mu ju podelil mili in dobri Bog gotovo nebeški mir# kakoršnega mu vsa zavist vsega sveta več vzeti ue more. Blagor mu, klor mej viharji lega ži-venja pošten in dober kristijan ostane ; njegova dela gredo za njim, na zemlji ohrani si pa tudi s tem najboljši iu nevenljiv spomin. Pogreba se jo bil vdeleŽil pi tudi vrli gospod Leopold Dokleva, vrhovni župan tukajšnih podobČin, ter še nekoliko druzih gospo lov, eden celo iz Zagorja, kar jo gotovo znamenje, da je bil rajnki splošno priljubljena in spoštovana osoba. Večen mir njegovemu prahu! Od kru»j*ko štajersko meje 11. maju- Pri nas imamo prav lepe in krasne spomladanske dneve. Ako vreme tako ugodno ostane, obeča se nam dobra letina, toda lo je še daleč. Spomladanski mrazi so nekoliko škodovali v vinogradih, orehe so pa skoraj vse vzeli. Kmetovalec pridno dela, ker upa, da se mu vendar nekoliko poplača obilni trud, in zadnji čas je, da hi si opomogel, sicer mora propasti. Kaj bo v petih, v desetih letih ako se razmero ne zboljšajo! Viuogra lnik je pri nas jako tužen zaradi trtne uši, kmet je preprost in v nevednosti trdi, da mu hočejo vinograde uničiti, da bodo lažje fabriška vina prodajali, in da je vse podkupljeno od judov itd. Kdo pa je kriv, da je ljudstvo tako nevedno ? Kdo ga poduči o trtnej uši i nastopkih le božje šibe, ako vlada ne pošlje moža, ki bi umel naš jezik, iu kmetom to razložil, da bi ga mogli umeti? Saj sle čitali, kako je bilo v Kozjem in v Brežicah, ko je gospod Hansel predaval v nemškem jeziku slovenskim kmetom. Će mora kmeta tepsti uže taka nesreča, naj mu saj za njegov denar pošljejo moža, da ga bo umel; potem se vsaj nekoliko pomiri, ko bo vedel, kar mu je neobhodno potreba. Politični pregled. Notranje dežele. Cetar je mnogo vojakom, ki so se v Hrce-govini in Dalmaciji v bo|ih odlikovali, podelil rede ali svetinje, tudi več uradnikov je bilo odlikovanih. 11. t. m. se je v poslanskej zbornici podal od vse desnice podpirani predlog, naj se prt-drugahta §§. 326 in 336 občnega todnilkega reda. Po teh se smejo posestva pri tretjej ekse-kutivnej dražbi po vsakej ceni prodajati; po novem predlogu, ki gotovo obvelja, pa se ne bodo smela prodajali pod 50*/, cenilne vrednosti. 12. t. m. pa je bila v tretjem branji sprejeta carinska tarifna predloga. Ta dan se je predložilo tudi poročilo šolskega odseka o slovenskem učnein jeziku na srednjih Šolah in učiteljiščih. Vladna predloga zastran začasne oprostitve doma izdelanih parnikov od pridobitninskega In dohodninskega davka se tako le glasi: g. 1 Za hrodarjenje po morji v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zboru, po tein ko stopi v moč ta zakon, zdelanim parnl-kom, ako so narejeni z samim domačim Železom, dovoljuje se oproščenje od plačevanja pridobitninskega in dohodninskega davka na petnajst let, drugim pa na deset let od dneva, ko se vpišejo v ladijni zapisnik, g. 2. Te olajšave niso deležni: a) parniki, katerih vožnje drŽava podpira; h) parniki, ki so uže v delu, koje ta zakon v moč stopil. §. 3, Ta zakon dobi moč z dnevom, ko se razglasi in ostane veljaven do 81. decembra 1887. Predloga o borsnem davku pri le še le jeseni v državnem zboru v obravnavo, k»r so tri predloge, to je: vladna, poslanca dr. Racignskega in poslanca Obrne zelo različne ter se vlada ne njena z nobeno zadnjih dveh, zato iz lela sama novo ter jo jeseni predloži v obravnavo. Trgovinski minister je povabil upravni svet Rudolfove železnice v pogovor zastran vdržav-ljenja te železnice. Dogovori se začno uže te dni, ker vlada hoče, da so uprava te železnice nže t. julija z Elizabelino in PredareUko združi. Naša vlada se dogovarja z ogersko zastran tega, kako bi se naklonila stalna pomot vdovam in sirotam onih vojakov, ki so pri za Injej vstaji v Dalmaciji in Hrce^ovini zgubili svoje reditelje. O tem je sicer uže izdelan obširen zakonski načrt,ali ni še upanja, da k matu postane zakon, pomoči pa je nujuo potreba. Dr, Fischhof pride te dni na Dunaj, kder razvije poliliški svoj program. Shoda se vdeleži več nemških poslancev, ki so v resnici svobodomiselni; pri tej priliki mislijo ustanoviti novo stranko, ki bo delala zoper nazovi liberalce in trudila se za to, da se napravi mir mej vsemi narodnostmi, katerim se imajo pripoznatl vse pravice. Na Dunnji se vedno bolj hujska zoper jude, poslanec Schonerer je vložil prošnjo zoper naseljevanje ruskih judov v Avstrijo, in po krčmah, kavanah in sploh mej ljudstvom se bolj i bolj budi mržnja zoper židovski rod. štajarska fakcijozna opozicija je osnovala v Gradcu »Bauernverein«, glavnega zbora, ki je bil 14. t. m., udeležilo se je le 60 udov. To je najboljša priča, da Štajarski kričači mej ljudstvom neuiajo privržencev. Znana je grozna nesreča, ki se je dogodila 8. decembra lanskega leta na Dunajl v gleda-Hiti na ringu, v katerem je več sto ljudi zgorelo. Zoper sokrivce te nesreče se je zadnje dni vršila dolga kazenska obravnava in obsojeni so bili zarad prestopka zoper varnost živenja gle-dališčni vodja Jauncr v navadni zapor na štiri mesece, Geringer, hišni nadzornik, v ostri zapor tudi na štiri mesece z enim postom v mesecu, iu Nitsche, mašinist, v ostri zapor na osem mesecev z enim posto m na mesec. Čeiki veleposestniki so 11. t. m. izvolili za poslanca v državni zbor konservativca Nadhr-nyja z 1G6 glasovi. Ustavoverci se volitve niso vdeleŽili. FilosoJMna fakulteta lenega vseučilišča se je l'i. t. m. ustanovila. Dekanom jc bil izvoljen profesor StudiiiČka. Ker so so v vshodnem delil Krivohj zopet prikazali vstaši, šli so naši vojaki 22. pešpolka v to stran. Pod Vučjim Zobom se je unel trd hoj, ki je trajal od 9. uro zjutraj do 3'/, po-poludne. Uporniki so bili odgnanl. Izmej naših vojakov ju padel Ivan Babič, teško je bil ranjen Ivan Rentič, lahko so bili ranjeni Kocijančič, Trivanovič iu Crbarič. Vnanje države. Mnogoslavljtmi ruski general Kaufmann je IG. t. m, v Petrogradu umrl. V anglelkem parlamentu je bil sklenen zakon, da se zatro hudodelstva na Irskem, po katerem se uvajajo sodnije brez porotnikov, EDINOST policija pooldaščaje, hiše preiskavati, zapi .ali sumljive ljudi iu miru nevarne tujce izganjati I namestnemu kralju pa se daje oblast, skrivna društva zapirati, nedovoljene shode prepovedovati in č i - ri i k e zatirati. Ta zakon ima veljati tri leta. — Pameti in Dilkon nista odobravala tega ostrega zakona, ker bo še slabše sad rodil od sedanjega posilnega zakona. Parnell in Dilkon imata prav, v lakih razmerah, kakršne so na Irskem, ostrost le v žrjavico piha in požar ne izostane; dokler posestvene razmere ne bodo Ircem ugodno rešene, naj Angleži ne pričakujejo miru. Turika vlada je velevlastim poslala ponudim da hoće poslati v Egipt zadosti vojakov, da red vzdrŽe. Ivako vlade to ponudbo sprejmejo, to je še dvomljivo. V Egiptu je vstal razpor mej namestnim kraljem in ministrom Arabi pašo; poslednji je l.otel kralja odstaviti i :ii dodi manjkalo, da ni podila vstaja; velevlasti so posredovale ter poslale vojne oklopnice pred Alcksandrijo; to sredstvo utegne za zdaj še pomoći, a za dolgo gotovo ne. V Tune$iji se je ljudstvo pomirilo, vplivala je na to posebno dobra letina, ki je ljudstvo vabila, naj bogate pridelke pod streho spravi. Poročili smo uže lansko leto o projektu, naj se ttlika a/rikanska pultava Sahara v morji spremeni. S to zadevo se zdaj francosko ini-uistcrstvo zunanjih zadev ozldljno peči. Sestavil se je velik odbor pod predsedstvom ministra Freycineta in razdelil v več odsekov. Prvi odsek se peča s praktičnimi pogoji glede izvršitve načrta gospodov Roudaire in Lesepst drugi 7. nastopki v fisičneni, tneteorogičnem in zdravstvenem oziru, tretji s političnimi, trgovinskimi in mornarstvenimi nastopki. Ako se ti odseki izreko za projekt, sestavi se Četrt odsek, ki se bo pečal s tem, kako bi se pokrili troški za to podjetje. DOMAČE STVARI. Potrjen« postava. Cesar je potrdil od deželnega zbora v Trstu sklcneno postavo, da se davek za luxus-konje poviši od 12 na 24 gold. Ta davek zadene samo bogatine. — Postave, naj se deseti del takse, katero drŽava pobira pri prenosu lastnine od ene osobe na drugo,uvede za občinsko priklado, cesar ni potrdil. Nil. Škof Janez lilavinase preseli iz Poreča v Trst še le meseca julija. Takrat hode tudi v mestnih župnijah kanonična vizita-cija in sv. birma. Začetek volitev v trž. mestni zastop je c. k. name-tništvo zopet odložilo na G. dan junija. To seje moralo zarad tega zgoditi, ker še zdaj niso reklamacije končane, katerih je bilo okoli 500, in Imenik volilcev še ni razpoložen, V «ejt tržaškega mestnega »veta zadnjo soboto se je štirim brzojavnim uradnikom z 20 glasovi proti 19 odbila pritožba zarad volilne pravice. Nič ni koristilo, da je poslanec, deželne sodnije načelnik, dr. Defacis z davkarskimi polarni v rokah dokazoval, da imajo ti uradniki po jasnej določbi mestnega ustava volilno pravico, ker davke plačujejo; ul-tralahonska večina bi drugače bila glasovala, da je šlo za pristaše nje stranke. A s tem Bklepom ta stvar še ni končana, ima Še kdo drug besedo. Tržaška ra$*tava. Poslanska zbornica je v seji 12. t. m. sprejela zakonski načrt, s katerim se dovoljuje 100.000 gld. državnega posojila za tržaško razstavo. — V proračunu, kateri je razstavna komisija vladi predložila, da se jej posojilo dovoli, zapisani so dohodki z 248.000 gld., ki so tako le razdeljeni: občina povrne troške za nasip v morji, ki znašajo 57.000 gld.; loterija prinese 80.000 gld.; najemnina prostorov in vhodnimi 111.000 gld. država je dovolila 40.000 gld., trgovinska zbornica tudi 40.000 gld. in mesto 15.000 gld. TroSki so bili proru-čunjeni na 400.000 gld., do zdaj se je proračun prt segel za 57.000 gld. ako tedaj ne bo večjih troškov in se zgoraj omenjeni proračun obistini, ne bo teško posojila povrnoti. — Posebno važno stvar naznanjamo danes našim kmetovalcem. I/., vrševalni odbor je določil red za kmetijski otdelek-Razstavniki se imajo pri razstavnem odboru vsaj do /J. junija pismeno oglasiti, in v do-ličnem pismu natančno naznaniti svoje ime in kraj, kder stanujejo, potem število in kakovost pridelkov, katere namerjavnjo razstaviti, da se bode o pravem času mogel napraviti glavni katalog, kateri se izda ob otvorenju razstave (1. avgusta.) Za premije se bodo delile po razsodbi veščakov častne diplome, medalje, čistne oinene (pohvale) in nagrade v denarjih. Živinska razstava bo razdeljena v dve dobi, in se ho vrSlla v septembru. Dnevi se pozneje določijo. V prvej dobi se razstavijo konji in psi, v drugej goveja zlvad, ovce, svinjo in druge živali. I Zadnja dva dni vsake dobe bo živinski semenj, pri katere i se bode razstavljena živa l prodajala. — Za razstavo se bole sprejemala le taka živina, ki se odlikuje po posebnih lastnostih za zboljšanje plemena. — Lastniki take živine naj se pri odboru oglasć do t. junija. /.ivino v Trst spraviti pa je treba en dan predno se razstavi. Za premije se bodo dajale častne diplome, me.l,iIje Častne oinene, In nagrade v denarjih, za konje tpo 'JO 100, 50. gold., za drugo živino po 50, JO. 15, in 10 gold. Rojaki, — v kmetijskem otdelku se moramo mi odlikovati! Ganite sel — Na tržaško razstavo pošlje tudi dunajska občina več načrtov, mej druzimi načrt mestne hiSc, vodotoka itd. Glavina In Nabergoj. Zadnjič smo zavrnoli tržaškega organa fakrijozne opo/.ocije nesramno laž, s katero je hotel oblatili državnega poslanca g. Nabergoja. Zvedeli smo pozneje, daje ta organ to 1 iž posinoval od Časnik i »Wleuer Allg. Zeitungc. O tej zadevi piše »Politik« to le: »Organ politiške mešetari je za službe je vrgel mej svet laž, da je poslanec Nabergoj iz jeze, ker je bil porežki Škof imenovan tržaškim škofom, glasoval z levico za carine prosto uvožnjo žita v južno-z iho Ino drŽavo, s tem izsilil zakonski načrt za osvobojenje od pri dobni nskega davka novo zdelauih parnikov, pa vendar še ni zadovoljen ter je vladi popolnoma hrbet obrnol. Gotovo je, da poslane« Nabergoj pri tretjem branji carinske tarife ne bo (in res tudi ni. Ured. »Kd.«) zoper vladno predlogo glasoval in zato tudi ni vladi hrbta obrnol, pa tudi zadevajočega zakonskega načrta ni izsilil, toliko manj, ker ga je trgovinski minister napovedal uie v carinskem odseku, davno pred glasovanjem o žitnej carini v državnem zboru. Iz tega ee vidi, za kako lehkoveme in bedaste ima svoje maloštevilne bralce oni organ, ker jih pita s tako neumnimi lažmi.« Tako »Politik«, in »Triester Ztg.« ni sram, posnemali take hudobne neumnosti, a kdo bi iskal česli in poštenja pri fakcijoznej opoziciji I Tržaški „Sokol** je včeraj pri prvem zborovanju izvolil v začasni odbor: Ivan Doli-n a rja Fr. Sakserja, M. Keržeta, Skabarja In Jer-šeka; nadalje so se prečitala dotična pravila, katera se imajo v kratkem vis. vladi predložiti, potem pak se skliče občni zbor in izvoli stalni odbor. Mi to mlado društvo vsem rodoljubom uajtopleje priporočamo, pjsebno pak slovenskoj ml idini. «Deut«eher Wehulvereln>, ki ima v Trstu 2 '7 udov na papirji, imel je 10. t. m, glavni zbor, h kateremu je načelnik, g. dr. Rabi, povabil ude. Došlo jiii je 8, pravimo osem, mej katerimi je bilo polovico odbornikov. Nadnevnein re lu je bil predlog, naj se udje vdeleži glavnega zbora na Dunaji, a nobeden se za to vdeležitev ni oglasil, zato pojde dr. Rabi sam na Dunaj, delat nemški most do Adrije. Spominamo se, da je dajala kneževina Licbtenstein l1/, vojaka na leto v zvezno nemško vojsko; g. dr. Rabi pa z svojo armado še do te Številke ni mogel dospeti. To je dokaz, kako zelo priljubljen je «deutscher Schulverelim v Trstu in pet počenih groŠ-v dobi, kdor reši to le uganko: kako je mogoče, da je g. dr. Rabi, fakcijozne opozicije žrtva, teinu «Schulvereinu» načelnik, h krati pa tudi ud patrijotičnega volilnega odbora? Imenovanja* Pravosodnji minister je imenoval okrajnega sodniškega pristava Alojzija Jtismondo v LoŠinu in SI. Vid ulita v Gradišči pristavom pri okrožnej sodniji v Rovinj i; okrajnega so Inlškega pristava Jos. barona Meng-hina v Pulji in Karola Gregoruttija v Bujah pii-stavom pri deit-luej sodniji v Trstu in okrajnim pristavom avskultante Jul. pl. Bussegio-a za Pulj, Gust. Priore zu Ruje, Jos. T. Gentillija za Koper in Mart. Prima za Tolmin. Av«trij»ko-o#r*kl Lloyd je imel 10. t. m. letni glavni zbor. Iz dotičnega poročila za leto 18S1 posnemamo to le: Parniki so za 94.G8i morskih milj voženj več storili, nego v letu 1880 in za 415.379 inetr. centov blaga več prepeljali. Temu nasproti pa se je zmanjšalo število potnikov za 2'J.GS'j, znesek prepeljanih novcev za 7,81i(J74 gld,, število prepeljanih po-vezkov za 2704 iu .število premeščene živine za 16,151, Dohodki od blaga so za G% mimo prejšnjega leta poskočili. Skupni dohodki so znašali 10.956,889 gld. Bilanca kaže 2,175.547 gld. prebitka, ali čistega dobička le 905.141 gld. po odbitku porabnine, zavarovalnine it I. Dividende se je določilo gld. na akcijo in ostanek 54.641 gld. se je vpisal na novi račun, pasiva so so zmanjšala za 224.01)0 gld. — Kdor je opazoval napredek avstrijsko-ogerskega Llovda zadnja leta, ne more mu daj,iti posebne hvale, ker jo v resnici zelo mršav. Će tudi uživa monopol, ima najboljšo lego, ter mu je o Iprt sueški prekop i neposrednju pot v Indijo, indiško otoke, na Kitajsko, Japonsko, vendar je napredek polževe natore, ker upravi manjka podjetnega duha. Odlikovanje. Go-p. Josip Devetak, tolminski župan, deželni poslanec iu odbornik »Edinosti« na Goriškem, dobil j* zlati križec za zasluge s krono. — Naše dru-tvo mu je poslalo telegraflčno čestitko. Me*ec maj nam letos bu lo zabavlja. Ta teden smo imeli prav mrzle dni in burjo, V planinskih krajih pi je zapadel sneg. Viill se, da se zima zato, ker je bila poprej pretepla, hoče zdaj maščevati. V severnih deželah cesarstva je slana užu dosti Škodovala. V Sarajevu je v ponedeljek in vtorek šel sneg brez prenehanja iu hiio je dve stopinji mraza, ki je veliko škodoval; tudi na Dunaji je v sredo sneg naleta val. Milka viteza i. .00, mej temi l ?.l)00 ženskih ; na Nemške u 4IJ.U l», n i llu-kem 10.000 v Belgiji 400», na Framo-k-tu 15;)U; v Ameriki j t žganje ugonoliilo v osem letih SOJ.ijOO osoh. Skrben oči. Jako bogat posestnik \Viseon-siua, Sewyer, pozval je k sebi neeega dne obe svoji hčeri t*r jima rekel: »Znano j'1 vama, da je vajin oče bog.it Človek, a znate tudi, da veliko i> igastvo rado dob! penili ter odfrfii. Jaz In tedaj bil najsreČneji oo>', ako bi zuai, di se ni bati za vajino bodočnost in da si znate sami našiti obleko in skuhati jed, ako hi jaz obubožal.! Mladi deki <'i slušale svojega očeta ter ste za nekoliko časa pozvale roditelje i nekaj hišnih prijateljev na obe 1, kateri st*) sami pripravile, i i bil*' ste oblečeni v preprosto, a ukusno obleko, katero sle sami zgotovile. Srečni oče i*i milijonar je bil tiko ganjen, da je vsak *j hčeri daroval 2">.000 dolarjev." To je sicer amerikanski, a tako lepa pripovedka, da jo priporočamo našim deklicam, če tudi njih očetje niso milijonarji. EDINOST. Gospodarske in Irgovinske stvari. Postava od dne 20 marcija 1882 veljavna r i tlrfivno nep vrlih sploh, po obdelinih, ali pa za obdelovanj«! uz» pripravljenih njivah, po travnikih it) p> vsak-teieui zemljišču. ako kažejo graje, tiblo ali druga vidmi svarila, da jo občinstvu prepovedano [io njeni hoditi; b) kdor hodi po potili, kalere so po ukazu občinskega s privolilvi|o okrajnega poglavarja ali na povelje občinskega, v krajih, kjer ni okrajnega poglavarja, zaprte, tedaj ko zori grozdje ali druga poljščina ali sadje, in so po prepovclniti tablah ali družili vidnih svarilih zaznamovane kot prepove lane p ti; c) kdor odpravlja graj", nagajivo odpira dolično lese ter o Istranja pivpovedne table iu svarila, ali jih tako pokaži, da se poleni ne dajo več spoznati; »H kdor na rej a na polji steze ali poti; e) kdor razorava, raztopiva ali kuko drugače poškoduje skupne poljske poti, ali stiv.e prestavlja ali o lpravlja mejnike ter udorava tujo zemljo; i) kdor odlamlja ali odre/njo deblu, veje, mladike, trga cvetje ali sadje, smuka Ihtje z dreves ali koristnega grmovja ali i/,dira podporne kole : g] kdor odrezuje, lomi ali trga z obdelanih njiv žitno klasje, stročje ali lukoršue koli rastline, potem kosi, Žanje ali muli travo oh poteh ali po grivah kraj polja; lil k lor pobira ali izkopava kosti, cunje ali gnojila po vitih ali njivah, po travnikih ali pašnikih, koplje prst, p sek, prod, kamenje, grabi listje i u pobira zrelo ali nezrelo sadje na t njej zemlji; i) kdor poklala ali meče kamo nje, razsip, erepine, nesnago ali plevel na tujo zemljo ali na poti; k) kdor rabi tuje s'nilco, poljsko koče, ali na polji pušeeno pripravo iu orodje, ali kedor to pripravo in orodje skriva, raz naša ali kazi; I) kdor nagajivo prevrača ali raztresa na polji tujo prst ali gnoj v gomilah, žito v loni-cali, steljo v kupih, seno, slamo aH pridelke v kopah, iu kedor poškoduje priprave na tujem polji, v katerih so klnj a ali žito suši; m) kdor noti ogenj na zemljiščih, na kojih rase travo, ali pa grmovje, § V Zunaj zaprtih ali ograjenih prostorov ne sme nobeno živinče ostati prosto brez varuha \\ 5. Zunaj zaprtih ali ograjenih prostorov sme se živina pasti le pod varstvom pripravnega pastirja. Na pašnikih, ki so tako malo obširni, ali kojih lega jo laka, da so je po pravici bati, da zaide živina v tuje zemljiSče, ali sploh da poškoduje taje poljsko blago, mora se živina privezati h kake j trdno sloječej stvari, ali voditi na vrvi (paša na vrvi). £ (i. Na zemljiščih, katera niso od vseli strani tako ograjena, da ne bi mogla živina i njih stopili, prepovedana je vsaka pasa po noči, tudi na vrvi. § 7. Živina se sine na pašo i u s pašo goniti samo po dnevi. Po namenu te postave začne dan eno uro pred solučnlm vzhodom, iu neha eno uro po zahodu. ^ S. Le so poli na pašo take, da se je po pravici bati, da na pašo gnana živina tuje poljsko blago pokvari, sme poglavar okraj i ali pa župan, k lor ui okrajnega poglavarja, izreči, da se po določ nih koseh poti živina ne sme goniti na pašo d * uga če. razen če je živince k živinČetu privezano, ali pa na vrveh. 9. V brambo poljskega blaga se ne smejo tuje čre le po cestah iu poteh mej neograje-nimi njivami gonili drugače, nego pod varstvom jednega ali pa več gonjačev, ki se jih ima najeti z ozironi na število črede. J5 tO. Živina se sme po tujem zemljišči goniti. varovali ali pasli, če nema deležnik posebnih pravio le tedaj, kedur dotični gospodar v to privoli. To velja posebno tu li glede paše po tujih ledinah In štrniščili ter ob poteh iri po grivah kraj polja. (Dalje prihodnjič.) Tržno puroNIo. Kupčija še v. dno mi nje, |e po žitu je postalo pra?anje b"lj živahno. A"'itn. — ltio nekoliko v boljšem menenj u ; p| idllje dem s od gl. 06 do gl. . Porto-ri'TO gl. lo gl. !'5.—, Java gl. ti", do gl. "#2, Ovlou gl. s- do gl. t ;f». — Sladkor mlahova kupčija, cene ne premen jene. Olje — jedino m kij dražje, ker ga malo dolnja, nami/no brez spremembe. — .Jedilno gl. M do gl. iti.—, namizno gl. 5.' do gl. r>4. Sadje. — Sultanina gl. o7 do gl. 45.—, cvebe gl. do gl. JI.—, opisa gl, 2.'. — rožiči gl. ti do gl. T/„ lige gl. 167, - mamil ji gl. *4 do gl. !>).—, pioineranče, limoni gl. 4 do gl. 7. RH — brez spremembe. — Italijanski gl. 10 do gl. 'JI.—, Hangoon gl. l'J do gl/bi'/,. J'etrolje — cene nespremenjene gl. 9'/4. DomaČi pridelki. — ližol nekaj več iskan in utegne nekaj poskočiti. I »■ ■ 11 o velja: koks gl. I.'l1/,, hohine gl. la—, zeleni dolji gl. 12'/,, kanarin gl. Id.--, beli gl. 11—, rudečl gl. 1 J.—, mešani gl. 11». — Maslo gl. HH do gl. Hej,—, češpije gl. 15 do gl. Iti. Žito. — Pšenica se je podražila, posebno pa j" poskočila cena koruze. Pšenica velja gl, 13'/, do gl. 137,, koruza gl. K'/, do gl. «7*- — so poskočile zarad zadnjega mraza. — Ni pa gotovo, če zopet no padejo. Les — brez spremembe, malo kupčije. Seno vi slama s»' prodajate po zadnjič na-znanjenej ceni, B in najsi« u Itorsa dne /7. Maja. Knotui drž. dolg v bankovcih 7(1 gld. *. Mmtzin it C. produ- J jalet- cvetic na velikem trgu. Puhizzo Modello. J Jožef Waidi krojač za gospode, Zn1"2« noVoS'-pnu r die. Najniže cen« I>ubr>i nutauen« poitre?.'«. Curso Af. SO, Tnt. (26-86) Pozlatarska dela in poprava »d sprejemajo v Corsiit Stadion Ar. 10 iu vin Cliioza Nr. 21 pri Petru Jazbetz. Via priprava n pregrinjalu na oknaii in ogledala po cetuili proti vmkej konkurenci. (:i0—2Ti) Občne znana zaloga čevljarskega blaga in usnja EDUAHD-A REA'ZEl, vla S. Antonio nuovo tik gosp Marini & C.' obstoječa že nad .'N> let naznanja st. občinstvu, da ima vedno, veliko število Izdelkov vsake vrste za gospode in K"spe Dobroto in izvrstno blag^ ganili tiraj o nešteviini kup'-l, kti*ro si je pridobil zadnja leta Karoftila na mero, in tudi popravo se Izvršujejo v kratkem Času. (20-23) Zlatar JANEZ RISEGARI Vla S Sebastiano N 4, I. nadstrop. zraven žtaeuno z iniimilakturiiii blagom Fratelli Tavolatto, ("iG-23) prevzame vsaki delo v zlatu, srebru In juvelah, kakor tudi popravo take robo po nisoki eenl. Naročila se oskrbo tudi v druge krujn natančno, I" AKTI H FAZZINI, I Trm. 1'ltiKza Ca^orma \. I. trgovina z dišavami, oljnimi barvami, šopki. Zaloga razne vrste lak-n, kemičnih izdelkov, barvnih tvarin, escnc velika izbirka, mineralnih vod. itd. Pri vsem najniže cene! (^'0—21) Riccardo Dinelli vin ('anale V. 9. Zaloga vsake vrste podob iz mavca in drugih izdelkov iz mramorja in alabastra. Tovarna kleja i/, mavca za prilepljenje, prodaja na drobno in veliko. (30-22) Staerk & G. Zaloga obleke za gospode ,, Alln CJittći cl i Roma" Skladišče angleške in francoske robe, Trst, via al Teatro U. 4. (20-25) Dr, Katscb-m zdravilna kava. I>o receptu Dr. Ferdinanda Katscha v Stuttgartu edino pristno popravljena po Henrik rranrk-ovlli k!iiov1Ii v Ludwigsburg. Popolno nadomestilo za kavo v zrnih! Se priporoča, pomešano z mlekom za okusen, krepiven ljudski živež; kava. katera ne vzdtuži čutnic, pa je zelo zdrava, hranilna iu lehko prebavljiva; najbolje se priporoča osobain, kate dobivajo v vseh dobrih lekarnicah vgaccga kraja. x'ii-j2 | LA FILIALE | I dolin j i BANCA UNION j I TRIESTE j 1 s'occupa dl tutte le opprazione di Banca e di J Cambiovalute. a) Accetta rersnnieiiti i* runtn mrrente: J Abbuonando 1' Interesse annuo J per Banconote per Napoleoni J HVT MNHntel i (.ior. avr c*n pfnrrlaodl30 ftof. I S', • • ■ »12 Rit » I 4« » I • > > > su > :iy » > > >3 mtsi j riH » a 4 lufsi lisau i > t t 0 mesi ! 4 »a Hi'1 me.ti fi««o ' osito lihretto, ( < :ont(>K^iii p<;r tuttli versamenti fatti a ( (jualsiasi oru d' nftleio In ralutn tlel viedesimo I I glumo, I I Annuiiio pol propri eoren« I I tiNti 1' inrtissn tli Cumbialt per Trieste, l'iemui I I e Budapeit, rihtdit loto aitegnt per ctutte ulUtni I I piitiu, e>i aeeorda loro hi facolth di Uomlol- • I lia i*«* ejfelti prest" la sna cansa fraiieod' ' | OK»i Npi'HH |»«'I« OMMi. ' | b) ,S"iiieuneti tlell'ni'ijiiistu e ilelln rendita di etT<;tti t I pnbbllci, vabite udivise, nonehć deli' inoasso < | d 'nategni, rambiali e coupnnt, verso '/i°/o di ' i pretlffjrlonto. I | r) arrorda ai suni cnmmiKcnli la /acol(A di depo- I | s tiare tjfetli di tjnalsiasi tpecie t ne cura gratis ( | tncasm dei cottpons alla seadenta. I ! La Filiale della Banca Union! (Wp/l4nu' s' incarica deli' ac- j quisto c della vendita di mcrci in commissione, j aeeorda sovvenzioni cd apre crediti soprii mer- . canzie ad cssa consegnatc, oppura polizze di . 1 (l:j) carico o Warrants, The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako so plati vsak teden saino eden goldinar* dobi ne Originalni Singer-jev šivalni stroj, in to brez povijanja cene Poroštvo •»«' iluji' /a pel lel, poduk na ilonm l»rc/.pl»čiio. G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, plača Modello Šimnhe za Sinnerjeve šivalne stroje komati 3 kr. in tucat 30 kr. (13—s) Ikunajl Dunnj! Velika dunajska razstavna dvorana. Dunaj Fran« Josefs Qnai 27. Le dokler je kaj zaloge. 3 kose ženskih srajc, okrašene z najfinejim vezenjem in šipkami......gld. 2 25 3 « liniii noBnih korset za pospe « 2 25 3 « kostimnih halinj okraiene /. vol- natim delom in obrobkom . . « 2.25 a u hlai5, najfineje vezenje okraSene fantasljo............« 225 12 « batistnih žepnih rut, barvane, obrobljene ..............« —-75 C parov dokolcnskih no^ovic, lepo barvane ali šamoje............» l iiO 3 kosi predpasnikov za gospe z finim vezenjem..................u 1-50 3 « rijuh, velike šivane in obrobljene « 3 — 13 kosov prtov, belo obrobljeni In barvani « 2 20 1 kos kavni prt za gospe, najfineji barvan z resami.......... « l'.'iO 12 kosov prtičev za gospe lina garnitura « 1 "il) 01 kosov, to je popolna oprava le . . gld. 2u ti» '/, oprava 10 gld. ,"AI kr.. - l/i oprava gld. 2o kr. Srajc za mosk« okoli 8-">Gii kosov iz najfmejega tranc. kretena, angl. širtinga ali Oksfort od 5o kr. do 1 gld. 80 kr. v v»akaterej velikosti. Velikansko lepa ripsgarnitura okoli 3d!)() parov, obstoječa iz i posteljnih odej, 1 finega miznega prta poprej 35 gld. zdaj lo 1» »Iti. a. v. ^Cenilnikc franko in brez plačila. Naročila proti naprejnem pošiljanji zneska, pa tudi po povzetji, 13-1) Ozcli^a.vlj arij e bolezni i?clodca in nižjega trebuha, kolike, Určov gastriwiie mrzlice, in izhajajoče od slabega zraka, hemeroidov, zlatenice, migrene, s pomočjo I^rain-<'0V«H*wn«0, pnredjene po l*iecoli« lekarju v Ljubljani, kateri sprejema naročila, ter jih oskrbuje proti plačilu. Gosp lovol I, lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete j.) steklenic Vaše izvrstne Fimhumvi« csoiict' Slednjo po-šiljatev sem uze mej razne bolnike v svojej županiji razdelil, m vpliv |C bil vedno izvrsten. — V Fianoni Istra j j. avg. uS8i. S spoštovanjem Anton VlaŠič, Župnik - kanonik. 20-13 t 'i je na mestu: «Cast zaslugam!« \'ečkrat sem rabil Vašo odlično l'raiK'ovo i>suihm>, mnogim bolnikom sem jo nasvetoval, in dober uspeh ni izostal — V Ker-.mu. Istra, .'7. jun. t88i, S spoštovanjem: Anton Lupctina. župnik — dekan Prosim, blagovolite mi zopet i steklenie I-Va *»■ «««>v*» onoik'c poslati. Mislim, da je to edino j mojemu želodcu primerno zdravilo. Vselej, kader i I rabim, občutim olajšanje in zbolisanje. -- Kamnje pošla Ccrnica, j. dec. 1SS1. Josip Sovdat, župnik. laislnik' društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSII' MIL A NUJ. Tisk. F. HUALA. v Trstu.