JUTRA! Maribor, sreda 6. junija 1928 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglu! po tarifu Oglasa sprejema tudi oglasni oddelok .Jutra- v Ljubljani, Prsisrivova ulic« K. * jaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam ček. zav. v Ljubljani št. 11.4-09 ja mesečno, prejoman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa1G Din Telefon; Uredn. 440 Uprava 455 Maratonki PoStnlna plačana v gotovini Ceha 1 Din Leto II. (IX.), štev. 128 ♦ * V Dve obtožbi ooozlclle prou dr. Korošcu PO«l ANCI DKD VLOŽILI PROTI NOTRANJEMU MINISTRU OBTOŽBO RADI KRŠITVE USTAVE, ZAT IRANJA TISKOVNE SVOBODE IN RADI KRVAVIH DOGODKOV V B EOGRADU. BEOGRAD, 6. junija. Narodni poslanec dr. Miljutin Kostič in 53 drugih članov poslanskega kluba Kmcč-ko-demokratske koalicije so vložili i danes pri predsedstvu narodne skupščine obtožbo proti notranjemu ministru dr. Korošcu, v kateri ga obtožujejo kršitve ustave, zagrešene s temi da je izdal generalno prepoved javnih shodov, čeprav ustava jamči zborovalno svobodo. V utemeljevanju navaja obtožba, da je v smislu ustave treba shod prijaviti vsaj 24 ur poprej pristojni oblasti, da pa lahko le narodna skupščina potom po- sebnega zakona v slučaju vojne ali revolucijonarnih nemirov prepove zborovanja za vso državo ali pa posamezne pokrajine. Z generalno prepovedjo zborovanj pa je notranji minister kršil obstoječi zakon, vsled česar predlagatelji zahtevajo, naj se ga v smislu zakona o ministrski odgovornosti stavi pod obtožbo. Vrh tega namerava opozicija vložiti proti notranjemu ministru dr. Korošcu še obtožbo radi zatiranja tiskovne svobode in radi zadnjih krvavih dogodkov v Beogradu. Mussolini napoveduje konec boijievizma STRAŠI RUMUNIJO Z USTANOVITVIJO VSESLOVANSKEGA BLOKA POD VODSTVOM NOVE DEMO KRATSKE RUSIJE- Odločen korak u Rimu BEOGRAD, 6. junija. Po poročilih iz tukajšnjih diplomatičnih krogov se italijanska vlada prvotno sploh ni nameravala zadovoljiti z našim odgovorom na protestno noto radi protiitalijanskih demonstracij, temveč je hotela določiti rok. do katerega bi mo rala nasa vlada ne samo preceniti Škodo, ki so jo utrpeli italijanski državljani v Jugoslaviji, temveč do takrat tudi izplačati odškodnino. Ker je nastala radi tega nevarnost, da se odnošaji med obema državama še poslabšajo, sta francoski in angleški poslanik v Rimu napravila energičen korak pri italijanski vladi in je interveniral vrh tega tudi nemški poslanik, ki je nasvetoval Mussoliniju, naj z neprimernimi zahtevami nikar še ne komplicira italijansko-jugoslovan-skih odnošajev. Mussolini je bil vsled teh korakov hočeš nočeš prisiljen, da sc je zadovoljil z jugoslovanskim odgovorom. fDarinkouič in nettunske konvencije PARIZ, 6. junija. »Matin« objavlja razgovor svojega urednika Sauer\veina z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr-Marinkovičem, ki je naglaial, da je odtočen za vsako ceno. izvesti ratifikacijo fiettunskih konvencij, ker sta pristala na ne samo vlada temveč tudi drugi u-stavni faktor. Konvencije bodo predlože-J10 narodni skupščini v najkrajšem času 'n Marinkovič upa, da bo njihov .sprejem izčistil odnošaje med obema državama ter ustvaril atmosfero ki bo ugodna za plenitev prave prijateljske pogodhe z 'taMio. Marinkovič je končno izjavil, da bil izvršen na njega v tem pogledu n°hen pritisk, temveč se je odločil za ^ifikacijp iz lastnega nagiba, ker je u-v;',el, da bo to samo koristno Jugoslaviji. Valutna reforma u Franciji 6. junija. »Excelsior« poroča, a bo francosfia vlada 2e prihodnji te-et’ Predložila zbornici nov zakon o fran valutni reformi, kj bo pomenil kon-110 ureditev francoskih državnih Unanc. Program konference male antante BEOGRAD, 6. junija Prihodnja konferenca zunanjih ministrov držav Male antante, ki bo trajala od 20. do 22. junija in se bo vršila v Sinaji in Bukareštu, se smatra kot ena izmed najvažnejših, kar jih je bilo dosedaj. Ministri se bodo namreč posvetovali predvsem o vprašanju, kako naj bi uspešno pobijali razne akcije za revizijo trianonske mirovne pogodbe, posebno kampanjo lorda Rothermerea. ker je splošno gospodarsko stanje v Srednji Evropi zelo težko, se bo Mala antanta posvetovala dalje tudi o ukrepih, ki naj bi dovedli do olajšanja sedanje krize. Kakor znano, se je o tem razpravljalo v načelu tudi že na lanski jahimovski konferenci. Važno je tudi, kako stališče bo zavzela Mala antanta napram Madžarski, kjer sta se tamkajšnji ministrski predsednik in zunanji minister javno izrekla za revizijo trianonske mirovne pogodbe, kar po mnenju Male antante ni združljivo z njihovo pozicijo. Kujunčžič - Rgatonouičeu naslednik BEOGRAD, 6. junija. Vsled smrti drugega podpredsednika narodne skupščine so demokrati določili za njegovega naslednika na tem mesta poslanca Kujund- žiča. Polet čez Ueliki ocean NEWYORK. 6. junija. Polet letala »Southern Cross« (Križ juga) iz New-'yorka čez Veliki ocean na Fidži otoke sc je popolnoma posrečil. Letalo je včeraj ob 22.20 po 34 in pol urnem nepretrganem poletu pristalo končno v mestii $uvi na Fidži otokih. Letalci sp zašli zadrije ure v hud vihar, ki je gnal letalo iz direktne smeri proti zapadu in zmanjšal tudi hitrost na 50 vozlov. Zadnje radio-poročilo pred prihodom v Suvo sc je glasilo: »Oddaljeni smo še 500 milj od Suve ter imamo Še za 7 ur bencina. Morda dosežemo Suvo še pravočasno, vendar dvomimo«, v ’ PARIZ, 6. junija. Tukajšnji listi poročajo, da se je vršil pred dvema dnevoma v San Remu sestanek med Mussolinijem in rumunskim zunanjim ministrom Titulescom- Mussolini je pri tej priliki izjavil, da goji velike simpatije napram Rumun6ki in da ravno radi tega nikdar ne bi mogel podpirati madžarskih stremljenj in zahtev po popravi madžarskih mej na škodo Rumunije, To je dal madžarski vladi tudi že čisto jasno razumeti. Na sestanku med obema državnikoma se je razpravljalo tudi o položaju v sovjetski Uniji in je Mussolini naglasil, da je po njegovem mnenju kakor tudi po informacijah angleške in francoske diplo- Imacije v kratkem pričakovati padec boljševiškega režima v Rusiji, nakar pri de na krmilo nova demokratska vlada. Izprememba sedanjega režima v Rusiji bo imela mogočen vpliv zlasti na nadalj-ni razvoj dogodkov v Rumuniji. Pričakovati je namreč, da bo Rusija v tem slu čaju nadaljevala sVojo tradicijonalno politiko in skušala predvsem osnovati vse« slovanski blok, v katerem bi bile razven Rusije še Jugoslavija, Češkoslovaška in Poljska. Rumunija mora že sedaj računati s to možnostjo in temu primerno zato tudi usmeriti svojo zunanjo politiko in se nasloniti seveda v prvi vrsti na Italijo. Protest Zagreba prati nettun-skim konuencijam ZAGREB, 6. junija. Župan Heinzl je sklical za petek konferenco zastopnikov vseh. občinskih klubov, na kateri se bo sklepalo o sklicanju izred-, ne seje zagrebškega občinskega sveta, da tudi Zagreb oficijelno protestira proti nameravani ratifikaciji rret-tunskih konvencij. Zagreb - sedež Zueze jugoslovanskih mest ZAGREB, 6. /Unija. Ustanovni. skupščini Saveza jugoslovanskih avtonomnih mest, ki je bila otvorjena danes v. magi-Stratrii dvorani, se udeležuje 60 delegatov, ki zastopajot40 mest. Med drugim je bilo danes sklenjeno, da bo za tri leta sedež SaVeza mesto Zagreb. Za predsednika je bil izvoljen zagrebški župan arhitekt Heinzl. Obširno se je razpravljalo tudi o ustanovitvi ZVeze vseh slovanskih mest. Savez se udeleži IV. mednarodnega kongresa mest, ki se bo vršil prihodnje dni v Bruslju- Herman finoiler, bodoči nem- • ški držaOni kancelar BERLIN, 6. junija. Kakor poroča »Vossische Zeitung«, so pogajanja za sestavo nove nemške vlade deloma že dovecHa do sporatuma. Kot edini resni kandidat za mesto državnega kanclerja prihaja v poštev socijalist Herman Muller. ker je pruski ministrski predsednik Braun odklonil ponudbo. Za državnega notranjega ministra bo imenovan najbrže Severing. Herman Muller bo takoj po svojem povratku iz Koelnla, kjer je za četrtek sklicana seja Izvrševalnega odbora socijalistične stranke, sprejet od državnega predsednika Hindenburga v posebni avdijenci. V petek bodo sprejeti tudi voditelji ostalih frakcij, začetkom prihodnjega tedna pa bo .Muller že povprjen s sestavo nove vlade. Nemški državni zbor je sklican za 13. t. m. pdpoldne k t>rvi seji. Rtentat duhovnika na škofa PARIZ, 6. junija. V Charlestonu je župnik Woodward včeraj z revolver- jem napadel škofa Chuerrya v njegovi delovni sobi in ga težko ranil. Vzrok je neznan. Domneva pa se, da je Woodward, ki je. pognal nato še sebi krogljo v glavo in obležal takoj mrtev, izvršil svoje dejanje v trenutni duševni •zmedenosti..• ~ Kaj se je vse našlo? Pretečeni mesec so se našli- jp policiji oddali sledeči predmeti: 2 bankovea po 10 Din, ženska rjava ročna torbica z 1 robcem, črni zenski dežnik, zastavljalni list, -Škarje, ročni štirikolesni Voziček, škarje in mali vezeni prt, zlat prstan, 4 ključi,/ 1 srebrni nož in male škarje, ženska ročna torbica, zlata, zapestna verižica, moški rjav klobuk, dijaška čepi* ca. usnjata ročna torbica z rohcem, ogledalom in rožnim vencem, maii žepni nož, moška srebrna ura ž verižico,' otroška ročna torbica z ogledalom in robebm, moški rjav žametast klobuk, športna čepica, bankovec po 10 Din, dežnik, moški črn klobuk, 100 dinarjev, 1 pompadour z robcem ter 1 dežnik in 2 ključa. — Izplačila v inozemstvo po poštni lira. nlinlci. Po poštni hranilnici v Beogradu in nje podružnicah v Zagrebu* Ljubljani. Sarajevu in Skoplju se lahko izvršujejo plačila v Avstrijo, Madžarsko, Češkoslovaško, Švico, Italijo, Zedinjene države in Kanado. Razen v te države lahko poštna hranilnica vrši izplačila za račun svojih klijentov še v sledeče države! Belgijo, Dansko, svobodno mesto Gdan-skOi Nemčijo, Argentinijo, Brazilijo, Veliko Britanijo, Irsko, Španijo, Francosko, Malto, Egipt, Palestino, Sirijo in Turško. Za izvrševanje nalogov za izplačilo v te države zaračunava poštna hranilnica provizijo 2%o (dva promille), najmanj 5 Din in efektivne stroške. Za nakazila v virmanu v države, s katerimi ima poštna hranilnica neposredno zvezo, se plačuje provizija l%o (en promille). Ta izplačila in nakazila so podvržena omejitvam ministrstva financ v Beogradu. Čekovni račun si lahko otvori vsaka o-seba, trgovska firma, zavod, ustanova, državno ali samoupravno oblastvo. — Podrobna pojasnila daje poštna hranilnica in njene podružnice. — -- »i rnsperajtemi KraliaPetra r Maribora Kal bo Imela od tega /lovenUa? IZVAJANJE ZAKONA O KMETIJSKIH KREDITIH- OSNOVANJE OBLASTNE ZADRUGE V ZAGREBU. MarforsAi m dnevni drobiš Ko je bila pred dobrimi tremi leti SDS za nekaj mesecev v vladi, je bilo njeno glavno stremljenje usmerjeno v to, da pospeši gospodarsko konsolidacijo države. Videla je, da je bil že takrat kmečki stan v težkem gospodarskem položaju, |n po njenem prizadevanju je bil sprejet zakon o kmetijskih kreditih, na če-gar podlagi bi kmetje potom zadrug dobivali iz državnih sredstev posojila po Čim najnižji obrestni meri. Ko je potem SDS izpadla iz vlade, nobeni stranki v vladi ni več prišlo na misel, da bi se brigala za to gospodarsko izredno važno zadevo. Stvar je zaspala in zakon je ostal na papirju. Pač je bilo tekom lanskega leta sklicanih nekoč nekaj ljudi v Beograd, ki so izdelali pravilnik za izvajanje tega zakona. Toda že ta pravilnik kaže, da so ga delali po večini ljudje, kateri ali niti najmanj ne poznajo gospodarskega ustroja v vsej državi ali pa so pravilnik nalašč izdelali tako, da bi prišel v korist samo enemu delu države. V pravilniku je namreč določba, da se dajejo krediti iz državnih sredstev kmetom na razpolago samo potom kreditnih zadrug, osnovanih na podlagi tega zakona in združenih v posebne oblastne zadruge. Jasno je, da pomeni ta določba pravilnik az drugimi besedami: kredite na podlagi tega zakona bodo dobivale samo one pokrajine, kjer kreditno zadružništvo doslej še ni bilo razvito ali pa le v pičli meri, to so predvsem Srbija, Črna gora, Vojvodina, Bosna in tudi velik del Hrvatske. Slovenija, ki je s kreditnimi zadrugami naravnost preprežena in kjer Imamo na stotine krajev, tudi na podeželju, v katerih sta celo po dve kreditni zadrugi ali še več, si samoobsebi ra-zumljivo ne more privoščiti luksusa, da U snovala še nove kreditne zadruge. V nedeljo 3. t. m. se je v Zagrebu VršHa ustanovna glavna skupščina oblastne zadruge za kmetijske kredite s sedežem v Zagrebu- Področje te oblastne zadruge obsega tudi mariborsko !n ljubljansko oblast, iz katerih pa, kakor izhaja iz poročil, sploh ni bilo na tej skupščini nikogar, najmanj pa kakšen delegat zadrug, ker se v vsej Sloveniji — kolikor nam je znano — baš iz gori navedenih razlogov ni ustanovila nobena zadruga na podlagi zakona o kmetijskih kreditih. V odboru nove oblastne zadruge dejansko tudi ni nobenega Slovenca. Kakor so nedavno vedela povedati časopisna poročila iz Beograda, ima generalna direkcija za kmetijske kredite na razpolago že nad sto milijonov dinarjev, iz katerih bo dajala sredstva oblastnim zadrugam za podeljevanje cenenih kredi tov kmečkemu prebivalstvu. Gotovo Slovenci, ki imamo itak visoko razvito kreditno zadružništvo, drage volje privoščimo kmetovalcem v drugih delih države, da pridejo do cenenih kreditov. Ne moremo pa mirno preiti preko dejstva, da je Slovenija pri izvajanju tega zakona težko zapostavljena. Ne more se odpustiti zastopnikom SLS, ki se trkajo na prsa kot edini legitimni predstavniki slovenskega naroda in sedijo že blizu dve leti v vladi, da niso v tem pogledu storili koraka, da bi se potom pravilnika za-sigural vsaj del teh sredstev tudi za slovensko kreditno zadružništvo. Odpustiti se jim more to tem manj, ker ima baš ta stranka ogromno večino kreditnega zadružništva v Sloveniji v svojih rokah in bi toraj sredstva na podlagi zakona o kmetijskih kreditih prišla v prvi vrsti v dobro baš njihovim kreditnim zadrugam. In še tembolj neodpustno je to postopanje SLS kot vladne stranke, ker je baš vsa leta do svojega vstopa v vlado vedno vpila, kako gre ves denar-iz Slovenije v Beograd, nazaj pa ne pride ničesar. Baš tu je pa klasičen vzgled, da še res stekajo slovenski denarji v fond za kmetijske kredite, iz katerega pa ne bo Slovenija dobila ničesar. mariborsko glečališče REPERTOAR: Sreda, 6. junija ob 20. uri »Puščavnikov zvonček« ab. B. Premijera. Četrtek, 7. junija »Puščavnikov zvonček« ab. C. petek, 8. junija ob 20- uri »Dva bregova« ab. D. Znižane cene. Zadnjikrat Kuponi. {Sobota, 9. junija ob 20- uri »Ples v maskah« ab. C. Kuppni. Gostovanje ge. Mitrovičeve in ge. Štagljar-Kogejeve. Telovo v marib. gledališču: repriza vrlo zabavne in melodljozne komične ppere »Puščavnikov zvonček«. »Dva bregova« in »Ples v maskah« se Zadnjikrat vprizorita v petek, 8. odnosno v soboto, 9. junija. V »Plesu v maskah« gostujeta ga- Mitrovičeva in pa ga. Mila Štagljar-Kogejeva, bivša članica mariborskega, zdaj zagrebškega gledališča. Opozarjamo na današnjo premijero »Puščavnlkovega zvončka«, ki se ogla? sl vedno, kadar nameravajo zakonske žene varati svoje može. To povzroči seveda mnogo smeha in zabave. Ker je to po vrhu zadnja operna premijera v Mariboru s prekrasno glasbo in komičnim dejanjem, je pač želeti, da bi bila hiša razprodana. Othello (Ob tretji predstavi). Ako je res, da je hvalevredna volja, čeprav ni zadosti moči, potem velja to za naše gledališče. Čeprav je zalet letošnje sezone znaten, vendarle ni dosegel tako visokih sadov, kakor je Othello. Zanj pač mariborsko gledališče nima prav nobenih pogojev. Velika gledališča, ki imajo mnogo garnitur igralcev, se 6krbno pripravljajo in še so uspehi problematični- Drama je pač tako do skrajnih psiholoških mej dognana In prečiščena stvar, da zgrabi samo tedaj, ako se jo lotijo samo izvoljenci. Kar smo mi vi-4*11 to je bila le hvalevredna volja. Da bi se kedaj mogel g. Grom tako požrtvovalno truditi, bi malo kdo verjel. Toda g. Grom je že ob prvem vznemirjenju pokazal vse karte, da odslej ni mo gel odkriti ničesar več novega v ulogi. Zato je dober le njegov začetni del. Senatorji z dožem vred so bili nekaka po grebščina, ne pa glavarji države, ki je v pogibelji. G. Železnik kot Jago je bil kot mefisto verjeten in po tem zamisleku dober. Je pa dvomljivo, dali se je vojak, ki ima vojaške ambicije, tako imel obnaša tl, zlasti še pred svojim generalom, ki mu bi menda bolj imponirala vojaška strumnost ko pa mačje opletanje okoli komandanta. G. Stankovič je pa kot Ro derigo vzbudil utis, da igra prav in je zelo krotil svoj gnjev in obup, Šele za konec pa prištedil izbruh. Nasprotno pa so bili Stoparjev Montano, P. Kovičev Bar-bancijo, Graziano g. Tovornika, in Lo-dovico popolnoma plitke prikazni. Gosp. Skrbinšek je kot Kasio bil bolj verjeten, istotako Kovačičeva, dočim je Bianca gdčne Starčeve bila preveč prisiljena Popolnoma zadovoljivo je igrala le De-sdemona gdčne Kraljeve. Da bi bila vsa igra v tem štilu, bi mogli biti z Otheliom zadovoljni. Režija pri vsem trudu in ambiciji ni pokazala bistveno nič novega razen tega, da so se črtala nekatera neprimerna mesta. Dobro je režiserju služila razsvetljava, dočim pa kostimiranje ni bilo enotno in prav gotovo ne zgodovinsko. Škoda za ta velik trud režiserja. Da se je ž njim opremila še tako slaba slovenska noviteta, bi pri tem rezultatu Othella bila moralna zasluga brez dvoma večja. M. Š. Prihod Jč Lig v Maribor. V soboto popoldne prispejo v Maribor delegati JČ Lig iz Beograda in drugih mest, da se tu združijo z delegati JČ Lig iz Slovenije za skupno potovanje na kongres v Plznu. Iz Beograda in ostale Srbije pride 38 delegatov. Mariborska JČ Liga jim priredi zakusko v kolodvorski restavraciji. —. Zopet stanoualci poč mostom Kakor lani ob tem času tako imamo tudi letos stanovalce pod mostom. Revež, ki se je lani z veliko družino zatekel pod državni most, je bil državni u-pokojenec in invalid, letos je pa državni uslužbenec, kovač državne železnice 57 letni Ivan Zelč. Lanski revež z bolno ženo in malimi otroki je prebival pod mostom na levem bregu, Ivan Zelž s soprogo Marijo in 181etnim sinom Alojzom se je pa naselil na desnem bregu menda zato, da ima bližje v službo, s katero si ne more pridobiti človeka dostojnega prebivališča. Želejeva družina je bila deložirana v pondeljek iz Berani-Čeve hiše Pod mostom št. 18. — Kakor običajno, je bilo tudi tokrat vse v redu: odpoved, deložacija, vsi so tudi vedeli, da reveži nimajo kam iti, ker je v Mariboru še vedno veliko pomanjkanje stanovanj. Tudi prošnje za odlog do ureditve stanovanj v barakah mestne občine niso pomagale. Odpovedalo se je, izposlovala se je deložacija in s tem je stvar »rešena«. Revna družina je šlo pod most. Prej je bila vpisana pod številko 18 Pod mostom, sedaj je pa — pod mostom brez številke. Lepa ironija — bi človek rekel, če ne bi bile razmere pre-žalostne, obupne... Gradbena podjetnost oblastnega odbora. Na včerajšnji seji oblastnega odbora mariborskega je bilo med drugim dovoljeno več podpor, in sicer za napravo ceste v Partinjskera dolu, okraj Sv. Lenart, ki bo vezala Jakobski dol z oblastno cesto Pesnica—Sv. Lenart 25.000 Din za popravo mostu Polzela—Braslovče 10.000 Din in za napravo novega vodovoda v Zavodni pri Celju 25.000 Din- — Oblastni odbor je prevzel sedaj tudi ver-žejskoeesto. — 'v Ža porotno zasedanje, ki se prične v pondeljek 11. tm. so razpisani razen že objavljenih še naslednji slučaji: V sredo 13. tm. razprava proti Francu Žnidariču radi hudodelstva umora, proti Jakobu Červeku in Jakobu Dvoršaku radi hudodelstva uboja, v četrtek 21. tm- pa proti Slavi Horvat radi hudodelstva tatvine in proti Ferdo Rajšpu radi hudodelstva težke telesne poškodbe. V- ! Zveza Jugoslovanskih mest. Tekom včerajšnjega in današnjega dne so prispeli v Zagreb delegati 41 mest iz vseh pokrajin naše države, da se udeleže prve glavne skupščine Zveze jugoslovanskih mest. Iz Slovenije so do-šli na kongres sledeči delegati: ljub- ljanski župan dr. Dinko Puc in magi-stratni direktor dr. Zarik, mariborski podžupan dr. Franjo Lipold z magistrat-nim ravnateljem Alojzijem Koechlerjem, celjski župan dr. A. Goričan in magi-stratni ravnatelj Ivo Šubic, dalje dva delegata iz Ptuja in eden iz Ormoža. Ruska narodna. Na današnji ruski prireditvi bodo dijaki ruske gimnazije na Hrastovcu peli tudi ruske narodne pesmi- Ruska narodna je inkarnacija Slovanstva. Da bo slovenskim poslušalcem tudi po svojih motivih domača, podajamo prevode, ki jih je sestavil ruski šestošolec:: Z vencem jaz hodim, z zelenim jaz hodim, pa ne vem, kje naj venec položim. Položila bom venec, položila bom zelenega z glavice na desno ramo. Druga: Ej, na polju lipica, pod lipico bel šotor, v tem šotoru mizica. Pri tej mizi deklica rož’ ce s travce trgala, venec z gloga zvijala ----------- Vlomilski poskus je bil izvršen v nedeljo ponoči v letni vili ravnatelja ruške tovarne. Vila stoji na obronku Pohorja precej na samem nad Rušami. Vlomilci so že odtrgali nekaj okenskega omrežja, naprej pa niso mogli, ker so bili najbrže še pravočasno prepodeni ali pa so se zbali prehodega »■opota. — Sprememba posesti. Valerija Feiler je prodala trgovcu Leopoldu Kranjcu v Vetrinjski ulici za 90.000 Din hišo št. 29 na Ruški cesti Krojaški mojster Kelc — prost. Danes dopoldne je preiskovalni sodnik spustil na prosto krojaškega mojstra Jakoba Kelca, ki je bil 16. marca aretiran pod sumom, da je zastrupil svojo 1. maja lanskega leta preminulo soprogo Vero, rojeno Lederer. Kakor znano, so mrtvo ženo izkopali ter nekaj delov telesne notranjosti poslali v sodnijsko kemično pre iskavP. Ta preiskava’ je dala negativne rezultate in tako je bil sedaj g. Kelc izpuščen. Pred meseci je zbujala Kelčeva zadeva veliko senzacijo, mnenja so bila pa ves čas deljena, kakor smo že nekdaj popolnoma nepristransko beležili v zavesti, da je radi trpljenja pod težkim su-mom vsakdo sočutja in obzirnosti vreden. — Ljudska knjižnica ZKD v Pekrah se otvori slovesno v nedeljo 10. t. m. oh 3. uri popoldne z veselico in gledališko predstavo »Stari grehi« na vrtu gostilne Zorko. Vsi prijatelji »Zveze kulturnih društev« iskreno vabljeni v lepo mariborsko okolico! Borza dela ima takoj delo za devet pleskarjev. Re-flektanti naj se takoj javijo, ker je ponudba nujna- — Postopanje za dokaz smrti je uvedlo mariborsko okrožno sodišče# ozirom na Franca Omulec-a, posestnikovega sina v Grabonoškem vrhu in Štefana Maučeca, posestnika v Gaučanih. O pogrešancih je poročati sodišču do 1. o* ziroma 10. septembra tl. — Demagogija SLS med ljudstvom z nettunskiml konvencijami- Glasom ljubljanskega »Slovenca« seje vršil v nedeljo 3. t. m. v Jarenini shod SLS, na katerem so govorili poslanci Vesenjak, Žebot in še razni drugi govorniki. Za nas bi bil ta shod gotoyo brezpomemben, ako bi iz »Slovenčevega« poročila ne izhajalo, da so sf 'gospodje, ki pravijo, da imajo patent na vero, resnico ljubnost in vse takšne lepe lastnosti, na tem shodu privoščili demagogijo-najgr-še vrste, ko so neukemu ljudstvu slikali strahote vojne, katero hočejo baje vsi tisti, ki so zoper nettunske konvencije. Kakor že v svojem časopisju, tako so tudi na tem shodu ubogo ljudstvo varali, da je od sprejetja nettunskih konvencij odvisen mir ali vojna. To samo konstatl-ramo, da se ne bo s strani SLS kedaj v poznejših časih zopet tajilo. — Rezervni častniki so dolžni vsako spremembo svojega bivališča nemudoma javiti svojemu pristojnemu vojaškemu poveljstvu, najbolje potom občinskega urada (mestnega magistrata) svojega bivališča. V prijavi ne smejo nikdar navajati svojega vojnega razporeda ali svojega mobilizacijskega mesta, temveč le svoje rojstne in domovinske podatke, bivališče in poklic tef svoj vojaški čin. Ponovno opozarjamo na prireditev Jadranske straže jutri popoldne v parku vojašnice kralja Petra, ker bo ta prireditev po svojih atrakcijah prvovrstna. — Sokolsko društvo v Mariboru poziva svoje članstvo, naj s« v čim večjem številu udeleži prireditve Jadranske straže jutri na praznik v kadetnici. — ©J PRISTOPAJTE K VODNIKOVI DRUŽBI l m VIII. mednarodni vzorčni velesejem Ljubljana 3.-11. junija 1930* 600 r ustavljal cev. Vsakom**0® blago. Ugoden nakup. Speci}*!0'’ razstavo i Automobilske, p®*1 * itvena, francoska, kmetsko* strojna, umetniška, i»IgU«B*k** Popast na železnicah in parohi®’ dih. Legitimacije se dobe v v««F denarnih savodih, potniških “f* dih In po polti tudi od selmskaea urada. H Zajamčena je tudi v vsakem oziru dobra In pazljiva postrežba ► Za obilen obisk se priporočata ► KONRAD IN TEREZIJA BREZNIK, t i—m ■- " BlftlffPm I»It I > IVHTfTt ITTTTf?f?IT huuAurcu »Juu.a* v i-juuijiuu, prcuuuivuik miajatu. j rednik: P r • n B r o z o v Jv Mariboru, liska Mariborska tiskarna (L