s o ci Št. 3 l\. h. ö I Mn I oni» i»nLIöunMr I MAnOUnS Eingelangt am 2 8 M/G. 1913 p .. Safari,; ^ ßö^agen ^ ¿ne 28. avgusta 1913. Tečaj LXVII. m List ljudstvu v pouk in zabavo. Jahaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru «Sefceie 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 " tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine stanejo cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Zt inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin.f za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati »e sprejemajo do torka opoldne. — Ne zaprte reklamacije so poštnine pro3te. _ Katoliški shod v beli Takega sijaja, tako velikanske prireditve, kakor je bil letošnji katoliški shod v Ljubljani, še naš slovanski jug ni videl. Vedeli smo, da bo cela prireditev sijajna in da bo 4. katoliški shod pr ekosil v vsakem oziru dosedanje, a ta ogromna udeležba, sijajne prireditve, vzoren red povsod, bratoljubje med Slovenci, Hrvati, Cehi in Poljaki, vse to je uplivalo na vsakega udeleženca naravnost očarujoče. In slavnostni sprevod po z zastavami okrašenih ulicah naše bele Ljubljane! Pero urednikovo je nezmožno, da ves-ta sijaj, vse te krasne slike, vse, kar se je izvanred-nega nudilo našim očem, vsaj površno opiše. Narodne noše združenih Slovencev, Hrvatov, Cehov in Poljakov! Oh, kako je bilo to očarujoče! In nad 2000 Orlov! Res, če si hotel videti moč in sliko celotne naše krščanske organizacije, ogledati si si moral slavnostni sprevod, ki je mogočno valovil po ljubljanskih ulicah. Slavnostni trenotek je bil, ko se je slovensko-hrvaški narod na Kongresnem trgu posvetil Brezmadežni! Nepozabno! Vsi ti tisoči so se imenom svojega naroda glasno posvetili Mariji, Kraljici Slovencev! In če si potem z odra na slavnostnem zborova-lišču pogledal na ogromne tisoče, ki so se gnetli sem in tje in si poslušal govore in navdušeno vsklikanje tisočere in tisočere slovanske množice, vskipel ti je iz srca vsklik: Btodočnost je res naša! Vi liberalci in vi Nemci in nemškutarji, zastonj je vaš trud in vaša zloba! Naši Orli! Kdo bi si bil mislil, da bo njih število toliko? Nad 2000 uniformiranih telovadcev je nastopilo. Občudovali smo dovršenost telovadbe in nastopa. Liberalni Sokoli, skrijte se! Zborovanja, predavanja! Najboljši govorniki so nastopili, ki so razvijali nove misli, nove načrte za delo v preporod našega naroda. Že sama udeležba — bilo nas je mnogo nad 20 tisoč — je močno uplivala na vsakega posameznika. Ni ga menda bilo slovenskega sela, ki ne bi bilo zastopano. Okrog 20 posebnih vlakov se je pripeljalo v soboto in nedeljo v Ljubljano. Tudi vsi navadni vlaki so bili napolnjeni. Sprejemi gostov so bili zelo prisrčni. Posebno prijazno pa so bili sprejeti Hrvatje, Cehi in Poljaki. Nič nas ni več ločilo. Slavili smo pravo slovansko vzajemnost! Zunanji sijaj katoliškega shoda, urejeni tisoči mož in mladeničev, žena in deklet — tisti tisoči, za katerimi stojijo 10- in lOtisoči drugih, ki niso mogli priti v slovensko prestolnico, da bi dali slovesno duška najiskrenejši želji srca: Veri m narodnosti — vsi ti tisoči so bili kakor pravljica, kakor četa — kralja Matjaža, ki se je probudil, potrkal z mečem in zakli-eal: Kvišku deca! Kakor pravljica se je zdelo to veselje, a vendar je bila živa resnica, polna krvi in ognja, žetev setve, tako bogata žetev naših organizacij. Boj za krščanske misli, delo za omiko naroda, kakor jeklen obroč, močna veriga naše organizacije, ki se je kovala od uda do uda — vse to je praznovalo veliki dan življenja. Kakor žarki ranega solnca, ki planejo kakor čili konjiči preko ravnine, ovenčani z zlato grivo, tako so se razlile množice zopet po naši domovini iz žarišča, iz katoliškega shoda, da ti potoki naroda, te reke ljudstva, gredo z bakljo navdušenja do zadnje hribovske koče in na goreči ogenj nasujejo novega petiva v še večji kres. Slovenski katoliški narod, sedaj pa zopet na delo, do popolne zmage! • Dijaško zborovanje. V soboto, dne 23. avgusta, so zborovali naši ka-toliško-narodni dijaki. Udeležba je bila zelo velika. Tudi naši štajerski dijaki so bili močno zastopani, kar kaže, da tudi naša mladina vedno močneje vstopa v katoliške organizacije. Shodu je prisostvovalo več državnih in deželnih poslancev, škofov, duhovnikov, profesorjev in hrvaških, poljskih ter čeških gostov, ki so bili vsi burno pozdravljeni. Shodu je predsedoval predsednik SI. Dijaške Zveze, Basaj, za podpredsednika pa je bil izvoljen naš štajerski rojak Bratina. Najprvo so se vršili pozdravni govori. Nato pa so se začela predavanja. Prvi je predaval bogoslovec Rupnik o predmetu: „Di-jak-katolik". Predavatelj je javno povedal, kako je dandanes potrebno, da pokaže dijak dejanski svoje katoliško prepričanje. Pravnik Zvokelj je nato predaval o „Delu za ljudsko izobrazbo", bogoslovec Zavad-lal pa o „Nujnosti narodno-obrambnega dela". Oba sta podala mnogo uvaževanja vrednih novih misli glede na našo izobraževalno in obrambgo delo. — Zvečer se je vršil v dvorani „Uniona" slavnostni komerz (slavnostna veselica). Udeležilo se je iste ogromno število ljudstva: škofje, poslanci, duhovniki. Cehi, Hrvatje, Poljaki in več odličnih plemičev. Tukaj je katoliško Slovanstvo, to je bratje Hrvati, Cehi, Poljaki in Slovenci, zopet sklepalo pobratimstvo. Ta komerz je pokazal, da je slovanska vzajemnost, prava vzajemnost, mogoča le na podlagi katoliškega prepričanja. Slavnosten obhod. Obhod po ljubljanskih ulicah se sme po svoji celoti kakor tudi lepem redu in vseh podrobnostih ter slikovitostih gotovo prištevati med najveličastnejše prireditve katoliškega shoda in sploh najlepše, ki so se že kedaj vršile na Slovenskem. Naravnost čaroben, presenetljiv je bil pogled na predstavitelje lepote slovenskega, hrvaškega, češkega in poljskega naroda. Nemogoče je popisati vse podrobnosti tako veličastno, kot so se vršile. Tu je bilo treba biti zraven in uživati, uživati z očmi in srcem. Ker so bile došle množice tako ogromne in naravnost nepričakovane, se je ureditev sprevoda nekoliko zakasnila, vendar pa se je kmalu po 549. uri sprevod že začel razvijati. Bil je res nepopisno lep in marsikomu so se od ganutja zaiskrile solze v očeh, Ljubljana še ni videla kaj takega in ji drugi kaj takega tudi ne more več nuditi kot samo naše organizacije. Liberalci kaj takega ne zmorejo, če živijo tudi 1000 let! Videl sem že mnogo slavnosti, bil navzoč na mnogih prireditvah, a kaj takega še nisem videl. Ta slavnostni sprevod ni bil samo za oči, ampak vžgal je tudi srce. Vse je delo naših organizacij! Bilo je človeku res svečano pri srcu ob tistih neštevilnih pestrih slikah in srce je zaigralo v nepoznani sreči. To smo mi katoliški Slovenci in taki smo. Človek bi zavriskal radosti. Sprevod so otvorili sldvenski( Ziljani v krasnih narodnih nošah na iskrih konjih. Njim je sledila vrsta trobentačev. Nato: poslanci, župani in svetovalci, sita fanfaristov. Nato: poslanci, župani in svetovalci". Nepregledna vrsta odličnih mož-veljakov. Stotina za stotino se siplje mimo. To je moč, veljava,, poosebljena ljudska volja. Sledili so Slovenci iz Nemčije s šestimi krasnimi zastavami v zelo okusnih rudarskih uniformah. Salezijanska godba iz Rakovnika koraka za njimi. Za godbo zastopstvo Poljakov v razkošnih narodnih nošah in ima seboj več krasnih zastav. Občinstvo, ki se je ?bralo po vseh ulicah, kjer se je pomikal sprevod, jih je navdušeno pozdravljalo, ii oken pa so deževale na-nje cvetke. Za Poljaki je korakalo par sto Cehov z večimi lepimi zastavami in deloma v narodnih nošah. Ravno tako kot pri Poljaikih: navdušeno vsklikanje in obsipanje s cvetkami. Sledili so jim pa Hrvati. Teh je bilo ogromno veliko, Čez tisoč iz vseh hrvaških zemelj. Na čelu so nosili večje Število ponosnih zastav. Med njimi je bilo tudi mnogo slikovitih narodnih noš, zlasti ženskih. Številno je bila zastopana zlasti duhovščina z bogoslovci; mnogo kmečkega ljudstva in visokošolcev je bilo, ravno tako kot pri Cehih. Pozdravljanje s cvetjem in klici, kakor prej. Hrvatje sa mi so bili tudi zelo navdušeni in so peli krasne narodne pesmi. Po ljubljanskih ulicah so šumno donele hrvatske in slovenske narodne pesmi: „Lepanaša domovina", „Hej Slovani" itd. Za Hrvati so stopali naši malčki: dečki in deklice; prvi kot orlovski naraščaj, druge v slikoviti narodni noši. Za njimi so prišli koroški Slovenci s svojima voditeljema dr. Brejcem in Grafenauerjem. Bilo jih je čez 1000. Doneli so jim klici: „Živio Korošci!" Med sabo so imeli mnogo narodnih noš. Nosili so tudi v rokah male trobojnice, vsled česar je bila njihova skupina, ki je bila zelo navdušena, jako prikupna. Nato so korakali dijaki, bogoslovci, akademiki in starešine. Na celem potu živahno pozdravljeni so nato sledili češki Orli in Orlice, vseh skupaj čez 200. Za češkimi Orli so korakali slovenski. Bila jih je nepregledna vrsta. Kakor rudeče morje so se sko-ro pol ure zlivali mimo nas. Občinstvo je bilo seveda zelo navdušeno, ko je videlo toliko — nad dva tisoč — krepkih slovenskih fantov, ki so enakomernega, odločnega koraka stopali mimo. Skupina je bila po odsekih razvrščena v čete in trume ter je bilo med njo več godb in mnogo vrst trobentačev, tako da je bil vtis zelo prijeten. Orlom je sledila najlepša skupina: slovenske narodne noše. Občinstvo je bilo zadiVljeno in kar nehote so se človeku vkradli vskliki: Ah, kako je to lepo, kako je to divno. In bilo je tudi res. Toliko pestrosti, toliko slikovitosti, toliko razkošne, a okusno umerjene lepote še niso videli. Nič ne pretiravamo, če trdimo, da se naše narodne noše dajo kosati z nošami vsakega* drugega naroda. Postavite ogromno množico naših mladenk in žena, pomešanih v primernih razdaljah z moškimi narodnimi nošami, kot je to bilo v sprevodu, kamorkoli, brez dvoma odnesejo zmago povsod. Slišali smo že veliko o lepoti kranjskih narodnih noš, toda da so tako lepe, nismo mislili. In človek ne ve, kateri bi dal prednost. Vrstile so se gorenjske, dolenjske, notranjske, vipavske, — tržaške, belokranjske, z avbami in pečami, a vse so lične, da jih mora človek občudovati. Želeti bi le bilo, da bi se še bolj udomačile in se moramo začeti tudi mi Štajerci bolj zanimati za narodno nošo. Narodnim nošam je sledila nepregledna vrsta mladenk-članic ¡„.Bogomile." Zelo slikovit je bil tudi pevski zbor „Ljubljane", pri katerem je bilo mnogo pevk v ljubkih narodnih nošah. S častnim števjilom se je postavila v vsporedu učiteljska Slomškova Zveza, ravno tako skupina „uradniki zavodov". V zadnji skupini so sledili člani raznih naših nepolitičnih društev in družb: S. K. S. Z., J. S. Z., Marijine družbe , trboveljski rudarji v lepi opravi, požarni-ki in drugi. Udeležencev v tej skupini je bilo na tisoče. Neprestano so se valile nove množice mimo nas. čarujoče so uplivale zastave, ki so jih nosili na čelu S. K. S. Z. Bilo jih je cel gozd in je bil pogled na nje nad vse lep. Ce prav je bilo samo v tej skupini okrog 150 zastav, vendar to niso bile vse, kajti mnogo so jih nosili v sprevodu, zlasti orlovske. Razun vsega, kar smo že omenili, je bilo v sprevodu razvrščenih mnogo godb: novomeška, viška, dve salezijanskf, več orlovskih itd. ter so vse neumorno svirale. Red je bil izboren. Naj bo konec: Sprevod je Mil nad vse sijajen. Se liberalci so ga odkritosrčno občudovali in če tudi je bilo izdano povelje, da morajo 1'beralci katoliški shod prezirati, vendar so bili liberalci tako zadiv-ljeni, da so iz mnogih liberalnih hiš doneli pozdravni klici in deževale cvetke. Ulice, po katerih se je pomikal sprevod, do Kongresnega trga, Idakor tudi one od Kongresnega trga v domobransko vojašnico, so bile bogato okrašene z zastavami. Samo mestne in nekatere zagrizene liberalne hiše so blestele brez okraska. Za liberalce pa pomenja njihov poziv k preziranju poraz, ker je Ljubljana pokazala, da po svoji veliki večini liberalcev ne uboga. Posvetitev Brezmadežni Devici Mariji. Sprevod 15.000 do 20.000 oseb se je pomikal na Kongresni trg, kjer je bil pred uršul|nsko cerkvijo postavljen altar. Ko se je sprevod sešel na trgu — trajal je pa sprevod 1 uro — je bral zagrebški nadškof dr. Bauer sv. mašo. Nato se je vršila posvetitev Brezmadežni. Škof dr. Jeglič je počasi z zborom duhovščine in spremljevanjem neštevilne množice čital sledečo molitev: Brezmadežna Devica, Mati Božja Marija, vsi zbrani posvetimo sebe in svoj rod Tebi, ki pri Bogu vse premoreš. Srčno in zaupno Te prosimo, vzemi nas milostno v svoje varstvo in ne dopusti, da bi nas in naš rod premagali sovražniki Tvoji in Tvojega Božjega Sina. Brezmadežna Devica, ki si tako trdno verovala besedam angelja Gabriela in si kot Devica rodila Luč, ki razsvetljuje ves svet, pomagaj nam, da o-hranimo vero v Boga Očeta, Stvarnika nebes in zemlje, vero v Boga Sina, našega edinega Odrešeni-ka in Učenika, v Boga svetega Duha, ki je poslan cerkvi, da jo ohrani v resnici in obrani vsake zmote .. . Brezmadežna Devica, Mati Jezusa, začetnika in nevidnega poglavarja svete nezmotljive in edino zveličavne katoliške cerkjve, pomagaj nam, da ostanemo zvesti katoličani, da ne priznajmo drugega . u-čitelja in voditelja na potu v večnost, kakor to sveto cerkev, ki nam govori po nasledniku sv. Petra, po rimskem papežu in po naslednikih apostolov;, po škofih, združenih s papežem. Brezmadežna Devica, ki si strla glavo peklenski kači, pomagaj nam, da uidemo njenemu zalezovanju in premagujemo silne stralsti naših src, da premagujemo poželenje oči, poželenje mesa in pa napuh življenja; pomagaj nam, da ostanemo ne le verni, ampak tudi ponižni, nedolžni, čisti, zmerni, trezni in krotki v Ijesedi in dejanju, polni srčne ljubezni do Boga in do bližnjega. Brezmadežna Devica, ki si kljub najhujšim bridkostim ostala zvesta Bogu in se sedaj v nebešk\ slavi vekomaj veseliš, pomagaj, da tudi mi ostanemo v veri in ,v življenju po veri stanovitni do konca in po smrti pridemo iz te solzne doline v praVo domovino, kjer ne bo ne solza, ne bolečin, ne nevarnosti, ampak popolno veselje, ki ga je Bo^ pripravil njim, ki ga ljubijo. 'A*uen. Bil je to najslovesnejši trenutek celega katoliškega shoda. Kdor ga je doživel, ga ne pozabi nikoli več. Udanostna izjava sv. Očetu, Nato prebere predsednik pripravljalnega odbora, dr. Gruden, med viharnimi „Živin¡"-klici sledečo udanostno brzojavko sv. Očetu: „Slovenci in Hrvatje, zbrani na katoliškem shodu v Ljubljani, nad 20.000 mož in mladeničev, da proslave jubilejni spomin slavne zmage Konštantina Velikega nad poganstvom ter se navduše za enake boje zoper nove sovražnike Cerkve in krščanstva, izražajo Vaši Svetosti čustva ver' ne udanosti in ljubezni, proseč Boga, da ohrani še dolgo svoji Cerkvi PijaX., nepremagljivega vodnika v bojih zoper zmote naše dobe." Našemu cesarju. Nepozabni trenotek v svoji svečanosti je bil, ko je dr. Gruden predlagal udanostno izjavo Nj. Vel. cesarju: „Njegovemu c. in kr. Apostolskemu Veličanstvu Išl. 20,000 Slovencev in Hrvatov, zvestih podlož-nikov Vašega Veličanstva, zbranih na katoliškem shodu v Ljubljani, da proslavi spomin prvega krščanskega vladarja Konštantina, obnavlja v tem slovesnem trenotku svojemu apostolskemu vladarju prisego neomajne zvestobe in udanosti, proseč z nebes za njegovo osebo vso srečo in blagoslov". „Živio! "-klici so spremljali skoro besedo za besedo, vihar aplavza in radostnega vsklikanja je pretresal trg in odmeval daleč po vsem mestu, vse godbe so zaigrale cesarsko pesem, z grada pa so začeli pokati topovi! Ta prizor se je ponovil, ko se je predlagala brzojavka prestolonasledniku. Njegovi c. in kr. Visokosti, nadvojvodu Franc Ferdinandu: „20.000 katoličanov slovensko-hrvatske-ga naroda, ki ga je postavila božja previdnost na južni branik habsburške države, poklanja Vaši cesarski in kraljevi visokosti Čustva neomejenega spoštovanja in udanosti." Neizbrisno se bo vsakemu udeležencu ta dogodek v svoji mogočnosti vtisnil za celo življenje. Množica je po teh udanostnih izjavah, prikipelih iz dna src, zapela Marijine pesmi. Počasi se je navdušenje poleglo in sprevod se je začel pomikati po drugih ulicah, proti domobranski vojašnici, kjer se je imelo vršiti slavnostno zborovanje. Slavnostno zborovanje. Ko se je slavnostni sprevod vrnil na dvorišče domobranske vojašnice, je otvoril predsednik pripravljalnega odbora, dr. Gruden, 4. kat. shod. Pozdravne besede so bile nekako sledeče: Mili slovanski bratje! Hvala Vam vsem, ki ste prihiteli v i belo Ljubljano. Pozdravljeni vsi na£i bratje, k-i ste prihiteli iz trojedine Hrvaške, Dalmacije, Bosne, od daleč tam preko Sotle in Kolpe, da sklenemo na katoliškem shodu skupnost vseh katoliških Slovencev in Hrvatov, ki živimo pod habsburškim žezlom. Pozdravljeni brati Poljaki, bratje Cehi, j^si tisoči združenih kat. Slovanov. 4. kat. shod slavimo. Naj bi bil ta katoliški shod nov svetilnik boljše bodočnosti ne samo na Slovenskem, ampak ,tudii v Dalmaciji, Bosni in Hrvaški. Na današnjem hrvaško-elo-venskem katoliškem shodu zborujemo v dveh znamenjih. Prvo znamenje je sveti križ, drugo pa pre-blažena Devica Marija. Ti znamenji ste znamenji naših bodočih zmag. (Živijo!) Za predsednika 4. katoliškega shoda je bil nato izvoljen naš štajerski državni in deželni poslanec dr. Jankovič, za podpredsednika pa Hrvat dr. Deželič. Predsednik dr. Ja n k o v i č pozdravi zborovalce s staroslovenskim pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus !" In ves zbor, tisočera in tisočera množica slovanskega ljudstva, je odgovorila: „Na veke: Amen!" Predsednik nadaljuje: Pozdravljam vas kot zastopnik štajerskih Slovencev, to je imenom naroda, ki je do-zdaj stal vedno zvest na katoliški strani. (Klici: Živijo Štajerci!) Močne in ogromne so naše organizacije. Vsi smo danes ene misli, misli ljubezni in navdušenja za sveto našo stvar. Pozdravljam danes tukaj navzoče odlične goste, pred vsem nadškof a-koad-jutorja dr. Ante Bauerja in vse druge cerkvene kneze, dež. predsednika Swarza, grofa Chorinskyja, kneza Sapieho, kneza Ernesta in Hugon "Windischgrätza, grofa Paara in vse druge odlične osebe, ki so nas počastile. Posebno pa pozdravljam naše brate Poljake, (Živio Poljaki!) zastopnike Češkega naroda, (Na zdar! Slava-klici,) ki posebno na Moravskem zadnji Čas tako krasno napredujejo. Pozdravljam naše brate-Hrvate, (Urnebesni Živio-klici.) ki so došli v izredno ogromnem številu. Hrvati, ki ste narod naše vere- naše duše, narod naše krvi in našega srca, narod, ki se hoče^z nami Slovenci skupno boriti, bodite nam prisrčno" pozdravljeni! (Živio hrvatsko-slovenska vzajemnost! Živio!) Želim, da bi duh današnjega shoda, duh naših organizacij ponesli med svoje brate in seštre. Radi pozne ure sta slavnostna govora dr. Brejca in dr. Simraka odpadla. Preložena sta bila na ponedeljek. Vršili pa so se pozdravi raznih odličnih zastopnikov, ki so bili sprejeti in mnogokrat prekinjeni z urnebesnim navdušenjem. Najprvo je dobil besedo zagrebški nadškof-ko-adjutor dr. Bauer, ki je v lepi hrvaščini pozdravil „dragi bratski slovenski narod" v imenu hrvatskega episkopata. Želi, da bi bili plodovi shoda trajni in da bi se jamstvo hrvatsko-slovenske vzajemnosti obistiniio: Spasitelj Jezus Kristus naj bo vzor vsakemu Slovencu in Hrvatu. Današnji shod je res prvi hrvatsko-slovenski shod. Vabim za drugo ali naslednje leto vse Slovence, pa tudi Cehe in Poljake, na katoliški shod v Zagreb. Deželni predsednik baron Schwarz pozdravlja shod imenom vlade. Želi celi prireditvi božjega blagoslova. Viharno pozdravljen nastopi nato deželni glavar dr. Ivan Š u s t e r š i č , ki pozdravlja imenom dežele Kranjske in posebno priporoča zvestobo slovensko-hrvaškega naroda do Boga, Brezmadežne in pa do cesarja, ki naj bo trdna in n e o m a h -1 j i v a. Srečen je, kdor je danes tukaj. Se pozni rodovi bodo govorili o pomenu hrvatsko-slovenskega katoliškega shoda. Mi pa hočemo z moško zavednostjo in doslednostjo zastopati naše versko prepričanje v vsej javnosti. Kličem vam imenom kranjskega ljudstva: Hvaljen bodi Jezus Kristus! — In cel zbor je odgovoril slovesno: Na veke! Amen! Imenom Poljakov se oglasi k besedi knez S a -p i e c h a. Prinaša pozdrave bratov Poljakov, ki so se iz Galicije, Rusko-Poljske in Poznanjskega v častnem številu udeležili katoliškega shoda. Zaklical je koncem svojega poljudnega govora: Živela hrvatsko-slo-vensko-poljska katoliška- misel! — Klici: Živeli Poljaki ! so doneli kot vihar po obširnem zborovalnem prostoru. Imenom bratov Cehov je govoril državni poslanec Navratil. Rekel je: Pozdravljeni bratje Slovenci. Prinašam najprisrčnejše pozdrave z dežele Mo-rave, kjer sta delovala naša brata Ciril in Metod, s prekrasnega Velehrada. Želim, da bi se drugo leto Slovenci in Hrvatje udeležili našega shoda na Vele-hradu, da se poglobi in utrdi hrvatsko-slovensko-če-ška vzajemnost! (Klici: Pridemo!) Govornik je končal: Imenom naše lepe Morave naj vam velja naj-prisrčnejši slovanski pozdrav! (Klici: Na zdar! Živio!) Ljubljanski škof dr. J e g 1 i Č prinaša pozdrave od sv. očeta iz Rima in prečita ljubeznjivo pismo, ki mu ga je poslal kardinal Merry de Val po naročilu sv. očeta v pozdrav katoliškemu shodu. Podelil je tisočeri množici tudi papežev blagoslov. Predsednik dr, J a n k o v i Č je nato zaključil slavnostno zborovanje in pozval udeležence, naj o-genj, ki so se ga danes navzeli, ponesejo na svoje domove in ga širijo po vsej slovenski domovini! Telovadba. % Popoldne proti četrti uri je vrela cela Ljubljana proti domobranski vojašnici, kjer se je imela vršili telovadba Orlov. Predno se je začela telovadba, se je zbrala na obsežnem, zelo pripravnem in krasno prirejenem dvorišču domobranske vojašnice o-gromna množica ljudstva — do 15.000. Bila je zelo pestra, nepozabna slika, ki se je nudila očem. Krog Velikanskega telovadišča glava pri glavi, na eni strani mogočen oder za gledalce, na drugi pa za godbo in dostojanstvenike, a vse polno, prenapolnjeno. Črna sukna, narodna noša, orlovskaj uniforma, druga poleg druge, ustvarjajoč krasno skupino» vse to je bilo tako divno in veličastno, da je človek kar gledal. In potem so prikorakali Orli. Cetverostop se je vrstil za četverostopom in ko so se razstopili, je bil telovadni prostor poln. Občinstfvo je bilo zadivjeno od krasnega pogleda na 1200 mladih, čvrstih fantov in je vedno znova zagrmelo po obsežnem prostoru navdušeno ploska/nje in sklikanje. In proste vaje so proizvajali telovadci prav dobro in se moramo samo čuditi, da so se v primeroma kratkem času tajko izurili. Ravno tako je bil izredno fin in eksakten nastop moravskrh Orlic in za tem nastop moravskih Orlov, ki so proizvajali prav težke pren ste vaje. Da občinstvo ni štedilo z aplavzom, je u-mevno. Izbrana četa slovenskih Orlov je na to proizvajala zelo lepe, a težke proste v tuje. Pokazali so telovadci veliko spretnosti in izurjenosti in jih je občinstvo za to burno pozdravljalo. Ravno tako so vzbujali viharje odobravanja moravski Orli, ki so nastopili enkrat s kijcem, drugikrat s palicami. Prisrčno veselje je izzval nastop mladih slovenskih deklic ¡Orlic in mladega orlovskega naraščaja. Za tem se je vršila telovadba na orodju. Zastopana so bila vsa telovadna orodja in so se pokajzali naši fantje pri vseh za res prave mojstre. Najtežje vaje so proizvajali z največjo lahkoto in dovršenostjo. Vedno je zopet in zopet zagrmel vihar vsklikov in odobravanja, znamenje, da je kajteri izmed telovadcev zopet pokazal kakšno drzno in vratolomno vajo. Že je bila ura sedem proč, ko so nehali naši neutrudljr-* vi fantje s telovadbo. Hvala Vam, fantje, za krasen užitek! Na zdar! Odseki, predavanja in druge prireditve. Po sijajnih zunanjih prireditvah so se vršila zborovanja raznih odsekov in stvarna predavanja. V nedeljo ob 7. uri zvečer je bil v Rokodelskem Domu shod rokodelskih društev. V hotelu Union pa je bil družabni večer na čast doslim gostom, ki je bil podoben velikanski ljudski veselici. V ponedeljek zjutraj je imel goriški nadškof dr, Fr. Sedej v stolnici prelep govor o „verskem življenju". Nato je sledila sv. maša. Od ^Ad. ure do večera pa so se vršila zborovanja v raznih odsekih. Odsek zaversko življenje je zboroval v veliki dvorani Ljudskega doma. Izmed Štajercev so predavali v tem odseku: dr. Anton Ogrizek o „skrbi za priseljence iz dežele v mesta" ; dr, Fr. L u k m a n o „sv. Evharistiji in Marijinih družbah"; o. K a s i -j a n Zemljak pa o „tretjem redu sv. Frančiška". Odsek za krščansko izobrazbo, združen z občnim zborom S. K. S. Z., je zboroval v veliki dvorani Uniona v ponedeljek. Itz Štajerskega sta govorila: dr. Josip H o h n j e c o „Izobraževalnem društvenem življenju" in dr. Anton K o-r o š e c o političnem časopisju. — Poleg teh dveh sta zborovala v ponedeljek Odsek za verske organizacije v Katoliški tiskarni in Socialno-gospodarski odsek. Oba odseka sta bila namenjena za Hrvate. Nadalje so se vršila sledeča zborovanja: v dvorani društva „Ljubljana" zborovanje slovenskih in hrvaških učiteljskih pripravnikov; v Ljudskem Domu občni zbor Slov, Dijaške Zveze; v A-lojzijevišču zborovanje moških Marijinih družb. Ob 5. uri pa je bilo v veliki dvorani Uniona prva s avnostno zborovanje. Na njem so govon rili: voditelj koroških Slovencev, dr. Brejc, o predmetu: „Vtem znamenju boš zmagal", mladDalmatinec dr. S i m r a k , ki je proslavljal delo Slovencev, in naš dr. H o h n j e c o „katoliškem izobraževalnem delu". Govornik je v svojem govoru dokazal, da je e-dino katoliška izobrazba prava izobrazba. Na podlagi rekov iz sv. pisma, izrekov cerkvenih očetov in drugih učenjakov je g. govornik razpravljal, da le kat. cerkev nudi pravo izobrazbo. Povdarjal je, da naj bo naše izobraževalno delo v prvi vrsti katoliško, za vse stanove in sloje, za mlado in staro, za ženske in posebno za matere, posvečeno pa naj bo vprvi vrsti naši dragi mladini. Govornik je pozval udeležence na delo za pravo krščansko izobrazbo slovenskega naroda. V zaupanju na božjo pomoč gremo veselo nana-daljno delo v prid našega ljudstva. Prireditve v torek so se vršile po sledečem redu: Ob 7. uri v stolnici cerkven govor tržaškega ško-. fa dr. Andr. K a r 1 i n a: „Karitativno delo" (Delo krščanske ljubezni in usmiljenja). Po sv. maši so se zopet vrstila zborovanja. Od 549. do %11. ure so zborovali dijaki v Ljudskem domu. V Rokodelskem domu je zboroval od y29. do 4. ure popoldne odsek za k r ščansko ljubezen in u smil j en ost". V ■ tem odseku je govorila učiteljica Antonija S t u p c a o „varstvu za delavke" in „skrbi za poste in o kolodvorskih misijonih". V s o c i a 1 n o - u s t a v nem odsek u v Ljudskem domu je govoril nadrevizor P u -šenjak o „zadružništvu". Tudi Hrvatje so imeli tam .zopet svoja posebna zborovanja. V veliki dvorani Uniona so zborovali katoliški pedagogi (profesorji, učitelji in katebeti). Najprvo se je vršil občni zbor učiteljske Slomškove Zveze, nato pa se je začel učiteljski kongres, na katerem so o potrebi katoliške vzgoje in pouka na podlag: katoliške vere govorili odlični slovenski, hrvaški in čes.ci v, telji in učiteljioe. To zborovanje je posebne važnosti, ker so slovite učiteljske moči javno in slovesno izrekle da ie sreča našega naroda le v šoli, kjer se vzgaja deca na podlagi krščanske vere. I h. Naročila sprejema: Zinauer & Ci>. Sv. Jakob v Slov. gor. Prodajalnam znaten popuBt. 1059 Kupci posestev pozor I Na prodaj imam posebno dobičkanosno posestvo z 21 orali, kjer je mnogo jsko lepega sadnega drevja, tri četrt orala novo nasajenega vinograda, gozd, njive, umetni travniki vse v lepem razmerju ter se celo posestvo skupaj drži. Na posestvu so novi vzorni hlevi, za katere se je dobila državna premija v lepem znesku. Goveji hlev je za 11 glav, svinjak pa za 30 svinj. Cena je primerno nizka in jako ugodni plačilni pogoji Posestjo leži pol ure od Sv. Ane na Kreinbergu, deset minut od okrajne ceste v občini Ledinek. Več se izve pri Francu Kurnik, posestniku pri Sv. Trojici v Slov. goricah, ali pa pri označenem kraju v Ledineku. 1060 Želim kupiti staro rabljeno Motorno kolo. Naslov: Ludovik Strle, Organist in občinski tajnik, Polj-čane. 1052 Učenec se sprejme v trgovini mešanega blaga Julij Kavčič, trgovec Vojnik. 1050 Dijak se sprejme na stanovanje in hrano. Vpraša se pri upravništvu Slov. Gospodarja. 1049 Priden učenec za krojaško obrt se sprejme pri Simonu Majer, Koroška ceBta 102, Maribor. 1048 Nova hiša s 4 sobami, 3 kuhinji, klet, velik vrt, ena njiva, hlev za 4 krave; 20 minut od glavnega trga v Mariboru se po ceni proda. Naslov pove Jakob Polanec v Po-brežju, Rossegerjeva ulica 18 pri Mariboru. 1047 Učenec, priden in čvrst ter zmožen slovenssega in nemškega jezika, se sprejme takoj v trgovino Ignaca Sitar, Toplice, Dolenjsko. 1045 Posestvo v M. Brezjn pri Mariboru v izmeri 2 in pol orala pripravno tudi za stavbene prostore v celoti ali razdeljeno, ležeče ob okrajni in občinski cesti zraven cerkve in šole, tri četrt ure od Maribora (Glavnega trga) oddaljeno, se takoj proda. Natančneje podatke daje g. Anton Kasch-mana dtdiči, Maribor, Reisergasse št. 23. 1031 Mala gostilna v mariborskem okraju, visoko-pri-tlična hiša, lep vrt, ca 1 oral zemljišča s 50 žlahtnimi sadnimi drevesci, zraven je lep gozd. Dobro mesto, pripravno tudi za malo trgovino. Posebno primeren kraj za penzljoniste, zasebnike itd. Cena 12.000 kron. PojaBnila daje resnim kupcem uprava „Realitäten-Markt, Gradec, Hammerlinggasse štev. 6 (3080). 1037 Redna priložnost 1 p0 nizki ceni se proda trgovska hiša Prodajo se tri hiše z lepim velikim dvornim in stavbenim prostorom, tik magdalenske cerkve, sposobne za vsako podjetje. Sedaj se opravlja fotografska in čevljarska obrt, katera izborno napreduje. Mesečna stanovnina znaša 2u8 K, cena 38 tisoč kron Vpraša se pri A Uranjek, Sv. Magdalena, Maribor. 1058 !■ MALA OZNANILA. IBK Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo znamko za 10 vin. HENRIK MATIC CELJE ---Kolodvorska nI. 7 priporoča svojo o-bilno in vedno svežo zalogo špecerijskega blaga posebno kave od najcenejše do najfinejše vrste, vedno sveže žgano, ter po znižanih cenah od svetovnoznane tvrdke kave lu čaja IULIJ MEINL DUNAJ. 851 Jaboljinica izborno dobra domača se nadomesti v sedanji veliki stiski najboljše z popolnoma naravnim sredstvom „Muskatin". Muskatin je žlahtni naravni preparat za napravo dobre domače pijače. Iz Muskatina nareta pijača daje moč poživi in krepča živce. Muskatin se vsak dan po pošti in vlaku po povzetju pošilja. Iz Muskatina narejena pijača stane liter 4—5 vinarjev. 937 Muskatin se dobi samo v glavni zalogi 17. Andraschitz, Maribor, Koroška ulica. Točna postrežba! Deta Po ceni! Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsnki ceni. Tudi na obroke 1 llustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3 50 Pristna srebrna ura Original omega ura Kuhinjska ura Budilka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižice K ii K K K K 7 — 18 — 4 — 3-2 — o._ Večletna jamstva, Nas!. Dietinger Theod. Fahrenbach urar in očalar Maribor, 6°spo8k*ul|ca 26 Kupujem zlatnino in srebro. LepO malo posestvo se proda. Meri šest oralov zemlje v enem ko» su, z lepim, novim, zidanim gospodarskim poslopjem pri cerkvi in šoli Več se izve pri Antonu Lozinšek pri Sv. Marjeti na Drav. polju, p. Račje. 979 Učenca sprejme takoj na štiri leta krojač Jakob Skaza v Slovenski Bistrici. 1028 Lepo posestvo v bližini Velenja se proda z rodovitnimi njivami in travniki, z dvema lepima gozdoma. Ker je več zidanih, z opeko kritih poslopij, se lahko tudi na dva ali več delov proda. Več pove Fr. Verdev, gostilničar in posestnik v Šaleku pri Velenju na Štajerskem. 1003 Kolar kateri je že pri vojakih izvrševal svojo kolarsko v obrt, želi se nastaniti na Spod. Štajerskem, Kranjskem ali na slovenskem Koroškem v okraju, kjer bi imel zadosti dela. Ponudbe pod „Kolar" na upravništvo 994 Učenca sprejme g. Anton Keršič, kolarski mojster. {Vam. 997 Lepo posestvo na prodaj; od 5000 kron naprej do 30.000 kron, kakšno kdor želi Oglasiti se je pri Matiju ¿,ižek, Kamnica št. 16 pri Mariboru. 8 Pozor! Redka priložaost. Novo opremljen umetni mlin z žago na vodno silo, opremljen z najnovejšimi modernimi stroji, z nekaj posestvom, v zelo dobrem stanju v lepem kraju in na izvrstnem prostoru se pod ugodnimi pogoji po zmerni ceni proda. Naslov pove upravništvo. 1012 Učenec iz dobre slovenske hiše se sprejme takoj v specerijsko trgovino g. Šumenjaka, v Mariboru. 1013 Zaneslj v vlnlčar z dobrimi spričevali in h dobrimi delavskimi močmi se k Martinovemu sprejme. Julij Glaser, Melinghof, Maribor. 966 Išie se računski natakar, oženjen, izučen mesar. Kje pove upravništvo. 984 Štefan Kaufman trgovina i teleiniaa v ' n 16. v mescu po vložitvi in do 15 in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki. Posojila se dajejo na vknjižbo po 5'/» do 6% i na vknjižbo in poroštvo po 6% j na naenice po 67«%) na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe dela posojilnica brezplačno stranka plača samo koleke. POSOJIL Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižice po 4V2% oz. vloge proti odpovedi po 43/4%. Naložbe v tekočem računu se obrestujejo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit. Eskoniptujejo se menice ter otvarjajo krediti v tekočem računu. Vplačani deleži 126,100 K. Rezervni zaklad K 344.683-87. Lastno premoženje zadruge K 534.382-17. Bet registrov, zadruga z neomejeno zavezo mine od dne vloge do dne vzdiga r" Spodnješ! ei „Pri belem uolsi") v Celju, Broško cesto štev. 9 -prvo nadstropje —- počenši s 1. januarjem 1013. Hentni davek plačuje posojilnica sama. aillPilill! registrov, zadruga I lililí II z neomejeno zaveto Hronilrp DIODE 86 sPrejemaj° vsakega in se obrestujejo: nav»a e »o 4-V,%, proti trimesečni odpovedi po 4'/4%- Obresti se v J pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 .julija vsace?» Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti pošt hran. po.of {»7.078} na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. POSDiiiil SE diVgin ¿lanom in s*06'1 ua vknjižbo p>ou papiliirni varnosti po 5"/0. ua vknjižbo sploh po 5V«%i na vknjižbo in i uJUJlii! ali UUjUjU p0rogtvo po 5s/»Vo 'n na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. IlPtlfinP IIPP 80 8re(l0 'n četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V Ul C mednih arah se sprejema in iiplačnje denar. «»«— Pojasnila se dajejo f/iyÄÄtiito ^¡¡l^ ta « «a razpolaga domači hranilne nabiralnim. Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trsom in stolno cerkvijo). .i min »m i >■ i i k irr i r- Edina štajerska steklarska narodna trgovina Na debelo! Na drobno I • • • • • • CELJE FRANC STRUPI Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo sžeklcne in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Sip in okvirjev za podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah« Nafsolidttejšo in točna postrežba. Lepo posestvo na prodaj, četrt ure od Celja na lepi ravnini, v čretu št. 10 za občinsko cesto. Velika hiša z devetimi sobami, kuhinja in lopa. Velika klet in sedem drvarnic; svinjak s šestimi oddelki. Vodnjak tik hiše. Vrt, dve njivi, velik travnik in nekaj gozda. Cena je 14.000 kron. Pripravno za penzijonista. Izve se pri Francu Štor, Osenci št. 2, občina Teharje, p. Štore. 1015 nnmtnnnnnm Išče se gostilna v najem zdaj ali do Novega leta. Pisma na J. Ka-linšek, poštno ležeče, Konjice št. 260. 998 ooooo ! I no Klavirje, pijamne In harmonije Kft * 7 r J „ * HeitziiiaR (Ba{. boljboljši pianini), Síeízhamer in HBrigsl (amer. harm.), vseh vrst glasbenega erodja, strun in aiuzikalij ima v veliki M Dh.awmÍIj sodnozapris.strokovnjak ■ izbiri izključno inedinole M» SJB tS&KllBS&f in učitelj ,Glasb. Matice' ft*IÍJg$l«?«3lSÍg Kongresni trg št. 16 („Zvezda", nasproti nunske cerkve). 8varim prod nakupom event. falzifikatcv ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri T K ^^ „ meni vsakdo na obroke po ®1' "" prvovrsten instrument gori imenovanih slovi'ih tvrdk z resnično lOletno garancijo. Kdor si izposodi pri m-'ni klavir, postane tudi lastnik istega dočim js dosegla na jemščina višino kupnine I Velikanska ztt- ^«f'!..^ ioga najb, violin, harmonik, citer, tam-t&^Mfi buric itd po najnižjih cenah. Zamenjava " ' _JŠ3 najugodnejša. Uglaševtnje in popravila jg¡ HBIsSr točne in ceano. 96fc £¡fyj¡ 2 i^uaw^KK^swswsreMRHwsp? aw-12 t» je prijatelj naš pravi, Ki nas krepi, Da smo čvrsti in zdravi! Želodčni liker „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč ia veselje do dela! Varujte se ponaredb! Piistni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani. isaha ura 14 dni na postctišnjo. Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh se na želje denar vrne. E3bt- Velik cenik brezplačno. (Jamstvo 3 leta.) 14 karatni zlati prstani . , • „ 4*— 14 karatne zlate ure za gospode „ 40"— Srebrne ure........K 6'50 Srbrne ure s S srebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 18-— Ploščnate ure iz kovine . . . p 6"— Srebrni pancer-verižice * . . „ 2'— 14 karatne zlate verižice , . . „ 20"— Amerikanske zlate double-ure . „ 10"— Goldin Roskopf ure . . . . '. „ 4"— Prave železnlčarsks Roskopf-patent Prava nikeln. točno na min. idoče K 5"— 14 karatne zlate žensko ure . . „ 19' — Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80 Kuhinjske ure........ 2"40 Budilke........„ 8'— Budilke z dvojnim zvoncem . „ H'50 A. Kiffman, Maribor H. 49 Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Franc Koban, kamnosek, Račje (Kranichsfeld) Štajersko. 888 s?oda m lase upllva gotovo proll izpadanju las in luskinam pospešuje novo rast lasi in brk, in služi za splošno gojenje las. Uradno preiskušeno in od zdravnikov priporočano. Na tisoče atestov od zdravnikov in lajikov. Steklenica K 8-— in K 1'50. Pristno le od tvrdke: P. Schmidbauerjev nasi, Solnograd. — Perol-lasno olje za drobeče lasi K 1'— Se dobi večinoma v vseh lekarnah in drožerijah. P. Schmidbauer e v naslednik, kemični laboratorij Soln*g,-ad. Bahnhnfstrasse 29. Dobi se: v Mariboru v lekarni König, drožerijah K. Wolf, M. Woli-ram; v Celju: O. Schwarzl in dr.; v Radgoni: Max Leyrer, lekarna Važno za vsakega! Usojam si naznaniti, svojim cenj. odjemalcem vinom po „Opollo" III. vrste liter K 0 Clarett „ „ 0 Rudeče namizno vino Opollo« „ „ 0 Dalmatiner Perle „ „ 0 Rudeče vino za slabo krvne „ Posebno dobro belo vino (staro sladko) „ „ 0 Posebno dobro staro belo vino (Perle) „ „ 0' 80 96 Ve'espoS'.oví n em Fraíic Cnifanšč-eva vdova Marifoo :: Šdlska uiics št. 2. Zaloga dalmatinskega vina „I. dalmatinske vinarske za- ~ " ~ " " ' 970 drnge v Bolta (Dalmacija). Nagrobni spomeniki! Čtstiti duhovSČini in slavnemu občinstvu priporoča (tvojo bogato zalogo kamnoseškega dela, kot nagrobnih spomenikov v najlepši izpeljavi iz marmorja, grabita itd Hitra pomoč je gotova pomoi, zato naj noben posestnik konjev ne pozabi kupiti gotovo učinkujoči 765 konjski koIik-baSsam. Cena steklenici 40 vin., 10 steklenic K 3'60. Ravnotam se dobi ulje proti muham in komarjem, ki nadlegujejo konje in govejo živino. Steklenica 50 vin. Dnevno razpošiljanje po pošti. Lekarna „pri angelju varihu" M. A. Sirak v Mariboru. Tegetthoifova ulica 33. Serravaliovo železnato kina-vino Higien. razstava Dunaj 1906: Držam« od-lrIBM :.LMítJLÍn 6*8tui diplom k zlati kolajni :: KrepiiKc sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalseente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval. I. SeB»H»avallo,c.kr. dvorni dobavitelj Trieste-Barcola. Kapi m v lekarnah t steklenicah po pol litra i K 2'60 ta 446 po 1 liter i K 4*80. M oga priznal&a pisma pričajo o izborni kakovosti balzama proti protinu in revmstizmu, zdravil» ki g* izdelnie lekarnar Sirak. Izvrstno sredstvo proti *saU vrsti prouno n revmatizmn, izpahom, trgarju v bedra itd Isvirue stekJccc" po K i 50 se d-ibijo v lekarni „pri angelju varihu", M. A Sirak v Mariboru, Tegetihofl-0'a ulica 33 Dnevno razpošiljanje po po£t: 767 podganam iii mišim po neprekoslji-vem zatiralnem sredstvu „FRANK?" skatljica 60 vin. Za ljudi in domače živali neškodljivo! Koucesi-onirana ,AiiIt-r' «Ii'«z»>rija Mag. Pharm. Sin*-»« WOLF, MARIBOR, Gosposka ulica štev. 17. Pozor! Svoji k svojim! Pozor! m ¡JjgT' Nova slovenska manufakturna trgovina v Ptuju Cenjenemu občinstvu dajem uljudno na znanje, da sem odprl 2 avg. 1.1. novo manufakturno trgovino v Ptuiu tik poŠte Nudil bodem cenj. odjemalcem samo novo blago, kakor veliko izbiro modernih 5tof«>v za moške in ženske obleke, hl&oevine, s a. t one, drnke, rlpse, vsakovrstnega pisanega in belega pl&tna za perilo. Nadalje naznanim tudi cenj. odjemalcem, da dobim za jesen in zimo samo nove lodne za moške, ter „damentuhe" za ženske obleke, porh*te vsake vrste, št:lk*ne reboe, sr&jce itd. Dobilo se bode pri meni tudi gotovo periso in sicer razne moike srajce, spodnje hlače, ovratnike, maniet», kravate, kakor tudi fine klotaste in druk. ne odej«, i"on ske koče, dežnike in sploh vse, kar spada v manufakturno trgovino. — Postrežbi» bo točna in solidn., Za obilen obisk se priporoča narodni trgovec 952 Alojz Brcm&č. Z mojo umetno moštovo esenco si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače. Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone. Dobi se samo v droserilš Maksa Wolfram, Maribor, Gor. Gosposka ulica. 1027 da sem v prijetnem položaju, poetre ti & r> tu V) >-+■ s so l-t- o < 3 S m Rafael Saltnič Celje Nar. dom io Jb največja in najcenejša razpoiiljalnlca ur, zlat- Inine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in pofitnine prosto. Svetovna tvrdka. Na tisoSe zahval. Znano je, da se kupuje pri staroznani domači zanesljivi veliki trgovini ne samo po ceni, ampak tudi prav dobro: Sukneno blago (št' f) ia moške in dečke, Novomodno volno za ženske in dekleta, Najnovojže perilno blago m obleke in bluze, Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače Blago za p< steljo, za rjuhi- brez šiva in matrace, Srajce izgotovljene vseh vrst za moške in ženske, Pi edpasniie veliki izbir za prati in s črnega atlasa, Zmiraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vgeh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tndi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje 30T zastonj SK 1 vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago. Karl Wersche, Maribor M. Gosposka ulica it. 10. Vzajemna zavarov. v Ljubijani. Glavni zastop sa Spod. Štajersko pri Franu Pograjc v Mariboru, ta voglu Blumengasse in Quergasse x&varuje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove in premičnine ter — 2 proti prelomom zvonov. Edina domača slovenska «avarovalaica. Svoji k svojim! Sprejema tudi zavarovanja za življenje, ozir. doživetje in proti nezgodam za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico. 43 Pojasnila daje gorenji zastop. \ Najstarejša tovarna za motorje v Avstriji <('' Langen&Woif, Dunaj X Inženerski urad v Gradcu, Annenstrasse 10. Originalni „Otto"-motorji na bencin, ben-'Mark; col, surovo olje, petrolin, plin itd. 106000 5cHUT' motorjev v obratu, imajo nad en milijon PS. Razni lesni stroji. Motorji na surovo olje Diesel-sistem. Pozor na marko! Vsi originalni „Otto"-motorji imajo zgoraj označeno marko „OttO". 517 Samo 5 dni vozijo brzoparniki francoske prekomorske dražbe iz Havre v Nevyork naj kraj. in naj hit. vožnja. Veljavne vozne listke (Šifkarte) za potnike v Ameriko ia vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino Ed.Smarda :: Ljubljana konces. potovalna pisarna Dunajska cesta 18 v hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane gostilne „Figabirt". 375 Kdor hoče dobiti? za malo denarja veliko dobrega blaga, naj si naroči od „Prve slovenske spodnje štajerske razpošiljalnice" J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5 Ostanke raznega blaga n. pr. 20 m močnega belega platna za samo 8 K, 20 m posebno močnega za 9 K, 20 m zelo finega za 11 K, 20 m močnega druka K 8 60, 20 m posebno močnega za 10 K, 20 m zelo trpežnega 12 K. Za enako ceno kakor druk se dobijo tudi ostanki cajgfi, kambrika, levantina, pisanega platna in parhenta. Ostanki so v dolgosti od 2—7 m. Naročila nad 20 kron se pošljejo franko. Zamenjava dovoljena. 680 Zaloga pohištva. Produktivna zadruga mizarskih mojstrov, reg. zadr. z om. por., Maribor Burgplatz št. 3. Podražnica v Ptnjn, darnitzova ulica. 771 Sprejemajo se stavbeno-mizarska dela. Nizke cene Kdor ljubi dobro kavo. > uporablja kot pridatek pravi zagrebški:Franck: z kavinim mlinčkom. Z njim pridobi kava mnogo na slastnem okusu ter fini vonjavi. Njegova nadaljna dragocena prednost je velika izdatnost 4 em 45/25.648 Oklici V zapuščinski zadevi Neže Pavline v Št. Vidu nastopate kot postavni dedinji med drugimi tudi sestri Terezija Zimšek in Marija Zimšek, kojih bivališče ni znano. Kot sodno po3tavlj-n kurator poživljam Terezijo Zimšek in Marijo Zimšek, da mi naznanite nemudoma svoje sedanje bivališče, Otmar Golob 1034 notarski kandidat v Kozjem. A. HuberjaM J. Donosa v Ljutomeru. Zaloga paličnega železa, železne, bakrene in cinkaste pločevine, žice, žičnikov, žične mreže, vijačnega blaga, okovi za stavbo in pohištvo, orodja, peči in štedilnikov, sesalk, plinastih in vodovodnih cevi, nagrobnih k rižev, posteklene, lite in pločevinaste posode, kuhinjske priprave itd. Velika zaloga stavbenih nosilcev (traverz), železniških sin, poljedeljskih strojev in cementa. Špecerijsko in kolonijalno blago. Hamburg-Amerika Linie Generalna nerenitura sa Štajersko Murpl&tz 3 QfUCSOC Murplatz S Najhitrejša zveza Gradec—New-York v 8 dneh. 4 parniški razr. Izvrstna hrana, oskrba in postrežba. Tedensko 3—4 vožnje iz Hamburga. Prihodssji parniki: »Viktoria Luise« 25. Septem., »President Lincoln« 27. sept., »Imperator« 1. oktobra. »Graf Waldersee« 4. oktobra, »Amerika« 9. oktobra, »Patric;a« 11. oktobra, »Kais. Aug. Viktoria« 16. oktobra »Armenia« 18. oktobra, »Imperator« 22. oktobra. Darujte za Slov. Stražo! Naznanilo otvoritve! Podpisani si usoja naznaniti p. n. veleč. gg. duhovnikom in cerkvenim predstojništvom, da je v Gradcu, Sackstrasse 24 otvoril delavnico za cerkvena in posvetna (profane) dela Ob tej priliki si usojarn svojo obrt, katero bom izvrševal redno, vedno dovršeno in vsako (ie!o umetniško izpeljal, Vaši dobrohotnosti toplo priporočati. Ob enem si usojam Vas tudi opozoriti, oprt na dobra spričevala, da sem deloval kot prva moč v mnogih tozadevnih delavnicah v domovini in inozemstvu. Priporočam se torej za nabavo cerkv. pohištva v raznih primernih oblikah. 1046 Velespoštovanjem Ivan Fehsler, pozlatar in lastnik delavnice za popravo in pozla-tenje cerkvene oprave, Gradec. Najboljše reference. Izredno hitro zacelijo diverzne rane in poškodbe, kjer se rabi praško domače mazilo. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mašilo kot zanesljivo •redstvo za obvezo. To obvaruje rane. olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vs*k dan. Ena pnšica 70 vin. Proti predplačilu K 3'16 se pošljejo 4 pušice za 7 K, po deset paša*, poštnine prosto na vsako postajo avstr -ogrske monarhije. Pozor na ime izdelka, izdelovatelja, cene in varstveno znamko. Pristati je po 70 vin. Izdelovatelj in D r»an»o» lekarnar in dvor. zal. glavni zaležnik D. I ! «IjhiGS , praga II ., t. 203. Zaloga v Mariboru: lekana W. A Sooig, Friedrih Prull, Viktor Savost. Pozor na ime izdelka. Zahvala za vso ljubezen, izkazano moji predragi soprogi, oziroma materi, hčeri, sestri, tetki, sestrani gospej Mariji Kranjc roj. Ahman, c. kr. poštarici, posestnici pri Sv. Barbari v Slov. gor., ob njeni bolezni in smrti, kakor tudi za vse prisrčne dokaze blagega sočutja od strani prijateljic, znank, znancev ob tej veliki, prebridki izgubi. Prisrčna zahvala prečastitemu g. župniku Josipu Mihaliču za njegovo veliko požrtvovalnost skozi it in pol mesečno veliko vsestransko pomoč v bolezni in ob smrtni uri. Prisrčna zahvala preč. g. župniku Antonu Lajnšiču od Sv. Martina pri Vurbergu za njegovo srčno prijateljstvo in spremstvo, dalje g. pevcem iz Sv. Martina in Vurberga za pretresljive žalostinke Zahvala darovalcem krasnih vencev in šopkov, zahvala vsem velecenjeuim soudeležencem pogreba od Sv. Martina, Vurberga, Ptuja, Sv. Urbana, Maribora, Sv. Marjete, Pesnice in drugod, ki so nam z besedo in dejanjem tešili bridko žalost. Sv. Barbara pri Mariboru, dne 22. avgusta 1913. 3036 Žalujoči rodbini: Jos. Krajnc in Alojzij Kristl, Kašelj, zahripauost in nahod hitro odstrani uporaba zdrav, priporočanega Tbymomel Sicillae, dragocen in točno učinkujoč izdelek. Besedna znamka varovana. Lajša napade krčevitega kašlja, manjša število napadov, pospešuje razpust in odstranitev slin, utiša kašelj in odprav- težkoče pri dihanju. I steklenica 2 K 20 vin. Po pošti se pošlje, kdor pošlje naprej 2 K 90 vin. 1 steklenica 7 K, 3 steklenice, 20 K 10 steklenic franko. Ne pustite si usiliti nadomestil. Vprašajte zdravnika. Meloiatelj in založnik B. Fragner, ¡fs** d™r; Praga III., it«v. 203. Zaloga v Mariboru: lekarne W. A Ko.ng, Frid. Prall in Vifct. Savost. Pozor na ime izdelka in varn. znamko 1178955850757 •Vidic& tovarna zareianih strešnikov ponudi v tb i Ljubljana ii poljubni množici dvojno zarezani s poševno obrezo in priveznim nastavkom. Brez odprtin navzgor! streha popolnoma vama pred nevihtami, Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. 698 Spretni zastopniki se sprejmejo. T=MAZEVA ŽLINDRA (vpisana znamka). je izborno važno gnojilno sredstvo za vse sadeže na vseh vrstah zemlje. Pomnoži dohodek po dobičkanosnem načinu. Uporaba istega ni vezana na noben letni čas. Tomaževa Žlindra »zvezdna znamka« je priznano najizbor-nejše blago neskvarjene kakovosti. Zato naj zahteva vsak poljedelec Tomaževo Žlindro »zvezdna znamka«, kajti zvezda na vreči in plombi daje poroštvo za čisti in polnovredni izdelek. m POZOR. Tomaževa Žlindra »zvezdna znamka« se v or ginalnih vrečah prodaja pri sledečih trgovcih: Peter Majdič, Celje; Jos. Kasimir, Ptuj; F. Kreschischnig, Radgona; Alojz Maček, Maribor, Alojz Pinter, Slov. Bistrica; Eduard Suppanz, Pristava; N. Zanier, Št Pavel pri Preboldu. Kjer ni nobene prodajalne se naj obrne naravnost na: jon Thomasfosfatfabriken" z. z o. l Berolin W 35. PreJ*maDjrreSnim*Tlagom**aTsTarr^^^^ Važen oglas „Slovenske Straže"! Citajte! V današnjih težavnih razmerah z» morete obogateli le s srečko! "i urška srečka je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000 , 400.000, 400 000, 200.000, 200.000. 200.000 zlatih frankov. ker vsake srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, k e r je tedaj zanjo izdan denar »arao naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec še po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. oktobra 1913! Ena turška srečka in ena srečka italijanskega rudečega križa z 10 žrebanji vsako leto, na mesečne obroke po samo 6 kron. Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo" gospod Valentin Urbančifc, Ljubljana, Kongresni trg 19. Sprejmejo se marljivi setrudniki pod ugodnimi pogoji. tf e S o £ >N S M o C. Prepričaj se predagi odjemalec, Kje boljša je postrežba pri meni al' drugod; Vsekakor ti priznavam kot trgovec Da neprilike se najdejo povsod. Potrudite se obiskati domačega in narodnega trgovca Fr. Lenarta v Ptuju ki priporoča čenj. občinstva za jesea in zimo veliko izbiro novo-došlega vsakovrstnega modnega blaga za moške in ženske obleke, kakor tndi razno platno za iivotno in posteljno perilo. Sadalje priporoča za jesen in zimo različne nove porhate, novo hlačevino, nove koče in odeje, nove štrikane robce in srajce, tepihe, de-nike, kravate, manšete, ovratnike, nogavice, rokavice ter veliko drogega novega blaga za oblačila. Za mnogoštevilen obisk se priporoča Fr&IlC LSD&rt 983 Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. I V o vi 3 XT 81 Ü o (D 3 Na prodaj, lepa vila z lepim gospodarskim poslopjem, zraven lep sadonosnik in lep ze-lenjadni vrt, v Mariboru, magda-lenskem predmestju blizu cerkve, pripravno za upokojenca ali pri-vatista. Naslov prodajalca pove g. Franc Spes, Maribor, Lenaugasse št. 18. 1024 F. Prüll mestna lekarna pri c. kr. orln MARIBOR Glavni trg št. 15 poleg mestne hiše. Kapljice »a svinje že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Gospod A. H., Sv. Križ piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjake kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povoljnil Gozpod Janez K piše: Prav dobro pomagalo! Nadalje priporočam: Kapljice za želodčni krč; ^^ 8tekleni<* Žganje proti trganjn: samo 50 vin. . Prav dobro mazilo J pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K. F||alll| mestna lekarn» pri o. kr. orln • I* rUlI MARIBOR, O lavni trg štev. 15. J. Fauland v Ptu ju trgovina z manufakturnira blagom se vsem priporoča. 676 INGER Prva slovenska izdelovalnica mostnih, živinskih in dragih tehtnic za trgovino in obrt, stav. in nmet. ključavničarstvo Ivan Rebek Celje, Poljska ulica *t. 14 priporoča svoje tehtnice. Ilust-rovani cenik na razpolago brezplačno in franko. 798 Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež. T Olje za stroje kakih sto kilogramov, ima zopet na prodaj ia sv. Cirila, Maribor. Kilogram stane 32 vinarjev. šivalni stroj 20. stoletja. SINGEP Co.» akc. družba za šiv. stroje, Maribor» Gosposka ul. 32, Celje, Graška c. 83; SIOV. Gradec. Glav. trg 46 Svarilo pred zamenjavami 1 Vse od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom „Singer" ponujani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih strojevev konštrukciji, uporabnosti in trpežnosti. — Vzorci za vezenje, gačenj in šivanje gratia in franko. — Na vprašanje vedno zažeijeni odgovor. SuiniOPDIOI« 86 b°jii da bi mn preSi-9VIIIJV7I ra(ji vročine zboleli in končno poginili, naj si preskrbi priznano dobro odvračeva: no sredstvo proti kroničnemu prisada in rdečici prašičev Phenol, katero pošilja lekarna »pri angelju varihu« M. A. U: v Maribora, Tegetthoffova ulica 33. 7ee Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno druStvo. Odgovorni urednik: F r » n | o Z e b o t. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.