173. številka lijabljaaa v ponedeljek 31 julija 1905. XXXVIII. leto. l^t.t nak oan zvečer, iaimfii neaeij« in pramik«, ter veija po poi« prejemali aa avatro-ograke detel« aa vee lato 16 K, aa pel lata 11 K, aa Četrt lata 6 K 60 h, aa aa meae« S K 80 a. Za LJubljano i pošiljanjem na dom aa aj 24 K, aa pol leta iS K, u četrt leta t K, aa en meaee t K. Kdor hodi aam ponj, plača aa m lata ti K, aa pol lato 11 K, aa 6atrt lato 6 K 60 h, aa on metat 1 K 90 h. — Za tuja deielt tolika to«, kolikor anaSa poStntna. — >» naroSbe brea istodobne ▼poSujatre naročnine ia na oaira. — Za oznanila aa plafiaja ad pataroatopna petlt-vrste pa lt a, da aa aa eananile tiska enkrat, p« 10 h, če sa dvakrat, in pe 8 h, 5e ve tiska trikrat ali veftkrat. — Dopis* *• !f»o1* frankovatt — Rokopisi ta na vračajo. — Uradnlitvo ia upravnlšlvo ja v Knaflovib aliaab It 6, ia aiaar aredništve v I. nadstropja, npravnifitve pa v pritličju. — Upravnifitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaetJe, eznanila, t J. administrativne stvari. »Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. Narodna tiskarna11 telefon it. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo -< -v: naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, :roslmo, da jo ob pravem č*su ponove, da poilljanje na preneha In ds dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" ve |t za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: 'te leto. . K 22-— I Četrt leta . K 5-50 Pol leta . . „ 11'— I En mesec . „ 190 Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto.. K 25— I 6etrt leta . K6-50 Poi leta . . », 13*— I En mesec . „ 2-30 :r Naroča se lahko z vsakim dnevom t hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo, g Lisi se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravništvo ..Slovenskega Naroda11. 11 „„, ^ ————————————— Vojaška justica. V soboto ee je vršila pred tukajšnjim deželnim godištem zanimiva obravnav?, ki z bengalično lučjo osvetljuje, kako nečuveno sarovo poetrpa z našimi ljudmi pri rojakih n kafer- nez&nesijiva je vojaška ju-pt»c*: ako ji je treba soditi o stvareh, ki se neposredno tičejo vojaštva kot takega. Lansko leSo meseca novembra je prišel v na&e uredništvo prileten iti i in z ogorčenjem prepovedoval. je bil prida nezn&ask'j surovemu dogodku, ki se je pravkar doigrtl na voj&šfcem vežbalisču. Ceto nadomestnih rezervistom 17. polka je veibai neki korporal. Rezervisti so izvajali v*..*-, kolikor jim je pač b.lo mogoče pravilno; korporaiu pa to še ni bilo po volji, zato je kričal in psoval kakor nor in suval in pehal uboge rezerviste, da so mimoidoči ljudje obstajali in se zgražali nad tako surovim postopanjem Toda to korpcralu še ni bilo dovolj. Skočil je k nekemu rezervistu, ki mu ni napravil vaje po volji, ter ga s tako silo udari), da se je mož takoj zgrudil in v polnezavesti obležal na tleh. Naš list je priobMl dne 4. novembra 1904 notico o tem dogodku in zahteval, da se naj že vendar enkrat napravi koneo temu notortčnc-nečuveno surovemu postopanju z našimi vojaki pri našem domačem pešpolktL Z ozirom na to naše not o je vojaško poveljstvo res uvtdlo preiskavo proti dot^čnunu kcrporalu, o katerem se je dognal?, da s? piše J ar z Preiskavo je vodilo vojaško scdišče, ki je v prvi vrsti zaslišalo korporala Jarca in rezervista Fr. Je-rovška, katerega je Jarz pri vež banju pobil na tla. Poleg teh glav nih udeležencev je vojaško sodišče še zaslišalo nekaj drugih volkov, ki so bili takrat navzoči pri vežbanju, in civilni priči — našega izveetitelja Hauptm*n& in nekega TiheSjs, ki sta na svoje oči videla, kako je Jarz Je-rovška udaril in ga pobil na tla. Vojaki in civilisti so bili avedoki. Ia da so od teh brez ugovora bolj zanesljive priče civilisti, to mora uvideti vsakdo, ki le količkaj, ako niGrda ludi samo površno, pozna razmere pri vojakih. Vojaško sodišče mora te razmere samo najbolje po znati. A vkljub temu je sklenilo, da se zaslišijo pod prisego samo Državno pravdništvo je res uvedlo preiskavo in brez dvoma bi bila prišla na obtožno klop Haupt-man in Tihelj, ako bi se ne bil pri-godil srečen slučaj, da so med tem postali že civilisti vsi dotični avedoki vojaki in korpcral Jarz asm. Sodišče je te priče vnovič zaslišalo in pri preiskavi so ti avedoki slovesno izjavili, da so pod korporaiovim pritiskom krivo pričali pred vojaškim sodi ščem in da je vse do pičice res, k a r a t a i z p o v e d a la oi v ilna avedoka Hauptman in Tihajij. In kazenska preiskava radi »krivega pričevanja« je res dozorela v obravnavo, toda ne prot Hauptmanu in TihijU, marveč proti bivšemu korporaiu Jarzu Da je bil končno Jarz radi zapeljevanja h krivemu pričevanju obsojen na dvemc>sečno ječo, smo Že poročali v soboto. Ta obravnava je vrlo zanimiva v dvojnem ozira Dokazuje nam, da niso neosnovane pritožbe, ki nam dohajajo opetovano ne od vojakov, marveč s strani občinstva, kako neznansko surovo postopajo posameini podčastniki pri našem domačem pehotnem polku z moštvom. Iz dejstva pa, da Jani ki je sedaj v službi v deželni blaznici v Celovcu, pri obravnavi ni vojaki, civilna avedoka pa hotel govoriti slovenski, dasi ne, češ, da nista »zanesljivi J je rojen v bi zini Ljubljane, bo lahko priči«. j da sklepati, da poeasoezai vojaški Obtoženi Jarz je seveda ves do- j organi trpinčijo naše slovenske vo- godek tajii in tudi svedoki vojaki — med njimi tudi na tla pobiti Jerov šek — so pod prisego izjavili, da ni niti pičice resnice na tem, kar sta pred sodiščem izpovedala civilna avedoka Hauptman in Tihelj. Z ozirom na to je vojaško sodišče a-ved a oprostilo Jarza, kazenski akt pa je odstopilo držav nemu pravdništvu z z&htevn, da naj prične preganjati Haupt-mana in Tihlja radi »krivega pričevanja«, ker sta pričala ravno nasprotno od tega, kar so pod prisego izpovedali vrjaki. i jake ne toliko zbog prirojenega nagona k surovosti in arogarci, kakor zlasts vsied brezmejne narodne mržnje, ki jo goje posamezniki na sproti Slovencem. Orn-n li smo to, ker je stvar netorična in ker pričakujemo z vso gotovostjo, da bo vojaška oblast storila vse, da enkrat za vselej onemogoči takšne dogodke, ki bi nam dali znova poved k upravičenim pritožbam. V to pa je v prvi vrsti potrebno, da poskrbi vojaška oblast zlasti za to, da ne bo pri vojakih pravio a do pritožbe iluzorna, kar se, ža>, sedaj še čestokrat dogaja; naj se da vsakomur, ki ae hoče pritožiti, jamstvo, da ae bo na njegovo pritožbo uvedla pravična preiakava in da ne bo kaznovan zaradi tega, ker ai je iak&l pravice. Ako se bo to zgodilo, bodo sami ob sebi prenehali sučsji trpinčenja vojakov, ki sedaj vedno in vedno razburjajo javnost in vojaška sodišča ne bodo več prišla v neprijeten položaj, đa bi se tako nesmrtno blamirala, kakor sa je ljubljansko vojaško a:dišče v aferi Jara, ki se je morda zanj završila tako neugodno tudi radi tega, ker vojaški sodnik v Ljubljani ne razume — Blovenski! ?ojna na Daljnem Vztokc Odškodnina Kitajski. Na vest, da bo K tajska zahtevala od Japonske in Ruske milijardo za povzročeno škodo v Mandžuriji, je izjavil japonski poslanički tajnik S a t o v N-\v Yorku: da a e kvečjemu le Rusija prisili, da plača odškodnino, ker je prov-zročila vojno s tem, da je zasedla Mandžurijo. Japonci na Sahalinu. ■ Glede japanskih cp rac j na j otoku Sahaiinu prihajajo v Tokijo prav nejasna poročila. Pred vaem ae neprestano zamenjava ime A! e k • aandrovak. Te-ga imena je namreč vas na eteku pa tudi utrjeno ruko mesto na nasprotaem obrežju. Sicer se pa niso Japonci do-eedaj zavzeli ne vaai ne mesta Aleksandrovsk, te-rouč le — svetilnik. Ie utrjenega mesta Aleksandrovsk jih sploh ruski topovi neprestano vznemirjajo. O tozadevnih japonskih operacijah poroča admiral Kataoka v Tokijo: Dne 24 t. m. Bem poslal bro-dovje v zaliv K a a t r i e a. Našlo je avetilnik zapuščen ter je odplulo dalje. Brodovje je dospelo do Bozal-tovih otokov, kamor se je sli- aandrovska. Topovi pa so morali (?) kmalu utihniti. Mesto je gorelo in v nekem skladišču ae je pripetila raz-atrelba. B »Dailj Telegraphu« pa poroča neki potnik (?) iz Aleksandrovska da je japonski naskok Ruse popolnoma zmedel ter so zbežali v Al-kovo. Rusi ao se le malo upi«h ter ao vsled tega tudi imeli velike ie> gube. Admiral Kataoka poroča nadalje o položaju na Sahalinu, da so se Rusi umaknili za gorovje 30 m lj južnovzhodno od Alekian-drovaka v L u j k o v. Tam ao Rusi popolnoma izolirani, ker nimajo na no-beno stran ceste, vsled česar se tudi ne bodo mogli dolgo držati. Ako aa vdajo, pistauejo Japonci neomejeni goapodarji celega otoka. V Tokiju ao zelo veseli lepih uspehov, ki jih je imela dosedsj japonska ekspedicija na Sahalinu, ker so japonske čete stopile pivič na prava sovražnikova tla. Vsi kraji na Sahalinu ao že krščeni > japonskimi imeni. Iz Mandžurije. Kakor poroča »Daily Telegraph« je prišel v Moji neki (?) častnik, ki je povedal, da ima ruska armada ob s reki Jalu 71. rezervno divizijo ia } še dve drugi kombinirani diviziji. Glavna ruaka pozicija pri H a j -lungčengu je aeio močna, šteje j 30000 mož in Sest težkih topov, j Rud so razprotrti od tam do Toroke. j Severno od Sanghengtena imao Rusi 2000 mož a 15 topovi, v podnožju gore Tajpehzana pa 1000 mož i mnogimi topovi Rusom primanjkuje dovoza. Mncgo ruskih vojakov uhaja k Japoncem. Obleganje Vladivostoka. Aogltški viri poročajo, da ru-akim vojakom upada pogum posebno od tedaj, ko so spoznali, da ae Japonci pripravljajo na obleganje Vladivostoka, ki bo brezdvomno padel. — Baje je Vladivoatok že obkolilo močno japonsko šalo atreijanje štirih topov iz Alek- brodovje ter blokira trd LISTEK. Nemški „Drang nach Osten". Pod tem naslovom je izdal D. N. Vergun na Dunaju 64 strani ob segajočo brošuro, katere vsebina utegne koga zanimati. Pridejana je brošuri tudi karta nemških kolonij po slovanskih zemljah; oboje je po nat sek iz »Slavj. Veka«. Brošura je nekako odgovor onim nemškim kri čačem, ki hočejo zidati svoj »Weit-imperium« na hrbtu uaužnjenih Slovanov, in avarilo Slovanom pred nemško »pošastjo«. Avtor sam pravi v začetku, da je brošura in karta za vse Slovane — grozen »mane-tekel-farea«. A s tem ni hotel opozoriti na na nemško opasnoat le zapadnih Slovanov, marveč tudi in posebno Ruae, ki ao Često v napačnem mnenju, da ae jih ta borba ne tiče — »vot prjamaja zadača autora«. Rabil je pri sestavljanju nemške izdano vire, ker Nemci nikakor ne prikrivajo avojih širokoustnih nakan, pri t rn žal mnogo č str; neznanstvenih del. V brošuri omenja — kar je posebno važno — dela kakor Lorentzovo »Slovinzische Grammaiik«, Tetzner-jevo »Dir Slaven in Deutschland«, potem Ram u I to v o statistiko Kašubov in citira parkrat misli češkega učenega historiškega arheologa Niederle v »Slovanskih atarožitnoatib« ; poslednje imenuje »prevoshodnoeBOČineuie«. S tem je hotel dati svojemu spisu znanstveno podlago, in pokazati, da Bvojih trditev ne jemlje iz zraka. Brošura je pisana v mogočnem očetovskem tonu, z velikim navdušenjem za stvar, vendar včasih morda pretirano. »The Slave comes — Slovan prihaja«, ta klic je začel kakor strašilo odmevati svojo dobo med že dozorelimi sapadnimi narodi, ki niso hoteli meni nič odložiti svojega nasledstva brez boja mladeniču Slovanu, ko se je prebudil. Njegova domovina je bilo najnemirnejŠe mesto na ogromnem evrazijatskem mate-riku, namreč pri karpatske ravnine in srednje Podonavje. (Avtor ja nasproti Niederlu ie pristaš znane teorija očeta ruskega letopisa Nsatorja.) Na severu eo trpeli Štovani od navalov germanskih, na zapada od navalov keltskih, na vhodu — mongolskih in na jugu od navalov iranskih. Vkljub neprestani hrambi pred tujimi napadi so nele obranili skoro vae prvotno ozemlje, marveč tudi razširili dalje in dalje svoje meje in na ta način posrkali v ae neopazno množico drugih plemen in narodnosti. Radi tega kaže današnji slovanski tip po različnosti v njem raztopljenih plemen in narodov tip posebne vrate, kakršnega na svetu Še ni bilo. Kaj podobnega je mogoče najti le v Severni Ameriki med »jenkiji«. Poslediea je bila, da so se prvotnemu značaju Slovanov t j. delavnosti in vztrajnosti pridružili še drugi elementi. V Slovane je prišel varjaški značaj — germanska podjetnost in razvitost socijalne osebnosti, dalje biaantijaki značaj — etičnost, rimski sna čaj — juridičnost, in naposled še — mongolska vse stranost Temu fakta se je treba zahvaliti, da ao odprli Slovani tako velikansko celino na evrazijatskem materiku kakor od Hamburga in Ve- ntcije do Vladivostoka in Daljnega kulturi in poljedelstvu. Vendar je prišlo drugače. Čim bolj so Slovani razširjali svoje meje proti vzhodu, tembolj so gubili svojo že obdelano zemljo. Dočim so sami posedli brezljudne, poludivje kraje nomadske v severni Aziji, in začeli zemljo tod na novo kulturelno obdelovat', se je polastil Nemeo njih prvotnega že obdelanega in plodotvornoga ozemlja in bogatel. Slovan pa je ginil v večni borbi z nomadi v nerodovitnem pričetnem delu, in tako se še sedaj neglede na ogromno prostranost zemlje nahaja v najhujših političkih in ekonomiških položajih. Slovan je bil hlapec, »rab«, gledali so nanj kakor na »Dttager-Volk« in etnografiški materijal za nastopajoči nemški »Herren-Volk«. V dobi tisočih let i j. od Karla Velikega 800—1800 1. so vzeli Nemsi Slovanom 8000 kvadr. milj zemlje a 40 milijoni sedanjega prebivalstva, torej pride na vsako leto 8 kvadr. milj. Da ao a tem večjo lahkoto dosegli te velike uspehe, so zabili v svojem časa tri glavne kline v sld- vanske zemlje: avstrijskega na Do« navi, tu so jim povrh še dobr došli kot zavetniki madjarski nomadi, aakaonako-pruakega na Labi in Oiri in pruskega na Viali. Prostor izvengermanBke th r manije tn&ša danes na vihodu 5500 kvadr. milj, nemških prebivalcev je ondot 13 658 900, k temu naj pr štejem še 16 milijonov Švicarjev in na milijone Židov, govorečih v nemškem žargonu. Ako bodo Slovani v Germaniji, prebivajoči na 600 kvadr. miljah, v takem razmerju gubili svojo zemljo kakor doslej, t. j. vsako leto 8 kvadr. milj, izginejo ia Nemčije že v kakih 70 letih. Že od 1. 1886—1903 ao izgubili, kakor priča nemška kolonizacijska komisija, nič manj nego 35 kvadr. milj. Pri današnjih gerraa-nisasijskih uspehih upajo Nemoi prusko Šlesijo ponemčiti v 20 letih. Take žalostne rezultate tudi vidimo v naši Avstriji. Nemški teritorij snaša 2500 kvadr. milj, nenemški 8000 kvadr. milj. Nemci so posejali Avstrijo s svojimi kolonijami, tako imajo »Švabe« v Banata, Bački, na srednjem Ogrskem, »Sekse« na Sad- n j a v o Japonski vojaki so tako bo jaželjni, da jih le s težavo (?) vzdr žujejo, da ne naskočijo trdnjave. Mirovna pogajanja. Dne 5. avgusta se začno mi rovna pogajanja v Portmouthu. Ta dan se namreč predstavijo medsebojno mirovni odposlanoi. Najprej ae strogo preiščejo pooblastila ruskih in japonskih mirovnih odposlancev. Šele potem, ako se Japonci prepričajo, da ima W i 11 e popolno carjevo pooblastilo, da sme podpisati vsakršno pogodbo, isroče Japonci Rusom svoje zahteve pismeno. Ako pa bi Witte ne imel takega pooblastila, se pogajanja takoj pretrgajo. Pogajanja bodo trajala najmanj en mesec ter bodo le pismena. Vrhovni poveljnik mandžurske armade, general Linevič, je br-zojavil carju, ko je zvedel, da se začno mirovna pogajanja. Linevič pravi, da je ta vest navdala vsoarmado, od najstarejšega generala do najmlajšega vojaka z globoko žalostjo, ker vsi trdno upajo, da bi prihodnje bitke privedle vojno do ugodnega konca za Rusijo. Car se je ver nemu poveljniku ginjen zahvalil. Premirje. Člani japonske mirovne konference so izjavili, da Japonska nikakor ni voljna dovoliti Rusiji sedaj pred deževno dobo, ki grozi povzročiti Rusom novih izgub. Preden se dovoli premirje, mora Rusija zajamčiti, da sklene mir po japonskih pogojih. Ako pa se premirje tudi dovoli, ne zgodi se to za tako raztegljivo dobo, kakor želijo Rusi, namreč ado konca mirovne konference.« Ministrski svet. Dunaj, 30. julija. Ministrski predsednik baron Gautsoh je sklical na dan 2. avgusta ministrski svet, ki se bo bavil z važnimi zadevami, med drugim tudi z ogrsko krizo. V ta namen se pelje ministrski predsednik jutri iz Karlovih varov na Dunaj Proti novemu obrtnemu zakonu. Dunaj, 20 julija. Delovanje stalnega obrtnega odseka v državnem zboru je bilo dosedaj dokaj uspešno ter so obrtniki smeli upati, da se tako potrebni zakon kmalu dožene ter dobi najvišje potrjenje. Sadaj pa je začela groziti ovira. Predsedstvo osrednje zveze avstrijskih industrij-cev je namreč poslalo protest proti novemu obitnemu zakonu trgovin skemu ministrstvu, ministrstvu notranjih zadev in ministrskemu predsedniku. Industrijo! opozarjajo na obupni (?) položaj industrije ter zahtevajo, da se obrtni zakon na) ne predloži v san* kaljo. Kriza na Ogrskem. Budimpešta,30. julija. Že prve dni meseca avgusta gresta poljedelski in trgovinski minister k eesarju v IŠI. — Ministrski predsednik baron Fejervarv sačne takoj po svojem povratku ia Karlovih varov s pogajanji aa rešitev krize. Začudenje zbuja, da je grof A p p o n y i napovedal, da nastopi proti Fe-jervarvjevi akciji. — Minister notranjih aadev Kristoffvjeiajavil, da je njegovo trdno prepričanje, da se dožene temeljito ozdravljenje javnega življenja na Ogrskem le spre-vratom strankinih razmer; državnopravna vprašanja in preporni števili 1848. in 1867. naj izginejo iz debat. Avstrijsko-italijansko prijateljstvo. In o most, 30. julija. Blizu Stil-serjevega gorskega sedla so ae sestali avstrijski vojaki (cesarski lovci) in italijanski vojaki enake branŽe (italijanski lovci). Italijanski vojaki so pozdravili tovariše iz za-vezne države Avstrije s sovražnimi klioi: »A bas s o 1 Austria!« Prišlo bi bilo bresdvomno do krvavega spopada, da niso bili avstrijski častniki trezni in hladnokrvni. Vsekakor pa je afera jasno merilo za trozvezno razmerje. Macedonci proti Avstro-Ogrski, Sofija, 30 julija. V maoedon skem časopisju se izraža velika nevolja proti Avstro Ogrski in posebno proti a vstr o-o grs k im orožni-škim častnikom v Masedonij i. Avstro ogrski stotnik Urban baje neprikrito agituje za prestop Bolgarov h katolicizmu in zaokupi r a n j e Macedonije po Avstro Ogrski. — V dunajskih vladnih krogih zatrjujejo, da so te obdolžitve popolnoma neosnovane, češ, da se avstro-ogrski orožniški častniki ve dejo skrajno korektno. Bolgarsko-srbsko prijateljstvo. Belgrad, 30. julija. S noči se je poslavljal iz Belgrada bolgarski diplomatični agent Kralj Peter mu je govoril v bIovo zelo presrčno na-pitnieo, v kateri je naglašal agentove zasluge za srbsko - bolgarsko z bi i žanje, ki se je s trgovinsko pogodbo med obema državama posebno utrdilo. Kralj je končno napil knezu Ferdinandu in prospevanju Bolgarije. Agent se je zahvalil za preBrčno napitnico ter naglašal, da je bilo njegovo delovanje popolnoma po željah kneza Ferdinanda. Atentat na sultana. Carigrad, 30 julija. Vse dosedanje preiskave o atentatu so bile brezuspešne Preiskavo vodijo razne komisije. Glede zaprtja Dal matinea je obljubljeno, da se izpusti Sultan je odredil, da se v zahvalo za njegovo srečno rešitev izpuste vsi kaznenci, ki so prestati d ve tretjini svoje kazni aH pa bi jo prestali v teku leta. Dogodki na Ruskem. Petro grad, 30. julija. Ravnokar so se razglasila važna imenovanja. Za vojnega ministra je imenovan dosedanji upravitelj R o e-d i g e r, general D urno vo, Član držav nega sveta, pa je postal vrhovni guverner Moskve mesto odsto-pivšega generala Koslova. P e t r o g r a d, 30. julija. Kmetski punti v Livlandiji in štrajki v Rigi postajajo čimdalje bolj političnega značaja. Z zadnjih dneh so puntarji opustošili pet graščinskih posestev; carske slike so zamazali ter streljali na nje. — V Piatigorsku (Kavkaz) je bil umorjen milijonar Š ahmaronov. Nemški vpliv v Maroku. Bero lin, 30. julija. Marokanski sultan je odobril ponudbo nemške tvr d ke Rentm an inDorga, ki zgradi v Tangerju pristanišče za 1,200000 frankov. Maroko plača podjetju isgovorjeno vsoto v desetih letih Ponudbe angleških in franoo-skih tvrdk je sultan odklonil. To je uspeh potovanja oesarja Viljema v Maroko. Med prizadetimi velesilami vlada znova velika mržnja proti Nemčiji. Angleško-japonska zveza. London, 30. julija. V napol-vladnih krogih zatrjujejo, da se je ie sklenila angleško-japonska zveza, s katero se zagotavlja obema velesilama njuna po sest v Aziji. Zvezna pogodba seje baje že podpisala v Londonu. Dnevne vesti V Ljubljani, 31. julija. — Dajte nam slovenskega postnega ravnatelja v Ljub« Ijaano! Kakor čujemo, je razpisano mesto vodje tukajšnjega poštnega in brzojavnega urada in se ima popolniti tekom štirinajstih dni. Baje se misli na to mesto spraviti nekega Nemca. Ne vemo, v koliko odgovarja ta vest res niči, to pa povemo odločilnim krogom na vsa usta, da naj nikar ne mislijo, da bi mi mirno trpeli, da bi se nam poslal v slovensko Ljubljano za vodjo poštnega urada Nemec. Protestujemo z vso odločnostjo proti eventualni taki nakani in zahtevamo od poštnega ravnateljstva v Trstu, da imenuje za vodjo ljubljanske poŠte Slovenca, kar bode tem ložje storiti, ker je ravnateljstva na razpolago dovolj sposobnih in izborno kvalifikovanih slov. kompetentov ! — „Slo»enec" piše: »Slovenski Narod« nam dela povsod sramoto S svojimi surovostmi je dal že opetovano povod nemškim listom, da so morali trditi, da Slovenci nismo vsled svoje surovosti še godni za vseučilišče. T*ko piše zopet zadnja celjska ,Deutsche Wachtl, ki za-n'čljivo imenuje »Narod« kot list slovenske inteligence No, sicer ima Vahtarica s svojimi budalostmi res pravico do prvenstva surovosti, isto-tiko je znano, da tako surovih ljudi ni, kakor ao nemški Celjani, — pa vendar bi ae »Narod« lahko potrudil pisati v nekoliko finejšem tonu. Upa nja na poboljšanje imamo po dosedanjih izkušnjah prav malo.« List, ki je ravnokar s izmišljenim in slaganim člankom o Prešernovi slavno-sti toliko vode napeljal na kolesa nemških listov, ki so ta presu-roviČlanek i srabi 1 i v prv i vrsti proti slovenski univerzi, bi DaČ ne smel tako javkati! To j«* vrhunec f»rškega hinavstva! — Za Stupico, farško stre-žajko, se „Slovenec- že poteguje. Kaj je Štapića, to ve celi Spodnji Stajer. V tem pogleda ne bodemo ničesar več pisali. Nam se gre za stvar. V tem ozira pa še enkrat naglašamo, da ao domače prositeljice bile boljše kvalifi kovane, nego Štapića, da je pa ta dobila prednost zgolj radi tega, k e r j e fanatična, klerikalna terci-j alka in od p as tkaric a. Domače prosilke, in glavna med njimi je tudi klerikalka, so samo radi tega propadle, ker si je Stapica vedela pridobiti farško protekcijo, — morda se je potegnil zanjo škof Napotnik — ter je tako nekako par odre di mafti prodrla. Proti taki protekciji pa bodemo vedno nastopali! — Lonček klerikalne inteligence je dr. Lampe 1 Ustanovni shodek „Slovenske dijaške zveze" katera ima Že celih 41 Članov, po večini lemenatarjev, je ta nočna posodica klerikalne stranke porabila v to, da se, je izlil nad naprednjake, da ti sedaj res komaj dihajo in sopejo. Da bi slovensko dijaŠtvo, v kolikor se zbira v slovenski dijaški zvezi, imelo v sebi res kaj inteligence, bi tako duševno pokveko, kot je Lampe, z brcami odgnalo, ako bi se predrznila v njihovi sredi odpirati svoja umazana usta. A katoliški dijaki, ki so sami poŠvedranci, imajo tega posvedranega popa za vzor-moža, ker tudi tukaj „gliha vkup štriha." — Slišite, slišite, kaj bo iz tega! »Bogoljub« piše: »V ne deljo, 4ne 16 julija leta 1905. je bila prva nova maša na Kranjskem — in sicer v Moravčah — pri kateri novo mašnik ni pokus 1 vina (ne kake druge opojne pijače) razven pri bv maš«. Pa tudi novomašni pridigar, katerega je pridiga v natlačeni cerkvi precej močno pogrela, se je hladil in krepčal s samo ljubo vodo. In tudi več mladih gospodov je bilo na sva tovščini, ki so samo čisti vodi hvalo peli. Zakaj tudi v ljubljanskem semenišču so jeli nekateri gospodje štrajkati, da nočejo več vina piti (!) — Pri vsem tem je bilo pa na novi masi zelo veselo. Kaj bo iz tega, če bo ta reč šla napre', se bo marsikdo skrbljivo poprašal, ko bo slišal o teh doslej neslišanih novicah. Kaj bo iz tega?! Potolažite se, dragi moji, ki ste v skrbeh zaradi tega; potolažite se, in nemojte se bati! Tistih namreč, ki ga preveč pijejo, je še vedno desettisočkrat več, kakor teb, ki ga ne pijejo. Kadar bodo ti nehali preveč piti, bodo pa oni zopet začeli, in tako i bo — svet zopet lepo zravnal., Torej pijanosti vendar ue bode it konec. »Bogoljub« je slovensko ;«T nost v tem oziru popolnoma poto lazil. Kadar bodo nehali eni duhov niki piti, pričeli bodo drugi! Dobro Tudi mi smo prepričani, da bode tako! — „Društvo teh tablic.it Ljudski dovtip je nadel „Pisateljskem podpornemu društvu" ime „Društvo teh tablic," ker je bilo glavno njegovo delo — vzidavanje spominskih ploščic S takimi, ne vselej potrebnimi tabli cami ni bilo seveda ubogim pisateljem nič pomagano, toda vzidalo se je tak tekom desetletij mnogo stotakov, ki bi se bili mogli porabiti koristnejše. Ke pa so društva mrtvi pisatelji simpa tiČnejši kot živi, si je napravilo dru štvu pri sv. Krištofa tudi posebno, prav lepo rakev, ki je stala zopet mnog stotakov. Ničesar pa bi ne rekli, ako bi bilo društvo pravično vsaj d4 mrtvih pisateljev, če že žive nima nikakega smisla ter ako bj pokopavalo v svojo rakev pisatelje in pesnike brez razločka, ali so mladi ali stari, s posebnimi naslovi ali brez njih Toda tudi tu se je pokazalo, da „dru štvo tehjtablic" ni ko« svoji nalogi, da je pristransko in da mu je mlada lite rama struja zoprna. Pred par leti je umrl pesnik Dragotin Kette; pisal je sonete, ki so prvi in najlepši za Prešernovimi, in lirske pesmi, kakršnih ima naša poezija prav malo. Gotovo je da prištevamo Ketteja med prve | slovenske, in zato je šel tedanji uredmk „Ljublj. Zvona", g. A. Aškerc k predsedniku pisateljskega podpornega društva, g. prof. R. Perušku ter ga je prosil, naj sprejme mrtvega pesnika 1 društveno rakev. G. Aškerc, pesnik, je spoštoval t Ketteja visoko, ker je p> njegov sijajni talent in njegovo veliko umetnost ter je zložil nanj celo svojih najkrasnejših romanc. A kaj M j je zgodilo ? Prof. Perušek, nepesnik, ;e zarezal prav po profesorsko na ure; uika Aškerca ter ga — vrgel iz m j Kette prof. Perušku ni bil vredei pisateljske rakve, ker je bil premlad 1 ker ga Perušek sploh ni poznal! pa je ta Študent že spisal.-' Mi ga nt poznamo. Naš Član ni bil ! Za ti Študente mi nimamo prostora ! 1 nekako je hrumel nervozni predse ter pokazal g. Aškercu vrata. Ta dokazuje, da Perušek in njegove Štvo sploh ne razume modernega 1 šega slovstva in noče poznati di mlajših pesnikov. Taki ljudje pač ne morejo biti pravični pri delitvi por. Sicer pa je moral tudi pri Ki poseči naš list vmes ter uprizoriti cijo za ubogega, v kužni sladko 1 umirajočega pesnika. Nas list je ta pozval rojake, naj podpro Ketteja, k. bil brez imetka, celo brez prave h. in zdravil. Naš list je opozoril pK nite narodne dame, da so hitele Is zadnje tedne bednemu poetu, — gosp Perušek pa se za Ketteja ni bi i Take so razmere pri „društvu tablic !- mograskem »Cipse«, »Senbornce« in »Messnere« na severnem Odrskem, 120 kolonij v Galicij, 39 kolonij v Bukovini, 4 večje jezikovne otoke (Sprachinseln) na Češkomoravskem, enega ne Kranjskem (Kočevje), razen tega še kopioo manjših kolonij. Ako se bo nemška ekonomiška sila razvijala, kakor doslej v geometri škem, in slovanska v aritmetičke m razmerju, t. j. ako ne prehite Slovani Nemoev v prosveti in delavnosti, more biti teh 8000 kvad. milj po — 200 letih ponem-če n i h. V Rusiji, izven Poljske, zazve-majo nemške kolonije prostora 5 000000 desetin najrodovitnejše zemlje ia vkljub rusifikatoriškim tendencam ruske vlade nahaja med njimi okolo 50 podružnic »Vse-nemške zveze«. To priča dovolj o nemški narodni samozavesti teh kolonij. Ia mar se ne bo Viljem II. poslužil teh ljudi, kadar se misli polastiti Moskve, kakor se je po poročilih južnonemških klerikalnih listov izjavil v jeseni 1. 1903 enemu svojih generalov r (Dajje prih.) Brat Justin. (Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistričan.) (Datfe.) Ah, kako ljubka je Albina! In pater Vigilij! Da, on zna biti Ijubez-njiv, kakor je rekla Albina. A zakaj je bil po poti tako zamišljen, skoraj osoren z menoj in v obednici sprva tako — rekel bi — pobil? A'i mu morda ni bilo všeč, da je mene Albina povabila, naj zopet pridem, njega pa ne? AH je morda nevoljen na mene, ker me je vzel seboj k Albini? Res, čuden človek je pater Vigilij; zmirom vesel in dobre volje, pa Albini zna nagajati! Dne 13. septembra. Sroje dni sem delal ob šolskih velikih počitnicah doma na polju vse, kar je bilo sploh poljskih del, toda priznati moram, da tako utrujen še nisem bil nikdar kot sinoči. Vse kosti so me bolele, kot bi bil eel dan samo kamenje vozil. In vendar nisem počel drugega, kol da sem klečal in molil ter premišljeval svete reči. Zato se mi sinoči ni ljubilo pisati dnevnika. Danes so kosti nekoliko v bolj- šem stanju, zato hočem popisati vse verno in natančno. Včeraj zjutraj nazaani pater magister meni in mojima civilnima so bratoma, ki sta prejšnje popoldne že brevir študirala in se mi hvalila, da bosta znala Že kmalu iskati po njem, da začnemo duhovne vaje, ki bodo trajale tri dni. Te duhovne vaje ali eksercioije obstoje pred vsam v takozvanem si-lentium atrictissimum. Izpregovoriti se ne sme niti jedna beseda eel čas duhovnih vaj, razun kar je neobhodno potrebno. Poleg tega je treba vsak dan premišljevati po dobro uro. Ker pa človek še ni vajen premišljevanju, bere voditelj duhovnih vaj, počasno poudarjajoč vsako besedo, ia pisane knjižice o božji previdnosti, o po-smrtnoati, zlasti pa v peklu čudne reči, ki ježe človeku lase in mu pode kurjo pelt po Životu. Naše duhovne vaje vodi pater magister. Mo,a dva sobrata ga verno poslušata in si zabeležita potem v celici, kar sta si zapomnila, jas pa — aam ne vem aakaj — ne sličim nobene besede o groanih peklenskih kaznih, ki čakajo neizpreobrnjerega grešnika, ampak iro e moje misli sc vedno v \\ iike.ii logu na prijaznem vrtu, ker morda ravno med mojimi eksercicijami ši>a Albina, njej nasproti pa sedi pater Vigilij. Oi duhovnih vaj mi do zdaj ni ostaio dru g* ga v spominu, kakor kako se nekateri fratri bašejo pri kosilu in ve čerji, kar z velikim zanimanjem opazujem in deloma tudi že posnemam, pa mi dela velike težave pri jedi in pozneje, ko vstanem od mize. Razen ekseroicij opravljam že tudi brevir, katerega znata že moja tovariša, a kako! Zadene me poleg premišljevanja duhovnih vaj tudi splošno samostansko premišljevanje, vsak dan po eno uro. Premišljuje cela samostanska družina skupaj v obedniai. Kak pater bere naprej« iz kake knjige tako počasi, da naredi Človeka nervoznega. Da imamo večje zasluženje pred Bogom, premišljujemo kleče, in da smo bolj zbrani, si sakrijemo s rokami obraz. Mene salamensko bole kolena pri teh premišljevanjih, toda ne verjamem, da bi imel zato kako posebno aaaluženje. Neki frater mi je danes povedal, da se sčasoma ko- lena tako utrdijo, da je prava »las tako klečanje in da člo«*rk potrt: kar koprni po tisUm čaau ko p v obednici premišljevat. Pe ti po gledam danes zv-rčer na svoe so sede premišljevalce. Patri bj se š< za silo držali po konci, čeprav je ti al: oni lezel na kup fratri a. imeli vsak svoje postave. Ta je sk raj sedel, oni govoril s sostdon tretji spal, Četrti becal avoiega neko liko bel, pobožnega tovariša, tist g pa, ki mi je pravil o slasti kleca na sploh pri premišljevanju ni bilo. Z»i< sem tudi jas zdrknil počasi na pet< da ni bila vsa teža več samo na ko lenih, ampak tudi na petah. Včeraj popoldne me pokliče 1 sebi pater gvardijan, kateremu j ime Eaehijei in ki ne ve, kaj je ele gija. Prijazno me pozdravi in mi po nudi atol. Sedem. »Že včeraj sem mislil z vam govoriti«, je rekel, »pa vas ni bil doma, ko sem poslal po vas« »Na sprehod sem šel, da si oke liso nekoliko ogledam«, odvrnem. Nato me je po ovinkih sačf spraševati, če imam kaj dote p umrlih starših, nakar sem odgovori — Kranj in škofovi zavodi- Pod tem naslovom je priobčil ladnji „ Gorenjec" uvodni Članek, kjer dokazuje, da postanejo škofovi zavodi cajkratejši udarec za Kranj in da je Škot imel tudi namen oškodovati kranj-§ko gimnazijo s svojimi zavodi. Vsi boljše situirani dijaki, ki bi sicer prišli Da kranjsko gimnazijo, pojdejo v Skotove zavode. Tako jih je letos prišlo ; iz kranjske deške ljudske šole prosit 8a vsprejem. 4 so sprejeli, ker bodo plačevali zahtevano vsoto, tri so pa odslovili, ker so revni. Kakor iz kranjske deške ljudske šole, tako se bodo tudi iz drugih ljudskih šol kakor v Škof ji Loki, Radovljici, Tržiču in dru god, pobirali sami imovitejših staršev sinovi, tako da ostanejo Kranju samo revni dijaki. Škoda za Kranj je torej velika in bo tekom let vprav občutna ; edina ljudska kuhinja bo ravno tako oblegana, kot je bila dozdaj. Obenem je pa kranjska gimnazija glavna vzgo jevateljica profesorjev na škofovih zali, ker gresta že letos na škofove zavode dva učitelja s kranjske gimnazije. Kranjci, ki so dajali za Škofove zavode, priganjam po svojih duhovnikih v to, so sami pripomogli, da bo v Kranju vedno manj dobro situiranih diiakov, kar Kranju in njegovim prebivalcem gotovo ne bo neslo bogve kakih koristi. — Konferenca slovanskih deželnih poslancev. 26 t. m. so imeli v Pulju slovanski deželni poslanci shod, da razpravljajo o po-ioiaju, ki ga je ustvarila abstinenca ii&nske roajoritete v sejah deželnega zbora. Sklicanje tega shcda je r - v zv*zi s pogovorom, ki ga je ur.el predpreteklo nedeljo cesarjev namestnik princ Hohenlohe s SpinČićam kot naČeinikom mani šine. — Odlikovanja. Cesar je v priznanje zaslug pri gradbi karavan- afcrga predora podelil nadzornikoma avstrijskih državnih železnic Srečku G mslšekuinV. Dflrru viUžki ti žec Fran Josipovega reda, nad in že ir)u firme Gross & Cump., Franu H )leni», zlati zaslužni kriŽ*C 8 krono, inženirju firme S>em*ns & Hala**, Teodorju Hauberju, zlat? c aini kr*ž*c in prodornim pazni-iTi Ivann S cal z eri j u in Ivs*nu \V a i 1 n e r j u , srebrni zaslužni križec s krono. — Poštne vesti. Poštni eks-ijenti, cz'roma ekspedijentinje so tali poštarji, oziroma poštarice: J**ob Š«-guia v St. IijU nad Man-nv Antonij* p«. Pagliarucci v PetrovčaL, M*: U Tommasi v R n ci na Štajerskem, Marija Kraj nc na R-čici ub Paki; tudi poštni poni uradnik Anton Schechei v G-obeinu j« postal poštar. — Vojaške vesti. Ognjičar Ivan Se pe c ie imenovan protiantoim j&stniškim nameitnikom. — Rezervni f-nterist, titularni narednik dr. Ivan H obad inf. polka št. 17 v garnizijski bolnici v L'.ubhuni je postal rezervni da tisto goldinarjev. Pater gvardijan ae je čudno namrdnil in spustil neki glas iz sebe, kar je pričalo, da to m nič posebnega. »Kaj pa tista vaša teta, ki vas ma prav rada in ki je za vas dozdaj skrbela, alston, ali ima veliko premoženja ?« je nadaljeval 8 spraševanjem. Ker sem imel že malo skušnjo, sem odgovoril: »Ta je bogata, hišo ima za de set tisoč goldinarjev, pa tudi v hranilnici je dobro znana. Oporoko je že dala napraviti, da vse jaz dobim po njeni smrti« Široki obraz patra Eoehijela je dobil še obsežnejšo obliko in žarek nasmeh se je razlil po rdečem obličju. Kdo bi si mislil, da se z menoj zavali toliko premoženje v samostansko blagajno! Pater gvardijan je bil tako presenečen, da je samo vzkliknil: »Ni mogoče!« »Da, tako je !« »Hm, hm, alston, taje pa druga!« je rekel z izrazom dobrega preraču nanja, si zadovoljno mel reke, nato pa i dlanjo podprl tolsti podbradek. »Vdova je ?« vpraša Čez nekaj Časa (Dalje prih.) atistenčno zdravniški namestnik. — V izvenaluŽbeno razmerje je prestavljen reaervni poročnik Josip Pogačnik inf. polka št. 78. — Učiteljska vest. Absol virana učiteljska kandidatinja gdč. Julijana Kocijančič je imenovana aa provisorično učiteljico na dvoraz-redoioi v Bučki. — Na ljubljanskem Gradu vihra danes belo-selena (mestna) ta-• tava, kar snači, da je celo posestvo s današnjim dnevom prešlo v kast mestne občine. Grad je prevzela dane« dopoldne ▼ mestno last posebna komisija, t kateri so bili župan Ivan Hribar, svetnika Sesek inDuffe, nad komisar Tomo in 1. komisar Sam en. Od erarja ata bila navzoča ofioijala Frančič in dr. Saj o vi o. — Umrl je v soboto v bolnioi po težki operaciji pristav pri tukajšnjem dež. soehšču g Josip Zupančič, ki je bd Šele pred kratkim premeščen iz Idrije v Ljubljano. Po zojntk je bil še v petek v uradu, zato je došla vest o njegovi smrt«, vsakomur popolnoma nepričakovano. Zupančič je bil dober parodnjak in vesten uradnik. Bodi mu zemljioa lahka! — Slovenski slikar Alojzij Subic umrl v Ameriki. V noči od 15. na 16. julija je neizprosna smrt nenadoma ugrabila vrlega slovenskega sina. Kap je zadela v New-Yorku slovenskega slikarja Alojzija Š u bi ca, ki je komaj dopolnil 40 let in ki je bil doma v Poljanah na Gorenjskem. Pred tremi meseci se je Šubic preselil s svojo družino v Ameriko v NewYork, kjer se mu je dobro godilo. Prevzel je slikanje neke cerkve in zaslužil 100 goldinarjev našega denarja na teden. Pokojnik se je že takej v mladih letih posvetil z vso vnemo slikarstva. Ko je doma dovršil šole, šel je na slikarsko akademijo na Dunaj, kjer je kot akademik dosegel znatnih uspehov in kjer so spoznali v njem Djegov izvanredui dar za slikanje. Ko je dovršil akademijo, je slikal v domovini,ker je hotel svoje umotvore tej izročiti. Ker se pa umetnikom na Slovenskem vobče slabo godi, zato je odšel v tujino, kjer je našel sicer dober za služek — pa tudi smrt. Zapušča ženo in troje otrok ter je brat znanih slovenskih umetuikov J ur j a in Josipa Šubic a. Slovenci smo izgubili z njim enega najboljših svojih umetuikov. Bodi njegovi umetniški duši blag in trajen spomin ter večni pokoj in mir! — Izpit iz državnega računarstva na c. «r vseučilišču v Gradcu so naredili dne 27 t m gg. naredniki: A*bert Fiassig, Ludov.iJ Bed nar i k, Ir*»n Načina, Fran E i I »* c , Fran Slana. I»an Pibernik tukajšnjega damo branskega nespolka ter g. ognji-č a r Josip Krek. div. topmčarskepa polka šr. 7 — „Heute zum PBanker" je bilo citati včeraj po tlaku ljubljanskih ulic. Sprva nismo vedeli, kaj to pomeni, šele kasneje smo poizvedeli, da priredi pri Plankarju veselico neko pleskarsko društvo. Ker poživlja to društvo v Bloveoski Ljubljani na svoje prireditve nemški, mora pač v prvi vrsti računati Da nemške goste, zato naj bi Slovenci izvajali posledice in pu stiti prireditelje same s povabijenin Nemci. — V bodoče pa bi naj mestni magistrat poskrbel, da se ne bo tlak mestnih ulic porabljal za reklame v nemškem jeziku ! — Tiikajsnii hranilni in posojilni konzorcij I. splošnega uradniškega društva sh. preseli dne 2 avgusta v nove pisarniške nrostore v S >dnij9kih ulieah štev. 13, II nadstropje (nov* zgradb* g. dr P' Žnrjs). — Požarna Črnučah. Siooči V4IO. uro je jelo na Urnučah sredi vasi goreti. Gorel je bogato z žitom obložen kozolec posestnika Franca Cižmana s Črnuč, hšt. 44. Poškodovanec je bil zavarovan za kozolec, a ne za žito. — Vsled tega ima precejšnjo škode ! Govori se, da je zažgala hudobna roka ! Hvala bogu da ni bilo vetra, sicer bi pogorela vsa vas! Sosedje so hiteli gasit in na lice mesta je prišel tudi na Črnučah se mudeči gosp. okrož. komisar in voditelj glavarstva pl. Banica. Prav marljivo je gasila zlasti požarna bramba z Jezice, ki zasluži vso pohvalo. Manjkalo je vode in ob vetru bi bila šla vsa vas! Ako se dobi hudobneža, v prisilno delavnico ž njim ! — Brata obstrelil. 12 **tni posestnikov sin Marko Miloš v M »n g«bu pri Poreču je našel v hievu star zarjavel samokres, ki ga je pokazat gTOjema bratu Petru. Ko je pa ta videl tri patrone v njem, je prijel za petelina, v tem trenutku se je pa samokres že sprožil in krogla je zadela brata Marka tako nesrečno v spodnji del telesa, da mu je raztrgala čreva in da natbrž ne bo ozdravel. — Umrl Ja po kratki mučni bolezni g. Valentin Kil nar iz znane rodbine v Kropah, sedaj župni upravitelj v Dutovljab, j»ko vrl in snsčajen duhovnik, ki se ni brigal za politiko. — Z litrom zganja v roki je umrl minuli petek »večer posestnik Valentin Lah is Kaplje vasi, ki |e bil pravi strah kamniških izvršil nih organov. Spil je do polovice, potem pa ae sg-udil ter isdibnil. — Utonil ja v potoku Pečati v Komendi 28 t. m. najemnik »Vamp-kova« gostilne, k* je d osel iz V*»le ao vaga. Eni pravijo, da ae je po na srsčil, drugi pa, da je šel aam v smrt zaradi alabih gmotnih razmer in ker mu je pred nekaj tedni žsna zblasnela. — V prepad je padel mizar Malhijor Mlinar iz Tržiča, ko je kupoval smreke v p;oadu pri Sv. Ani. Umrl je nekaj ur — Sokolska slavnost v Ormožu. Okrajno glavarstvo v Ptuju je prepovedalo sokolsko slavnost v Ormoža, namestnija v Gradou ja pa pritožbi aoper to prepoved ugodila in •e bo vršila torej na vsak način so kolska slavnost, akoravno ne gre to Nemcem in naručujem nikakor v glavo. Zi»to že sdaj kličejo žandarmerijo na p O meč, Sad, da ne postane Ormož droge Domžale! D», močne žandarmerije je treba, da ho ščitila Slovane* pred N«-moi! — Slovenski necejo razumeti na kolodvoru na Pra-gerskem. Včeraj |e neki Slovenec sabteval n* kokdvoru na Pragerskem slovanski vozni listek v Ptu). Poslu joči uradnik gospoda seveda ni hotel razumeti in ga poživlja), da naj govori nemški, ker je itak veš6 nemškega jezika. Ker se Slovenec le oi vdal in je trdovratno govoril samo slovenski, je uradnik pofchoal za tol mača — vratarja. Z vratarjavo pomočjo je nato Slovenec dobil vozni listek v Ptuj. Vprašamo slavno južno železnico, ali so nastavl|»ni njeni uradniki na Spodn|em Štajerskem sato, da uganjajo nemškouaoionalno politiko, ah da so na uslugo potujo čemu občinstvu? Ako so uradniki tukaj za potujoče občinstvo, potem zahtevamo, da se na slovenski zem lji nastavljajo uradniai, ki so vešč1 slovenskega jezika. Slovencem pa svetujemo, naj vsekdar zahtevajo od železniških uradnikov, ki ne znajo slovenski, pritožne knjige in v njr zabeležijo, da niso mogli dobiti vež nega listka, ker uradnik ne razum* slovenski. Ako bo vsakdo to stori), se bo ravnate!|stvo skoro naveličalo večnih pritožb in bo rado poskrbelo, da se bodo na Slovenskem n*meš6alt samo slovenščine vešči uradniki! — Čitalnica v Slovenski B H m ogr. hip. banke , srbske a fr». 100 B i^ake .... Sasiiika »reokt . iredime Inomcske Zrakovtsk? Cjubliajiikei avr.t. rud. križa ^gr. » > Sadolfove Salebarške Danajske kom. „ Selnice. Južno železniee . . . DriUvue Železnice . . ■ 4.v»tr.-ogr»k« oančae delnie«t avetr. kreditna banke . . Ogrske a „ Zivnogteneke 4j . . r^remogokop v Mostu (Brftx) Alpinske montac .... Praške Žel. mdr. dr. . . . 2ima-Muranyl ..... Trbovojske prem. družbe 4vstr. orožne tovr. družbe , Češke sladkorne družba , . VaUJt«. 0. kr. cekin .... SO franki ....... 20 marke....... Sovereigns . . ► . Marke........ ttaški bankovci . • « • • 3ubl:: ....... j OelarJI. julija 1^06. 100-55 10115 100-65 11945 96-95 115 95 99-60 10060 100-100-S0 10016 100*36 100*80 U 6 1 10050 100*2« 100 05 100-— 100-76 099M P^-50 318 25 101 ors i 9 ) 75 «93 — 165 85 S< 8 -302*— 268 — «02 — 142 10 26-476 - 78*- 88 25 66 54 75 34 i5 «1 50 73 — ?35 - 50 75 75 86 6:3 1634 663 783 »46 657 630 S6S0 549 28 5 558 152 11*35 19-11 23-47 29*95 117-32 96-50 162-J5 4-84 100-75 101 35 100- 55 11965 9715 116 15 101- 10160 1 — 1 190 100 76 100 7b i»l-76 U»7-10 101*50 100 60 101 — 101- -10*'75 100 520 25 102 — 192-75 295 —-167 85 510*— 311 — 276'— 107 80 143 10 27 50 483 — 83 — 94 25 70-— 55 75 36 25 65 50 77 — 42 — ! 87 5i> 674 76 W44 664 60 784 — 246 20 558- — 531-75 27CO 550 50 290 — 561 50 156 — 11*39 19-13 23*65 24*03 117-62 9b-70 26375 6'- Učenca z dobrimi Šolskimi izpričevali in trsovskefia pomočnika sprejme špecerijska trgovina v Ljubljani. Ponudbe pod ..Trgovina1', poste restante, Ljubljana. 2351-3 U hiši štev. 20 na Rimski cesti se odda za 1. avgust stanovanje s 5 sobami v I. nadstropju. Vpraša se v pisarni Filipa Supan | čiča na Rimski cesti 20. 239J 2 • Učenca co co cm sprejme v trgovino z mešanim blagom Ferd. Hlebš v Kranju. V stalno službo se sprejme Specialna trgovina ^ za belo blago ^jp 2243 6 icy / Anton fore Sv. Pbtra cesta št. 8. z dobrimi izpričevali. Več pove reklamno podjetje W-K. NUĆIČ, Ljubljana, šelenburgove ulice štev. 6. 23t?4—3 U hiši št. 5 u Sublčevih ulicah je oddati takoj ali s 1. novembrom stanovanje s 4 sobami v III. nadstropju. Vpraša se v pisarni Filipa Supan čiča na Rimski cesti 20. 23*8—2 Pisarna gremija trgovcev se nahaja v Krojaških ulicah, št. 5 Heteorologično poročilo -fUlii« umč moijem 308 2. Srednji *r»cnJ Vlak 731 m Čaa opazovan,} a Stanje barometra v mm is 0 n Vetrovi *29. 8. sv. 734 4 £0 0 p.m. szah. oblačno 30. 7. 7\. 2. pup 736 2 735 6 18 3 28 6 si. svzh. sr. jjvzh jasno jasno ti. a sv. 7. ar}. 9. pop 7362 "37 3 786*0 22 6 ; brezvetr. jasno 16 5 si. jvzhod del. oblaC. 31 3 si. svzh. jasno Srednja cemperatnra sobote in nedelje: 21 7 in 23*2°, normalo: 19 8" in 198°. Mokrina v 24 urah: 00 mm in 0 0 mm. Zahvala. Za dokaze obilega soČatja ob bolezni in amrti ter za častno, mnogobrojno udeležbo pri pogreba našega iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda Ivana Jurjovca izToščka in meščana izrekamo tem potom Tiem soroda ikom, znancem in prijateljem blagega rajnika svojo najtoplejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo častitemu gospodu prelatu J. Rozmanu za tolažbo in obisk pokojnika, gg. izvoščkom ter vsem darovalcem krasnih vencev. T Ljubljani, 31 julija 1905. 1126 Žalujoča rodbin*. 2405 Načelnik: J. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice C kr. ravnateljstvo dri. železnice 7 Beljaku. Veljaven d dne 1. junija 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osob i vlak v Trbiž. Beljak, Celovec^ Franzensfeste, Inomost, Moaakovo, Ljubno, čez Selcthal v Ausseti Solnograd, cez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob B. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembri ob nedeljah in praznikik. — O' 'i. ari 5 ix a-utrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec r^ranz^nsfepte Lmbno. Dnnaj, Cer Selztb . v Solnograd, Inomost, Cez Klein-Reifling v Line, Budeievioe. Plz<»r. Marii« r are He ftanoo«! *?are, Karlove vare, Prago, Lipsko. Cez Amstetten aa DcmaJ. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobu; v jak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec. Ltjubno. Selzthal, Dnnaj, ^Isngrad, zornost, {Brepf. Ženeva, Pariz. — Ob 3. nri 15 m popolne osobnj vlak v Podnart Krupo, samo oh nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldne jsobm vi k • Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, E^ran-zensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein Rei^iuj? r. -Steyr Line, Bodaj-moe, Plren, Marijine vare Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago Ljubljana-Linc-Praga direktui voz I in DL razr. Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. - O! 10. uri ponu-*' o*ebc . ak v Trbiž. Beljak, Fran zensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monako v o direktni voz i. m H razreda). *— PROGA V NOVO MESTO IN KOĆEVJE. Osebni vl?ki Ob ?. ur* 1? rr. siriT-*- osebni vlak ♦ Novo mesto, otražo, Toplice, Ko^š-vj«, ob 1 ari t co onu u-totaku — i>r. v. ur> t* tn irrecer «• Novo mesto, Kočevje. — PBIHOD V LJUBLJANO jak. koi. PKOGA iZ TRBIŽA Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak t Dunaja 8m AsMCotteii, ^fonakovr (Monakovo-Ljabljana direkt. voz 1., II. raz). Inomost, Franzensfeste Boinograd jiac. titeyr, Aussee, Liubno, Celovec, Beljak Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak it Trbiža. — Ob i i, uri 10 in dopoldne osobni v»ak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Mariine vare. Prugo (Praga Linc-Ljub-bana direktni ve* L in II. razred--.', Pizen, budejevice, Solnograd, Liuc. oteyr Pan** Ženevo, Curih, Bregent. inomost, Zeil ub jezeru, LmA Haltuin, Lj-jbMo, Celotao, braoho^ Pontabel. Ob 4r 2f> u? onebni r*aS Celovca, Monakovep;.. nv»tita. HVanzen-«f«firj«. k-'nntabla - Oh s * • 11«; - oir«hr»i vlai z Dunaja, Lipskega Prav t, Franzensfeste, Karlovih vaiov H . jiiu va*ow. Plzna Budejevic Linca, Ljubna. B^ljakj- Celovca, Pontabla. fez Selcthal od t&mno«ta ia Solnograda — Ob 9 uri 5 m zvečer z Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 tu zvećei osobni vlak iz Trbiža * d 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. - PROOA u NOVEGA MESTA IN iCOCEVJa. M>boJ vfaki i »b a. on 44 m zuitraj osobni vlak 12 Novoga mesta ii Kočevja, ob 2 nri H2 o*-oldne »z Htraže, Toplic, Nf)vega mesta, Kočevja i:> ob 9 an 36 m evečer letotafco. OOBOD tZ i^irBLJAiN-E Art. kol v" KAMNIK. Mešani v!a-«i: Ob 7. ar 28 m Ktutrn-j ob t. ur. ^ popoldne, ««b * iri tO in svečer. — Ob tO. ,ir-- ca pom>č samo ob uedeijab ia praznikih PRIHOD V 'jrjBUANO drž. kol M KAMNIKA Mešani vlak*: Oh 6. nri 4- tu zjutraj, .-b 10, ir? tU* m dopoHrf ob * uri K »a*We Or- ■ ir« 66 >\ ,>or.o&i «1*1*0 ob e«U lj*b »' j»:*-tnikiL. — S -.^ti iw*ro,iaki 'V«m ■ n 9 mm f.red -erajevnim čanom s- t^j^-i 2UV9 Stanovanje obstoječe iz 2 sob io pritiklin, se odda za avgustov ali novembrov termin na Miklošičevi cesti M. 6. Več i8totam. 2:,96-2 v hiši št. 22 na Bleiueisovi cesti se odda s 1. novembrom stanovanje s 3 sobami v pritličju. - Vpraša se v pisarni Filipa Supan- { čiča na Rimski cesti 20. 2389-2 i _ Prodaja vina. Vsled pomanjkanja prostora v kleti, priredi podpisani u četrtek, dne 3. augusta 1.1. ob desetih dopoldne psi oljno Ho svojega vina u Nemški vasi pri Krškem. Naprodaj je več sto hekto-Eitmov pristnega, v lastnih vinogradih v Nemški vasi pridelanega, dolenjskega vina naslednjih vrst: rizling, mosla-vina (Mosler), kraljevina, tičenska črnina in portogaika (Portugieser) in sicer iz let: 1900., 1901., 1902., 1903. in 1904. Cene od 30 vinarjev naprej. — Dražbeni pogoji se objavijo na licu dražbe. Na mnogobrojen obisk vljudno vabi Aleks. VVutscher 2407 Nemška vas — Krško. Stanovanje na Poljanski cesti st. 3 v pri tličjn, je s 1. septembrom ali s 1. no vembrom za oddati. 2394 < Natančneje v I. nadstropju. Kolarji V Krfiferm v sredini mesta da zaradi smrti prejšnjega lastnika najem delavnico za fcolars%o obrt. Istotam se proda vsa kolarska oprava, tudi nekoliko lesa, po prav uizki ceni. Kaže se lepa prilika za kolar skega pomočnika, ki bi rad posta mojster, ker ravno v tem kraja nujm potrebujejo kolarja. Pisma gospe M. Lopič v Krškem Dolenjsko. 2333 3 1 eaaaa^aaaasaBaaHBaaaeaaaaa Jutri, v torek, 1. av'usto 1905 ..Narodnega doma" HCERT »Društvene sodbe". Začetek ob 8 uri. Vstopnina 40 vin, H^r* Čisti dobiček koncerta dobe pogorele! v Horjulu. "^Hg Priporoča se z vsem spoštovanjem Bogović 2408 rsstavrater v .Narodnem domu1'. (lažno zn mlinarje! Ker smo svoj umetni mlin preuredili in postavili nove stroje, oddamo po šafco nizUih cenah vso nastopno v najboljšem stanja se nahajajočo mlinsko pripravo: cilinder za moko, sortirski cilinder, trijer, luščilni stroj, čistilni stroj za gres, valjarje, plošče itd. A. JUROA in sinovi v Ptuju. 24'> 1 Novi v Mokronogu na Dolenjskem se vrše vsak. prvi četrtek vsakega meseca za prešiče in potem dva nova letna in živins a sejma in sicer prvi na soboto po prazniku Srca Jezusovega, ki pade letošnje leto na 1. jnlija, in drugi sejem tretjo Soboto V me- se c u septembru vsacega leta. 6*.s-e Ljubljana Dvorski trg št. 3 3ii priporoča vse - odno blago zaradi pozne sezone 19U4 14 mm po Jako znižanih cenah. Sprejema zavarovanja Človeškega 2iv-ljenja po dajraznovrstne]6ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoii, ko nobena draga zavarovalnica Zlasti je ogodno zavarovanje na doživetje in omrt s zmanjšaj očimi ae vplačili. Vsak Cian ima po protoka petin tal pravico do dividendu. Trzaje jao. na zavarovalna ^an]sa ^ Pr&g". Rez. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačan« odškodnina in kapitaiije: 82,737.159-57 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ VMffkoil il«Taniko«narodno opravo. B—88 Tn aejaaala d«)«: a«e>nera)liii sestop « Ljubljani9 eeger pisarne ao v laotaej baoonej h\&i emrnasBamam Zavaraju rx>Hiopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah *ode cersjajo takoj in najknlantnejo OAva najoojjai alovee, koder poala>> Dcvoljujc ia čistega dobiCka izdatno podpore v narodne in obenokoriatno uataene. Izdajatelj ia odgovorni urednik: Dr. Ivan TaTcar. I«aatnina in tisk .Narodne tiskarno'. J%%^