IVAN MO LAN, župan Občine Brežice: »V kolikor bodo občani hoteli svojo občino, jim ne mislim nasprotovati.« Pogovor, str. 3 ALOJZ KUNEJ, predsednik Zveze DV ob BS VTC: »Vedno smo bili Štajerci in Posavci, nikoli pa Podravci.« I Aktualno, str. 2 BRANE PETRIČ, Holding Slovenske eiektrarne: »Z gradnjo HE na spodnji Savi rešujemo veliko lokalnih problemov.« Gospodarstvo, str. 4 MARIJA ŽMAVC, predsednica SVIZ za Posavje: »Učiteljem bi morala biti zagotovljena pravi- ca soodločanja o šolski politiki.« Iz naših krajev, str. 7 bzorniK Časopis za pokrajino Posavje, leto IX, št. 99, četrtek, 20.10.05,23.200 izvodov Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IZVSEBINE 2 Bizeljsko in Dobova na svoje? 3 Pogovor: Ivan Molan 7 Varna hiša za mlade tudi v Posavju 8 Posavski štrikeraj 9 Jesensko srečanje v Tržišču 10 Iz občine Krško 11 Iz občine Sevnica 12 Brežiški oktober- praznik občine Brežice 14 Šport 15 Akcija: ŠPDRTNIK PDSAVJA 16 Naobiskupri Mariji Sušnik posavski REGIONALNI PROGRAM WSeCOM' p.p. 26S, 1270, Kriko WAIWW8P 080 1444J Tel.: 07 488 01 70, Fax: ...73, secom.krsko@siol.net, www.oknainvrata.com O pobudi Kostanjevice na Krki se mora izreči krški občinski svet Ponovno želijo postati »tolažba in up dežele« Predsednik Državnega zbora France Cukjati je v Krško postal dopis, po katerem mora občinski svet že do 2. novembra podati mnenje o predlogu za začetek po- stopka za ustanovitev občine Kostanjevica na Krki in za določitev njenega ob- močja. V pobudi, pod katero so se poleg predsednika Herakoviča podpisali člani sveta KS in člana občinskega sveta Andrej Božič (LDS) in Franc Štokar (SLS), za- htevajo, da se občina Krško razdeli na več občin in ustanovi samostojna občina Kostanjevica na Krki. Krški občinski svet bo o predlogu razpravljal 27. oktobra. Kot zahteva zakonodaja, Ko- stanjevičani svojo pobudo ute- meljujejo z elaboratom o ute- meljenosti ustanovitve občine Kostanjevica na Krki. V doku- mentu med drugim trdijo, da je današnji položaj Kostanjevi- ce na Krki bolj kot kdajkoli prej podoben tistemu izpred dobrih 750 let, ko se je koroški vojvoda Bernard Spanheim odločil usta- noviti na obmejnem območju tedanje Evrope. Bodoča občina Kostanjevica na Krki naj bi v celoti zavzema- la območje sedanje krajevne skupnosti z 28 naselji in 2.419 prebivalci, vodil pa naj bi jo sedem do enajstčlanski občin- ski svet z neprofesionalnim žu- panom, uprava pa naj bi imela od tri do pet zaposlenih. Eko- nomsko podlago nove občine utemeljujejo z delovanjem šti- rih srednje velikih in 37 manj- ših zasebnih gospodarskih družb ter 88 samostojnih podjetni- kov. Med cilji in hkrati razlogi za ustanovitev občine na prvem mestu navajajo učinkovitejše gospodarjenje in boljše izko- riščanje razpoložljivih sredstev, možnost izkoriščanja evropskih sredstev, pospeševanje kultur- ne, galerijske in turistične de- javnosti. V obrazložitvi svoje odločit- ve Državnemu zboru pobudni- ki med drugim navajajo, da je samozavest krajanov dvignilo praznovanje 750-letnice, kul- turno bogastvo tako imenovanih dolenjskih Benetk pa navedlo, da želijo sodelovati pri povezo- vanju in oživljanju zgodovinske- ga prostora srednje Evrope in tako ponovno postanejo Land- strost (tolažba in up dežele). Pobudo Kostanjevičanov je v postopek vložila poslanka NSi iz Trebnjega Marjeta Uhan. Mne- nje, ki ga bo podal krški občin- ski svet na 33. redni seji na- slednji četrtek, ni obvezujoče. 0 pobudi bodo seveda razprav- Ijali v poslanskih skupinah in nato na Odboru za lokalno sa- moupravo in regionalni razvoj, če pa jo bo podprl tudi Držav- ni zbor, bodo odločilno bese- do imeli krajani na referendu- mu. To je v samostojni Sloveniji že četrta priložnost Kostanjevi- ce, da bi šta na svoje, prva, leta 1994, je propadla, ker je na re- ferendumu za izloätev iz obä- ne Krško glasovalo le 46 % volivk in volivcev. S.Mavsar MOST BO ZAPRT VSAJ ŠE KAKŠEN TEDEN - Obilno deževje v prvih oktobrskih dneh, ki ga je Krka le s težavo "požirala", je po u$otovitvah pregledniške sluibe novomeškega CGP- ja krivo, da sta se na drugem kostanjeviškem mostu nagnili dve pilotni steni, most pa se je posedel za približno 20 centimetrov. Ker vožnja preko mostu v takšnem stanju ni varna, so most zaprli za ves promet, obvoz pa poteka po stari cesti Kostanjevica na Krki - Podbocje. K posedanju mosta so poleg visoke Krke zagotovo pripomosli tudi številni težki tovornjaki, ki so vsakodnevno vozili preko njega, zaradi obvoza pa sta zdaj "na udaru" fe tako zelo ubog most čez Studeno pri kostanjeviški osnovni soli - ki naj bi bil sicer v roku enega meseca deležen popravila, seveda pa bo potrebno počakati na konec obvoza čezenj - in most čez Krko na Brodu pri Podbočju. Popravilo poškodovanega kostanjeviškega mostu naj bi se po napovedih CGP-ja ie začelo, trajalo pa naj bi pribliino deset dni, mogoče celo dlje, odvisno od tega, kaj vse bo potrebno zamenjati. P. Pavlovič______________ DRŽAVNA NAGRADA ZA OŠ BREŽICE Osnovna sola Brežice je v začetku meseca prejela nagrado Republike S/o- venije na podrotju solstva za leto 2005, in sicer za posebno uspešno vzgojno izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo na področju osnovnega solstva. Nagrade sta osnovni soli in še desetim ostalim nagrajencem iz vse Slovenije v SNG Ope- ra in balet v Ljubljani podelila minister za šolstvo in sport dr. Milan Zver in predsednica Odbora za podetjevanje nagrad na podroiju šolstva ddr. Barica Marentič Požarnik. Po podeljtvi je sledilo skupinsko slikanje predstavnikov brežiške sole z mini- strom. Foto: Robert Sajovec Pogovor s predsednikom Zveze DV BS VTC Alojzem Kunejem Bizeljsko-Sremič del podravske vinorodne dežele? V Zvezi društev vinogradnikov ob Bizeljsko - sremi- ški vinsko-turistični cesti ne morejo sprejeti opci- je, da naj bi po predlogu novega zakona o vinu, ki ga je konec septembra sprejela vlada, njihov podokoliš pripadal vinorodni deželi Podravje. "Vedno smo bili Štajerci in Posavci, nikoli pa nismo bili Podravci," po- udarja predsednik Zveze vinogradniških društev ob Bizeljsko-sremiški vinsko-turistični cesti Alojz Kunej in dodaja, da institucija geografskega porekla zahte- va preglednost in ne zmedo, predvsem pri prodaji. V kratkem se bo upravni odbor zveze sestal in po Kune- jevih besedah bodo predlagateljem nove vinske za- konodaje poslali jasno sporočilo, da so padli na izpitu iz vinske geografije. Sporno v tern predlogu za- kona o vinu je po vaše pred- vsem to, da predvideva vključitev bizeljsko-sremi- škega podokoliša v vinorod- no deželo Podravje. Zakaj? Na lanski izredni seji skup- ščine Zveze DV ob Bizeljsko- sremiški VTC je bil z volit- vami demokratično sprejet sklep, da se vključimo v vi- norodni okoliš Štajerska, ki bi naj bil skupaj z okolišem Bela Krajina in Dolenjska v skup- ni vinorodni deželi osrednja, centralna ali kontinentalna Slovenija. Vinorodni deže- li Posavje in Podravje bi se torej združili v enotno vino- rodno deželo. Ime te dežele takrat še ni bilo določeno. V nobeni opciji pa niso bile več predvidene dosedanje vino- rodne dežele: Primorska, Po- savje in Podravje, kjer naj bi bodoči podokoliš Bizeljsko - Sremič pripadal vinorod- ni deželi Podravje, kot sedaj predvideva 8. člen predloga novega vinskega zakona. Za to opcijo snovalcem novega zakona nismo dali mandata. 0 tern predlogu nas ni nihče vprašal, o njem pa tudi nis- mo bili obveščeni.. Vedno smo bili Štajerci in Posavci, niko- li pa nismo bili Podravci. Gle- de na to, da se vinogradniki Dolenjske in Bele Krajine niso odpovedali vinorodni deže- li Posavje, mislim, da opcija »vinorodne dežele Podravje« za nas vinogradnike ob Savi ni sprejemljiva. nadaljevanje na 2. strani M&D^^ILER NOVO v nasi ponudbi: Vzajemnim skladom KD in ILirika dodali sklade Infond KBM, Medvešek Pušnik in Probankal hsp* Izgrocfttfo HI no •pocW Sow Moo energije Infra izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica H AKTUALNO Posavski obzornik - številka 99, četrtek, 20.10. 2005 nadaljevanje s 1. strani Kaj to konkretno pomeni za vinogradnike? Institucija geografskega pore- kla zahteva preglednost in ne zmedo. Gre se za vinsko pro- dajo, ki je danes enako ali celo bolj pomembna kot pri- delava in kletarjenje. Zamis- lite si na primer kupca, ki bo zdravilne učinke resveratrola v modri frankinji iskal v vino- rodni deželi Podravje na bre- gu reke Drave med Mariborom in Ptujem, kjer odlično uspe- vajo predvsem bele vinske so- rte. Cilj bo zgrešil za 100 km. Kakovostna modra frankinja po raziskavah sodeč z največ resveratrola uspeva na levem bregu reke Save med Sremi- čem in Bizeljskim. Kako boste ukrepali? Za v petek, 21. oktobra, smo sklicali razširjeno sejo upra- vnega odbora Zveze društev vinogradnikov ob Bizeljsko- sremiški VTC. Mislim, da bomo predlagateljem nove vinske zakonodaje poslali jasno spo- rocilo, da so padli na izpitu iz vinske geografije. Napraviti bodo morali popravni izpit. Katere novosti še prinaša? Najbolj radikalna novost je kr- čenje vinorodnih okolišev. Dru- ga zelo pomembna novost pa je zakonska zaščita vinskih zvrsti z geografsko oznako. Do- slej sta bila na ta način zašči- tena le cviček in teran. Zašči- ta PTP - priznano tradicionalno poimenovanje bo dobilo z novo zakonodajo tudi bolj interna- cionalno oznako - RENOME, vrhunsko vino pa se bo lahko imenovato tudi EMINENTNO. Se pa strinjate s predlogom novega zakona v členu, ki določa geografsko oznako vina. Alojz Kunej_____________ Na ta zakon že dolgo čaka- mo, saj smo tudi zaradi ne- dorečene zakonodaje veliko izgubili.Z novim vinskim za- konom, ki bo po oceni sve- tovalke ministrice za kme- tijstvo gospe Špele Terpin prišel v veljavo v začetku novega leta 2006, bomo vi- nogradniki dobili osnovo za zakonsko zaščito kakovo- sti naših bizeljsko-sremiških zvrsti. Elaborat je priprav- Ijen, po sprejetju zakona ga mora potrditi še minister za kmetijstvo. Ko minister ozi- roma ministrica potrdi ela- borat, bo bizeljčan ali sre- mičan dobil status PTP - ali renome, kakovost in značaj sta določena z elaboratom. Vino bo končno lahko postalo prepoznavno, saj drugačne- ga pod to oznako ne bo smelo biti na tržišču. To je bila tudi naša osnovna zahteva do Mi- nistrstva za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano. Se naj bi po vašem z novim zakonom res povečala kon- kurenčnost pridelave, kot trdijo na ministrstvu? Z večjim okolišem se prav go- tovo odpira trg prodaje kako- vostnega grozdja, konkuren- ca in morda tudi višja cena. V času hude vinske krize, ko se v Evropi srečujemo z veliki- mi presežki vina, pa to običaj- no ni vedno dovolj. Poleg ka- kovosti je ključnega pomena promocija, unikatnost zgodbe nekega vina, ki bo kupca oča- rala, da se bo odločil za nakup in plačal več. Našega okoliša se ne smemo sramovati. Tako ka- kovostnih vinorodnih leg, kot so med Sremičem in Bizelj- skim, je le še nekaj na svetu. Če bomo vinarji znali stopiti skupaj, se torej dobro organi- zirati in sodobno opremiti naše kleti, lahko ostanemo tudi v obstoječem okolišu. Ne sme- mo pa zanemariti promocije. Zanjo se bodo morali poleg nas vinarjev zavzemati tudi lokal- ni gostinci, politiki, kuljumiki, podjetniki, še posebej pa novi- narji. Vsi, ki tu-živimo. Lidija Petrišič POPRAVEK V prejšnji številki smo v članku z naslovom Cerjaku nagrada za živ- Ijenjsko delo zapisali, da je bil Alojz Cerjak prvi predsednik In- ženirske zbornice Slovenije, kar ne drii, saj je bil prvi predsed- nik sodišča zbornice. Poleg tega Cerjak ni star 68, ampak 73 let. Za napako se gospodu Cerjaku in bralcem opravičujemo. Odkrij te vodni svet zabave na Termalni rivieri v Termah Čatež - slovenskemu naj kopališču leta 2005! To jesen v Terme Čatež zopet, še bolj ponosno, vabi zimska Termalna ri- viera. Več kot 1.800 m2 pokritih vodnih površin in interier v tropskem sti- lu nudi obilo zabave in ve- selja vsem generacijam, od najmlajših do najsta- rejših; poleg drevesa do- živetja, ki pričara pravo tropsko nevihto so tu še: bazen z valovi, hitro reka, bazen nepravilnih oblik z masažnimi ležišci, slapovi ter whirpooli, otroški ba- zen, bazen s toboganom in s prehodom v zunanji ba- zen... Ponudbo bogati Sav- na park z osmimi različni- mi savnami. Ljubitelji športa se lahko odločijo za igro tenisa, bad- mintona, s prijatelji lahko za kondicijo poskrbijo v fitnesu, lahko pa organizirajo pravo tekmovanje v bowlingu. Za njih so pripravili še posebej ugodne pakete v kombmaci- ji z obiskom zimske Termal- ne riviere ali Savna parka. Poleg razsežnih zunanjih in notranjih termalnih vodnih govršin na Termalni rivieri v Catežu in v Aquaparku v ho- telu Žustema v Kopru, Sav- na parka in ponudbe v sport - no-rekreativnem centru vas v Termah Čatež razvajajo še v dveh sodobnih wellness cen- trih in na gradu Mokrice, kjer je ob izvrstni kulinarični po- nudbi, ponudbi grajske vino- teke in igri golf a na razgiba- nem golf igrišču, zagotovljen prijeten oddih. Letošnjo novost v ponudbi predstavlja HOTEL ČATEŽ*** z dvema notranjima in zu- nanjim bazenom ter novi SPA a WELLNESS CENTER, v zaključni fazi je tudi obnova gradu Mokrice. Jesenske krompirjeve po- čitnice, Martinov vikend in božično-novoletni pro- grami Term Čatež znova ob- Ijubljajo toliko zanimive- ga dogajanja, da se jim bo težko upreti. Podarite svo- jim najbližjim ob prihaja- jočih praznikih ali ob oseb- nih jubilejih nekaj izvirnega - Darilni bon Terme Čatež... Vse dodatne informacije na tel.št. 07 49 35 000. Prisrč- no vabljeni! TERMALNA RIVIERA Terme Čatež - slovensko naj kopališče 2005 I Presenečenja na ZIMSKI TERMALNI RIVIERI - drevo doživetja, bazen z valovi, hitra reka...: NOVOST - VEČERNA VSTOPNICA po 18. uri do 28.10. ter od 07.11. do 23.12.05 (cene na osebo): pon-pet sob-ned-prazniki OTROCI 1.000 SIT 1.400 SIT ^^^ ODRASLI 1.400 SIT 1.800 SIT IUP^ do 28.10 ter od1)7.11. do 23*12^05 * * celodnevni vstop na zimsko Termalno riviero NE ZAMUDITE! 3-urni obisk zimske termalne RIVIERE in SAVNA PARKA ali FITNESSA in SAVNA PARKA samo 2.100 SIT/osebo (ponudba velja izključno med tednom) TERMALNA RIVIERA - VODNI UŽITKI 365 DNI V LETU! TERME CATI2 Tel.: 07 49 36 700, 07 49 35 000; , Fax: 07 49 35 005; www.terme-catez.si; info@terme-catez.sil Bizeljsko in Dobova na svoje? Čeprav sta sveta krajevnih skupnosti Bizeljsko in Dobova uradno odstopila od pri- zadevanj za ustanovitev samostojnih občin, zgodba s tern še ni končana. V obeh krajevnih skupnostih sta nastali civilni pobudi (na četu bizeljske je Mitko Veršec, na čelu dobovske pa krajevni svetnik Ivan Kovačič), ki sta - podobno kot KS Kosta- njevica na Krki - preko poslanke N.Si Marjete Uhan pobudi za ustanovitev občin Bi- zeljsko in Dobova že vložili v Državni zbor. V manjši občini nam bo bolje Civilni pobudi krajanov Bi- zeljskega se je pridružila še pobuda krajanov Župelevca iz krajevne skupnosti Kape- le, ki se želi priključiti novo- nastali občini. Pod pobudo se je podpisalo deset odstotkov krajanov in na tej osnovi so jo konec septembra vložili v Državni zbor. Kot pravi vodja civilne pobu- de na Bizeljskem Milko Ver- šec, niso zadovoljni s svojim statusom v občini Brežice, enakega mnenja je vodja po- budnikov iz Župelevca Miran Podpečan. Izdetali so obse- žen elaborat za ustanovitev občine Bizeljsko, kot glav- ne argumente v prid samo- stojnosti pa navajajo 18 ki- lometrov državne meje s Hrvaško in tri mejne preho- de, prvi slovenski vinski la- boratorij, Vinogradniško vi- narsko zadrugo, izpostavo Kmetijsko svetovalne službe, zdravstveni dom in lekarno, osnovno šolo, pošto, vse bolj priljubljeno romarsko far- no cerkev, kmalu bodo imeli tudi krajevni urad. S približ- no 2100 prebivalci krajevna skupnost Bizeljsko in Zupe- levec izpolnjujeta tudi krite- rij vsaj 2000 prebivalcev za občino. Prepričani so, da se bo njihovo območje v manj- ši občini bolje razvijalo kot v okviru večje občine, bodo- ča občina Bizeljsko pa naj bi ostala v regiji Posavje ter še naprej podpirala Brežice kot regijsko in upravno središče. Naveličani obljub Dobovsko civilno iniciativo je sprožilo pet od enajstih kra- jevnih svetnikov, ki so pobu- do vložili v Državni zbor na podlagi leta 1997 izvedene- ga poizvedovalnega referen- duma, na katerem se je 76 odstotkov krajanov izreklo za odcepitev od občine Bre- žice. Ivan Kovačič meni, da se njihova krajevna skupnost preslabo razvija v primerja- vi z drugimi in da od breži- ške Občine dobijo premalo. Pri tern navaja obljubljeno čistilno napravo in kanaliza- cijsko omrežje, pa podvoz v središču Dobove, neurejene pločnike in prometno signa- lizacijo, nedokončan savski nasip, čakajo tudi na sana- cijo zaprte deponije in me- ritve plinov. V krajevni skup- nosti Dobova (poleg središča je v njej še osem vasi) živi nekaj manj kot 3000 prebi- valcev, imajo pošto, banko, osnovno šolo, trgovine, ben- cinski servis, mejni prehod Rigonce in železniški mejni prehod Dobova, postajo mej- ne policije, skratka vse, kar potrebuje samostojna obči- na, je prepričan Kovačič. Po- budniki pričakujejo izračun, kolikšen bi lahko bil prora- čun samostojne dobovske občine. Skozi poslansko in referendumsko sito V primeru uspeha obeh po- bud v Državnem zboru (pred štirimi leti se je o občinah Bi- zeljsko in Dobova tarn že od- ločalo, a v škodo pobudni- kov) bodo o (ne)odcepitvi od Občine Brežice seveda od- ločali krajani na referendu- mu. Kovačič pravi: "Naj Ob- čina dokaže, da bo krajevni skupnosti bolje v okviru ob- stoječe občine, sicer pa naj se upošteva volja ljudi, ne pa politična privrženost". P. Pavlovič ANKETA ; V nedeljskem dopoldnevu smo obiskali Župelevec, Bizelj- I sko, Dobovo in Mostec v brežiški občini ter mimoidoče J povprašali, ali poznajo ter podpirajo iniciativi za nasta- I nek dveh novih občin. Kaj dobrega ali slabega jim utegne j prinesti odločitev za razdelitev sedanje občine Brežice? I Andrej Urek, Župelevec: I "Podpiram predlog, da Bizeljsko posta- J ne samostojna občina in mi bi se jim pri- | družili. Bizeljsko je naredilo več dobre- j ga za ljudi v Zupelevcu, dali so nam tudi | vodo, teles on. Avtobusne posta je pa še [ vedno nimamo, za to se morajo otroci | posebej, med sosedi organizirano, voziti [ , v šolo. Mislim, da bo to dobra stvar, zato | | sem iniciativo tudi podpisal." J I | Vlasta Najger, Bizeljsko: I "Seveda sem slišala, za kaj se gre. Mis- i lim, da bi bilo v redu, če bi imeli svojo I obdno, menim, da bi dobivali tudi več i sredstev." i Jemej Kovačič, Bi- zeljsko: "Absolutno smo za občino in to lahko kar napišete v ime- nu vseh gasilcev, ki smo tukaj na Bizelj- ski cesti 50! Financiranje bo nedvomno boljše, sicer pa smo v teh desetih letih, s ker se nismo odločili za občino, izgubili .----------------------- kar nekaj sto milijonov tolarjev. Kakšne I koristi imajo lahko v samostojni občini društva, kot smo mi, i pa vidimo v primeru občine Bistrica ob Sotli, kjer je poloiaj [ tamkajšnjih gasilcev v več pogledih veliko boljši." j Ivan Antolovič, Župjek: i "Občini Bizeljsko ne nasprotujem, če- ! prav ljudem v Župjeku niso pomagali ne i iz Brežic, ne iz Bizeljskega. Vodo, elek- ! triko, asfalt, vse smo napeljali in uredi- i li ljudje sami, kanalizacije še vedno ni- ! mamo, telefon pa smo čakali kar deset , let. Če gledam situacijo zdaj, smo ve- [ liko razcveta, ki bi bil koristen za novo j občino, že zamudili, a vseeno pravim, naj bo Bizeljsko sa- [ mostojna občina, a takšna, ki ne bo v resnici priročna le za | nekaj žepov in posamičnih interesov, denar naj bo racional- j no porabljen, nikakor pa nova obdna ne sme biti na najraz- ! ličnejše načine omejena le na središče Bizeljskega." Slavko Hotko, Dobova: "Poznam predlog o občini Dobova. Vse skupaj se mi zdi zelo pozno, bolje re- čeno prepozno! Dobova je imela toli- ko stvari za ponudit, zdaj pa ne vidim res pravega smisla. Škoda, zamudili smo ogromno, pred dvajsetimi leti bi bili go- tovo dobra obmejna občina." Brane Čovran, Dobova: "Stvari dovolj dobro poznam, raje pa se ne bi kar opredelil, čeprav ne vi- dim pravih pozitivnih strani take odlo- čitve. Ne vem, kako bi prosperirali kot samostojna občina. Pred leti je bilo res smiselno, podjetja so živela: Beti, De- korles, Trimo, Kovinarska, Livarna.. Od desetih trgovin na primer obratujeta le_____ ____ še dve! Izgradnja velikih centrov in prerazporejanje aktiv- nosti v Brežice in Krško je res veliko spremenilo in ubilo marsikatero tukajšnjo dejavnost, po drugi strani pa moram red, da je zdaj pri nas prijeten mir." Matjaž Tomažin, Dobova: "Zamisel o občini Dobova se mi zdi v redu. Vsaj podhod bi se uredil, kar bi bilo več kot pozitivno. Kako bo pa zares, bomo pa še videli, kajne?" Mario Maletič, Mo- stec: "Ne, nisem še i --------- slišal, da bi se zdaj I kaj pripravljalo. Pravzaprav mi je vse- ] eno. Če bi bilo več delovnih mest, pa I je nova občina Dobova prav dobrodošla J-sprememba!" Posavski obzornik - številka 99, četrtek, 20. 10. 2005 AKTUALNO Q Pogovor z županom Občine Brežice Ivanom Molanom Za uravnotežen razvoj obcine in posavski policentrizem Letošnji brežiški oktober - praznik občine Brežice so poleg večjih ali manjših pridobitev zaznamovali predvsem pobude občanov iz dveh krajevnih skupnosti po odcepitvi iz občine in nesoglasja med Posavci glede središča po- krajine Posavje. Ivan Molan, 20. marca letos izvoljen za brežiškega župana, od julija pa predsednik Sveta pokra- jine, ocenjuje, da se je politična situacija v Brežicah umirila in zagotavlja, da bo šel razvoj v občini naprej, tudi z novimi delovnimi mesti in s pomočjo evropskih sredstev. Če bo večina občanov v določenih krajevnih skupnostih želela odcepitev, jim ne bo nasprotoval, a je mnenja, da bo manjšim obdnam težko uspelo. Na ravni pokrajine za- govarja policentričen razvoj in konsenz, ki je po njegovem mnenju osnova za obstoj in razvoj pokrajine. Minilo je le sedem mese- cev, odkar ste na nadomest- nih županskih voiitvah dobili večino in nastopili mesto žu- pana. Kako ste zadovoljni z rezultati dela? Lahko rečem, da sem precej zadovoljen, glede na to, da je bila zelo slaba politična si- tuacija, preden sem prevzel funkcijo oziroma bil izvoljen. V tem trenutku lahko rečem, da so se stvari zelo dobro umi- rite. Delo je steklo tekoče, v zelo kratkem času smo spre- jeli proračun, dela že izvaja- mo, pripravljamo pa že nov proračun. Katere dosežke bi izposta- vili? Ključni dosežki so predvsem, da nam je uspelo že izbrati iz- vajalca in na razpisu pridobi- ti sredstva za čistilno napravo Obrežje in kanalizacijo Ob- režje, tu gre-za prva evrop- ska sredstva iz PHARE sklada, ki so prišla v Posavje, in gre za precej denarja, okoli 800 milijonov, večinoma evrop- skih sredstev. Drugi dosežek je skupni posavski uspeh, to je čistilna naprava Brežice in kanalizacija Brežice s pomoč- jo ISPA sredstev. Smo pred za- četkom razpisa in prav v teh dneh smo opravili razgovore s predstavniki okoljskega mi- nistrstva. Kljub velikim teža- vam nam je uspelo zgraditi krožišče v Pohanci, saj je in- vesticija skoraj izpadla iz dr- žavnega proračuna. Podobno je v Skopicah, cesta Krška vas - Skopice, kar je rezul- tat pogajanj z Darsom, kajti večji del te ceste bo financi- ran kot odškodnina za uniče- nje ceste ob gradnji avtoce- ste. Pogajamo se z izvajalci , da nam čim več škode povr- nejo. V teh dneh se bo začela tudi rekonstrukcija Bizeljske ceste, ključna popravila ceste Brežice - Bizeljsko, pa pločni- ki na Dvorcah. V mestnem jedru se stva- ri premikajo naprej pred- vsem glede parkirišč. Letos se bo začela gradnja križiš- ča pri tržnici, kar je začetek urejanja te problematike, po- tem pa še parkirišče pod ob- zidjem. Ker sta v gradnji tako upravna enota kot nova pošta, bodo ta parkirišča še kako po- membna. Poleg tega pa lahko rečem, da je dosežek tudi to, da so Brežice zaživele, vzduš- je se je popravilo. Rekli ste, da so priprave pro- računa za naslednje leto že stekle. V zadnjih letih so proračun sprejemali nekje marca do maja, kar ni dobro, saj se in- vesticije enostavno ne morejo izpeljati. Tudi razna društva, zavodi ne morejo kandidirati na razpisih, ker ne vedo, ko- liko je potrebnih lastnih sred- stev. Zato smo začeli zgodaj. Upam, da bo proračun nekje v januarju sprejet, da bi ime- li normalno investicijsko leto. Osnutek bom pripravil, potem pa bodo svetniki odlodli, ali to želijo sprejeti ali ne. Kaj lahko obča- ni pricakujejo v naslednjem letu? V tem proračun- skem obdobju bodo priorite- te že omenjene čistilne napra- ve in kanaliza- cijsko omrežje ter parkirišča, za naslednje leto pa je v na- črtu tudi grad- nja nove sole na Bizeljskem. Pri- čakujemo, da bosta nasled- nje leto v Breži- cah začela gra- diti tudi Lidl in Spar. V zadnjem času so se na Bi- zeljskem in v Dobovi poja- vile težnje za odcepitev od občine Brežice. Kakšna je vaša ocena? V Brežicah je v tem trenut- ku zelo zanimiva situacija. Te težnje so že stare, ampak pr- vič se je zgodilo, da te težnje več ne želijo sveti krajevnih skupnosti, ki so uradno izvo- Ijeni od ljudi. Dejstvo je, da sta oba sveta KS izglasova- la, da ne želijo v samostöjno občino, kajti vidijo, da bodo svoje interese lažje realizira- li skozi skupno obdno. Na Bi- zeljskem bomo začeli z grad- njo osnovne sole, za kar bo Občina morala v naslednjih letih odšteti 550 milijonov to- larjev, in mislim, da bi samo- stojna občina imela kar nekaj težav pri zagotovitvi teh sred- stev. Razen če se bo že v za- četku močno zadolžila. Podo- bna situacija je v Dobovi. V teh dneh je izbran izvajalec za izdelavo projektne doku- mentacije za podvoz, ki naj bi stala 73 milijonov. Podvoz naj bi se začel graditi 2007. Tudi tu bo soudeležba Občine okoli 400 milijonov. In majhna občina bi ta sredstva zelo tež- ko zagotovila, če bi od finanč- nega ministrstva sploh dobi- la soglasje k investiciji. Zelo podobna situacija je tudi pri kanalizaciji. Tudi tu bo po- trebna soudeležba in se zelo bojim, da bo majhna občina zelo težko zagotovila svoj de- lež. Poleg tega je bil v Dobovi vloien deset let star elaborat, ki ni upošteval, da je situacija čisto drugačna, da je bistveno manj delovnih mest. Izračunali smo, koliko sred- stev, predvsem družbenih in socialnih transferov, Občina namenja v te krajevne skup- nosti. V KS tega denarja ne vi- dijo, kajti občina neposredno plačuje račune, kot so dopla- čila vrtcem, za sole, za so- cialo, zdravstvo, in samo za Bizeljsko gre okrog 150 mili- jonov, za Dobovo pa celo blizu 200. In ko bodo odšteli samo te stroške, ki jih bodo morali potem prevzeti, bo zelo malo ostalo za investicije. Prav za- radi tega so se v svetih KS od- ločili, da ne gredo v svojo ob- čino. In čudno je, da nekateri ljudje preko poslancev, ki niso iz Posavja, vlagajo pobudo, da bi se te KS odcepile, in nera- zumljivo je, da poslanec brez preverjanja, ali imajo sploh možnosti za preživetje, pod- pisujejo take pobude. Kot župan sem dolžan spošto- vati odločitve KS in če ne že- lijo v samostojno občino, je zelo neupravičeno, da bi pod- pirali določene posameznike, ki gledajo bolj na lastno ko- rist kot pa dejansko na celo- vit razvoj kraja. V kolikor pa bodo občani izglasovali dru- gače in hoteli svojo občino, potem jim r.e mislim naspro- tovati, sem jih pa dolžan opo- zoriti in pokazati realno sliko. Za uresničitev vseh zadanih nalog in ciljev je do nasled- njih lokalnih volitev malo časa. Boste ponovno kandi- dirali? Že takrat ko sem predstavil program, sem dejal, da je to program za šest let. Tudi izvr- šilni odbor stranke SDS je oce- nil delo v prvih mesecih in od- ločil, da je delo v redu in me že podpirajo za naslednje vo- litve. Navsezadnje naj bi bili predlogi za župane podani do 15. novembra in odbor SDS je že potrdil mojo kandidaturo. Kaj bodo vaše prioritete v prihodnje? Aktualen je podvoz Brezina in Dobova. Izgradnja OŠ Brežice in športne dvorane v Brežicah in pa seveda skupaj z gimna- zijo se trudimo, da bi obnovi- li objekt gimnazije Brežice. V naslednjih letih naj bi bila ta investicija tudi prioriteta na driavnem nivoju, naslednje leto naj bi se začelo projek- tirati, 2007/2008 pa naj bi se začela obnova. Po nekaterih ocenah naj bi bila investicija vredna okrog dve milijardi to- larjev. Veliko pa je potrebno narediti tudi v samem mest- nem jedru, kar pa ne pome- ni, da ne bomo poskrbeli za okoliške kraje, saj podpiramo uravnotežen razvoj. Kaj pa nova delovna mesta? Delamo predvsem na razvoj u industrijskih con, saj trenut- no nimamo prostorsko ureje- ne industrijske cone. Inten- zivno delamo na industrijski coni Brezina, ki bo dobila še poseben pomen s podvozom in obvoznico. Prav tako se pogovarjamo o širitvi dobov- ske industrijske cone in re- montnega zavoda, kjer naj bi poskušali pridobiti lastni- no MORS-a. S tem ko bomo pridobili kvalitetna zemljiš- ča, ki jih bomo ponudili inve- stitorjem, pa sem prepričan, da bomo dobili tudi podjet- ja, ki bodo nudila nova delo- vna mesta. Nova delovna mesta pa bomo pridobili tudi s širitvijo letališ- ča v Cerkljah ob Krki, ki naj bi postalo civilno-vojaško. Tudi vsi zadnji pogovori s pred- stavniki vojske tečejo v tej smeri, da naj bi pri zaposlo- vanju imeli prednost domači- ni. Hkrati potekajo tudi pogo- vori z novim direktorjem Term Čatež, predvsem v smeri bolj- šega sodelovanja z okoliškim turizmom. Zavedajo se, da to sodelovanje lahko prinese ko- rist tako njim kot občini. Prve korake bomo naredili že 24. oktobra, ko bo seja Obdnske- ga sveta v Termah, na kateri naj bi nam direktor predsta- vil svoje poglede. Moram reči, da sem optimističen, da se bo tu nekaj spremenilo in bomo pridobili nekaj novih delovnih mest in bo stekel razvoj turiz- ma v okolici. Kako sodelujete z bivšim žu- panom? Ze vseskozi dobro sodelujeva. Leta 1998 sva bila istočasno izvoljena v obdnski svet. On meje prepričal, da sem stopil v stranko in da kandidiram. Predvsem pa gre za najino so- delovanje, ne pa, kot se je hotelo predstaviti, za izvrše- vanje njegovih idej. Sodelu- jeva, se dopolnjujeva in drug drugemu pomagava. Rezultati so že vidni in še bodo. Julija ste prevzeli predse- dovanje Svetu pokrajine Po- savje. Kako ga boste glede na situacijo v zvezi s središ- čem vodili? Čimprej moramo priti do po- krajine Posavje. Zal smo se zdaj, ko je gotovo, da pokra- jina bo, prišlo do težav pri tem, kje naj bi bilo upravno središče in središče pokraji- ne. Mogoče je navzven situ- acija težavna, vendar še ved- no verjamem, da se bomo prej ali slej uspeli dogovori- ti, kako to urediti. Vseskozi, tudi na zadnji seji smo spre- jeli sklepe, da si želimo poli- centrični razvoj in da ne more biti ta moč koncentrirana le v eni obdni. Temu bom tudi sledil. Kljub temu da imamo v Brežicah in Krškem sklepe, da želimo imeti oboje tu, je še vedno možnost, da pride do dogovora, da se te zadeve razdelijo. Da damo tudi Sevni- ci nekaj, da gre ta policentri- čen razvoj naprej. Navsezad- nje so naši sklepi občinskega sveta takšni, da so še ved- no možni dogovori. Med vse- mi tremi obdnami je potreb- no najti konsenz, kajti le to bo dobra popotnica za razvoj Posavja. V aktu ustanavljanja pokrajine piše, da so odlodt- ve lahko sprejete le s konsen- zom in da preglasovanje ni možno, tako da, če kdo misti, da bo kaj dosegel s preglaso- vanjem, pomeni, da ne pozna tistega, kar je sprejemal. Kako pa do konsenza? Kolikor sem imel pogovore, s Sevnico in Brežicami ni nobe- nih težav. V tem trenutku bo, kako priti do konsenza, mo- ral povedati tisti, ki je neka- ko vse zakuhal. To je Krško, ki je prvo sprejelo takšne skle- pe in jih naložilo županu, ki ne more kaj dosti narediti. V kolikor si resnično želijo imeti pokrajino Posavje, bodo mo- rali razmisliti, kako to dose- d. V Brežicah imamo sprejete take sklepe, da se je možno pogajati tudi o drugačni rešit- vi. V kolikor pa bodo v Krškem vztrajali pri svojem, bomo to morali sicer upoštevati, ven- dar v tem primeru ne bo pri- šlo do konsenza, ampak bodo o tem odločali nekje v Ljub- Ijani, kar pa nikoli ni bilo in ne bo dobro za nas. Najslab- še je, če mora nekdo tretji odločati za nas. Je pa potem vprašljivo, ali je takšna po- krajina smiselna oziroma spo- sobna peljati razvoj naprej, če se ne moremo pogovoriti o ključnih zadevah. Lidija Petrišič Foto: Robert Sajovec Kolumna Partnerstvo V naslednjih kolumnah se bom loti- la sole z vidika sodelovanja z okoljem, ki ga opredeljujem kot del menjalnega odnosa, marketinga, le hotete, usmer- jenega v potrebe uporabnika in ostalih javnosti, ki sestavljajo okolje šolske organizacije. Pod drobno- gled bom vzela sodelovanje z najpomembnejšimi strankami ali javnostmi vsake sole: učenciIulenkami in starši, ki jih sole po- gosto obravnavamo kot nekaj samo po sebi umevnega, in tako ostajamo znotraj preživelega koncepta zoiene strokovnosti. Odzivanje šol na okolje je potrebno osvetliti tudi zato, ker je z velikimi družbenimi spremembami v okolje prišlo tudi zave- danje, da ima vse svojo ceno: zdravje, znanje, socialna pomoi, da so viri za preskrbo z njimi omejeni, zato jih velja ulinkovi- to izkoristiti. To vpliva tudi na notranje spreminjanje organizacij, ki jih ne poganja dobiček, saj se zalenjajo, včasih prepočasi, zavedati, da niso same sebi namen, ampak da opravljajo storitve za stran- ke, ki imajo svoje potrebe in zahteve. V šolstvu so k temu ne- dvomno pripomogla neugodna demografska gibanja, s katerimi smo vstopili vpolje konkurence, saj ni nobena skrivnost, da vet šol med seboj tekmuje za iste učence/učenke. Sola z okoljem sodeluje, da bi dosegta svoje cilje, poslanstvo in vizijo. 1 okoljem torej vstopa v menjalni odnos, ki pasev šolah razlikuje od trienja pralnega praška, saj legitimnost sole izha- ja iz druibene vrednosti njene dejavnosti in ne iz ustvarjenega dobička, hkrati pa ta odnos v šolah zaznamujejo še vrednote, ki kot »usmerjevalni vpliv« sole tudi poganjajo. To moramo sole pri nalrtovanju sodelovanja z okoljem, ki mora biti v soglasju tako s poslanstvom in vizijo sole kot družbe, tudi upoštevati, hkrati pa poznati tiste strategije odzivanja na okolje, ki terja- jo lastno spreminjanje, kot to že potno uieie se sole. Kadar se »tržimo« kot pralni prašek, prodajamo videz z bleUelimi pubii- kacijami, reklamnim gradivom, ki obljublja in zagotavlja, Cesar nimamo, Cesar ne (z)moremo, ne znamo zagotavljati. Jesenski čas nas prebuja v hladna /n pogosto siva jutra; še sre- la, da sonlni iarki pogosto zanetijo ogenj v krošnjah dreves. V jesenski las sodi tudi množica srelanj za starie in s starši, tako skupinskih kot na osebni ravni. Koliko phloznosti za sodelovanje z javnostjo, ki biva na stilišlu notranjega in zunanjega okolja sole! Kaj zaznamuje te odnose? Kakšni so? Kakšni so cilji? Kakšni rezultati? Kako jih doiivljajo starši, kako ulitelji? Je vprašanje moli, ki je prisotna povsod, tudi tu kljulnega po- mena? Za kakšno mol gre? Ali vadimo »mot nad«, da bi nadzirall in gospodovali drugim? Ali razumemo mol kot "mol z drugimi«, ki jo zaznamujejo odnosi sodelovanja in soodvisnosti? Ali smo na dveh bregovih? Ali smo v pristnem partnerskem odnosu? Nekateri strokovnjaki menijo, da bi se morali ulitelji/ce in sole preoblikovati skozi smiselno in moralno partnerstvo in resnič- ni profesionalizem, da bi povzročHI pozitfvno spreminjanje. To pomeni iti »širše« pri prizadevanjih, da bi bili izobraievalno in vzgojno produktivni. Iti »širše-< pomeni prekoralitev šolskih me ja s smiselnimi povezavami oziroma partnerstvi. Partnerstvo s starši gotovo sodi v kategorijo smiselnih povezav. Med razlo- ge, zaradi katerih bi morale sole pristopiti k zavestnim in tvor- nim povezavam s širšim svetom, sodi tudi dejstvo, da se sole in ulitelji/ce ne morejo zapreti pred težavami zunanjega sve- ta in da potrebujejo več pomoči pri podaljšani skrbi za ulencel ulenke. Za razvoj partnerstva je nujno tudi drugalno pojmovanje moli, ki ga tudi pri nas poznamo kot empowerment ali vzajemno omo- golanje oziroma opolnomolenje; v našem primeru je to proces delitve moli med starši in ulitelji/cami v partnerskem odno- su, da bi izboljšali in povelali zmožnosti sodelovanja obojih pri uresnilevanju šolskih ciljev in poslanstva, da bi tako, paradok- salno, istolasno povelali mol drugega in svojo lastno. Kakšni odhajate iz šol, spoštovani starši, cenjeni ulitelji Ice, po skupnih srelanjih? Ali ste opremljeni z moljo, ki omogola poln razvoj, ali »oblutite ucinkovitost in svobodo ob lutenju inten- zivnih odnosov z drugimi«? Ali lutite nemol in jezo, ker vam je bila mol, ki vam formalno pripada, odvzeta? Ali uiivate (v) mo- Hi), ki omogola gospodovanje in nadzor nad drugimi? pile: Alenka turaj H GOSPODARSTVO Posavski obzornik - številka 99, četrtek, 20. 10. 2005 Predstavitev Kopitarne Sevnica na drugačen način Obutev nosimo ljudje Navkljub težkim časom, ki pestijo slovensko čevljar- sko industrijo, vendarle lah- ko slavimq eno zgodbo uspe- ha. V hotelu Toplice v Čatežu je 6.oktobra Kopitama Sev- nica predstavila za svoje po- slovne partnerje in medije novo kolekcijo obutve za po- mlad / poletje 2006. Na pri- reditvi, ki so se je udeležili poslovni partnerji iz Sloveni- je, Hrvaške, Madžarske, Ma- kedonije ter Srbije in Črne gore, je direktor Marjan Kur- nik v svojem govoru poudaril, da nova kolekcija ne pomeni zgolj razlog za druženje, pač pa je namenjena izmenja- vi mnenj in navezova- nju poslov- nih stikov. Zadovo- Ijiv priho- dek, ki so ga v Kopi- tami dose- gli v prete- klem letu, znaša 2 mi- lijardi 100 milijonov I tolarjev, in ker se za- vedajo, kaj pomeni vlaga- nje v tehnologijo in v znanje, so v letošnjem letu na ti dve področji vložili 60 milijonov, zato pričakujejo enake po- slovne rezultate tudi to leto. Proizvodnja Kopitarne z 250 zaposlenimi obsega po pro- gramih 400.000 parov obu- tve (prosti čas, modna obutev > ifiznQ-ni MC Krško je član Mreže muitimediiskih centrov Siovernje {M3C] |mULT»ITlEDtJ5Kii CEslTEr PD5HMJH | Multimedijski center Posavja - MMCP je program Mla- dinskega centra Krško, katerega namen je zagotavljanje brezplačnega dostopa do interneta in IKT opreme ter sto- ritev informacijske družbe vsem prebivalcem na območju Posavja. Program prostorsko obsega: računalniško de- lavnico, multimedijski studio, računalniško učilnico, multi- medijsko galerijo in Kulturno informacijski center Posavja www.trobUa.com. Kaj pa program nudi vam? 1. Za fizične osebe ne glede na starost: - brezplačna računalniška izobraževanja - dostop do svetovnega spleta - uporaba računalnikov in druge opreme za samostojno delo - prireditve s področja glasbe in sodobnih umetnosti 2. Za kulturne organizacije, kulturne ustvarjalce in druge neprofitne organizacije - brezplačna uporaba prostorov in IKT opreme za delo in prireditve, - gostovanje spletnih strani in naslovov - promocija kultumih dogodkov na www.troblia.com 3. Za podjetja - razvoj računalniških aplikacij - Informiranje in podpora pri pripravi projektov za pridobivanje EU sredstev (eTEN, e-Vsebine Plus, idr) - svetovanje pri uvajanju informacijskih sistemov Dodatna ponudba in več informacij na: www.mc-krsko.si in www.troblja.com CKŽ 65A, 8270 KRŠKO, Tel.:07/49 02 560, Fax:07/49 02 571 Poslovalnica SENOVO: Tel.: 07/49 79 121 Z VAMt ŽE 40 LET - Velika izbira mačic in nagrobnih aranžmajev • Nagrobni pesek vseh ban/ in debelosti - Gomolji tulipanov, narcis in krokosov Cvetličama bo med prazniki odprta kot običajnol OBIŠČITE NAS IN PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO! v _ ____ J in zaščitna obutev), 110.000 parov kopit in 220.000 parov napenjačev. Številke govore o podjetju, ki mu je uspelo najti pot do zahtevnega po- trošnika. Več kot 100 parov nove obutve se bo prihodnje leto pojavilo na prodajnih po- licah z novim sloganom: Obu- tev nosimo ljudje. Kopitama Sevnica je proizvajalka obu- tve za širši krog potrošnikov, ki ljubijo udobje, naravne materiale in so modno osveš- čeni. Kolekcija je plod lastne- ga razvoja z jasno postavlje- nimi cilji. Tokrat so kolekcijo prikaza- li na izviren način, in sicer z multimedijskim projektom Moda utrinkov. V predsta- vi so povezali sodobne tren- de vizualne umetnosti in upo- rabili razpoložljivo tehnično opremo ter posegli v sveto- ve umetniške fotografije, glasbe, poezije, filmske pro- dukcije, jih povezali z mod- nim oblikovanjem obutve / novo kolekcijo in jih združi- li v zgodbe, ki izhajajo iz te- meljnih človeških sestavin, kot so svoboda, odtujenost in vpetost v delo. Nova kul- tura trženja narekuje komu- nikacijo s potrošniki, ki želijo biti sogovorniki pri ustvar- janju prihodnosti. V sklopu spremljevalnega tržnega ko- municiranja bo javnosti pri- bližala nastanek obutve in kolekcijo, ki bo tokrat glav- ni in ne spremljevalni ob- jekt predstave. Predstavo je režirala Maja Šušteršič, glas- bo za projekt je izbral zna- ni glasbeni kritik in publicist Marjan Ogrinc, fotografije Oskar Karel Dolenc, snema- nje in montaža spotov je bila v rokah Borisa Moškona, ko- lekcijo obutve pa je ustvari- la odlična oblikovalka Mojca Čanžar. Multimedijski pro- jekt Moda utrinkov je pred- stava, ki bo spremljala novo kolekcijo v lastnih prodajal- nah, gostovala po vseh večjih mestih in orala ledino v iska- nju simbioze med umetnost- jo in uporabnostjo s sloganom Obutev nosijo ljudje. M. Š. POSAVSKI REGIONALNI PROGRAM Ugotavljali brezhibnost vozil Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri obči- nah Krško, Brežice in Sevnica so v soboto, 15. oktobra, izve- dli posavsko akcijo "Brezhibno vozilo je varno vozilo". V ok- viru akcije so na mestih, kjer se opravljajo tehnični pregle- di (Avtoline v Krškem, Integral v Brežicah in Sava avto v Bošta- nju) opravljali brezplačne pre- glede motornih vozil, posebne ekipe, sestavljene tudi iz čla- nov Združenja šoferjev in av- tomehanikov, pa so v sodelo- vanju s policijo tudi na terenu ustavljale vozila in ugotavljale njihovo brezhibnost. Ob tern so delili tudi zloženke, predvsem na temo vožnje v jesenskih in zimskih razmerah. P.P. Spodnjesavske elektrarne so plus, ne minus V nekaterih medijih se občasno še vedno pojavljajo trditve, češ da lokalna jav- nosi v Posavju nasprotuje projektu izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, ker da jim ta ne prinaša nič dobrega. Drugačnega mnenja je univ. dipt. ing. grad. Bra- ne Petrič, zadolžen za nadzor gradbenih del ter vnos objektov v prostor, ki pou- darja, da ima gradnja spodnjesavskih elektrarn več pozitivnih vidikov kot nega- tivnih, predvsem z vidika lokalnega okolja in prebivalstva. Tekoči problemi ob izgrad- nji hidroetektrarn na spodnji Savi, ki zanimajo predvsem lokalne prebivalce, so seve- da problemi okrog varova- nja okolja in s tern povezane umestitve elektrarn v prostor, se pravi v okolje v katerem živijo. "Istočasno pa je to tudi naš prostor, naše okolje in tudi naša reka ", poudarja Petrič. "Pri tern je potrebno veliko pozornosti, natančno- sti in seveda tudi in predvsem strokovnosti. Zato je kar ne- kaj strokovnih institucij, ki se s tern ukvarjajo, strokovno in nena- zadnje tudi moral- no zadolženih, da rešujejo te proble- me. To pomeni, da ne smejo ne tako ne drugače delati proti etiki svoje stroke." Petrič pravi, da so zadovoljni, da jim te fnstituci- je in njihovi sode- lavci, tako projek- tanti kot ostali, brezkompromis- no določajo osnov- ne pogoje za pro- jektiranja in tudi izvedbo skupnih projektov. Skupnih zato, ker kreativno sodelujejo pri pro- jektiranju - postavljanju po- gojev za sprejem državnega lokacijskega načrta, za pogo- je projektnih nalog pred za- četkom projektiranja objekta in seveda tudi infrastruktur- nih ureditev. "Pri projektira- nju infrastruktumih ureditev nimamo neposrednega vpli- va, vendar kljub vsemu so- delujemo in poskušamo zago- toviti (tako kot ostali) enake pogoje, ne glede na investi- torja-projektanta oziroma izvajalca- projektanta kot tudi izvajalca del." Pri umeščanju v prostor HE Bianca kot tudi pri nadalj- njem sodelovanju vseh insti- tucij pri umeščanju v prostor HE Krško se želijo zahvali- ti vsem za izjemno plodno in delovno sodelovanje pri za- htevnem delu. "Brez sodelo- vanja tako lokalnih strokov- nih kadrov kot tudi državnih za to zadolženih strokovnja- kov se seveda dela ne bi od- vijala, tako kot se", poudarja Petrič. V projektih se sreču- jejo tako s problemi cestne infrastrukture kot s problemi kmetijskih zemljišč, med dru- gim tudi z Naturo 2000. "Ni- kakor tega problema - če je to sploh lahko problem - nis- mo pcepustili naključju. Ni- kakor! Na občutljive predele v naravi nas je opozoril že iz- vajalec študije - fakulteta za naravoslovne vede. Seveda smo takoj pristali na vse po- goje, ki jih pogojuje zaščita nature, in se temu tudi v ce- loti prilagodili. Nikakor si na- mreč ne želimo negativno od- zivati na strokovno podprta spoznanja. Izogib območju Nature 2000 je narejen kar korenito. Kljub nekoliko (in to res nekoliko) večjim stro- škom je to v zadovoljstvo in korist vseh nas. Izognili smo se varovanemu območju in za nekaj večje stroške prilagodi- li izvedbo vseh segmentov ob- jekta. Rezultat je skupno za- dovoljstvo in soglasje! " Drugi vidiki izgradnje elek- trarn na spodnji Savi pa se verjetno od časa do časa po- zabljajo, pravi Petrič. "Ste pomislili na nova delovna me- sta, pa čeprav "samo" za 10 let, ste pomislili na potreb- ne nastanitve in s tern pove- zane druge potrebe in mož- nosti, ste pomislili na stalne zaposlitve lokalnih strokov- njakov", odgovarja kritikom in dodaja, da v sklopu izgrad- nje elektrarn na spodnji Savi seveda resujej'o tudi veliko lokalnih problemov. "Nikakor ne drži, da se med investitor- ji, izdelovalci projektov, iz- vajalci in lokalnimi dejavni- ki prehudo trejo mnenja!" Za skeptike pa še en odgovor: "Če bi bilo vse v redu, bi bilo vse narobe!" Eden izmed številnih ogledov HE Boštanj TERMOELEKTRARNA B RE STAN ICA hse Holding Slcmske ektktrwm doo r OBRAJOVALNO-EKOLOŠKIPODATKI0 DELOVANJU TE BRESTANICA PROIZVODNJA - SEPTEMBER 2005 Proizvodna enota Proizvodnja Obratovalne ure Število zagonov (kWh) (ura) (število) Plinski bloki PB1,PB3,PB4inPB5ter . ft „ parnabloka 4.380.922 68 20 TA1 in TA2 MERITVE EMISIJSKIH KOMCENTRACIJ - AVGUST 2005 SOx NOx CO Dimnoštevilo onnla Qorivo mg/m3 mg/m3 mg/m3 Bacharach izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PB2 ZP 0 35 206 450 12 100 0 2 PB3 ZP 15 35 199 350 6 100 0 2 PB4 ZP OJ 35 91,8 100 4,8 100 0 2 MIX 3,3 1700 88,5 150 18,8 100 0 2 PB5 ZP 0,5 35 88,0 100 AJ 100 0 2 MIX 5,0 1700 97,2 150 9,8 100 0 2 ZP - zemeljski plin MIX - kurilno olje ekstra lahko + zemeljski plin Posavski obzornik - številka 99, četrtek, 20.10. 2005 GOSPODARSTVO fl VIPAP organiziral tržno konferenco V podjetju ViPAP VI- DEM KRŠKO smo 13. in 14. oktobra gosti- li 22 postovnih partner- jev iz Evrope. Šlo je za pomembnejše prodaj- ne agente, ki pokrivajo večino držav EU ter Sr- bijo in Črno goro. V četrtek, 13.10., ki je bil namenjen druženju in spo- znavanju, smo goste v po- poldanskem času popelja- li na krajši ogled tovarne, nato pa smo jim razkaza- li Krško z okolico. Nasled- nji dan smo v Termah Čatež ob 9. uri začeli s tržno kon- ferenco »VIPAP v letu 2006 in naprej«. Najprej je izvr- šilni direktor Oldrich Kettner gostom predstavil trenutno stanje in dosežke zadnjih ne- kaj let. Drugi govorec, vod- ja sektorja za tehnologijo in razvoj Danijel Oštir je pred- stavil razmišljanja in načrte v zvezi z usmeritvijo papir- nice v nove proizvode; prvi sklop konference je s tržnim pozicioniranjem novih pro- izvodov in osnutkom plana prodaje v letu 2006 zaklju- čil komercialni direktor Jože Cerle. Po krajšem premoru je Ivo Oman, DELO predsta- vil trende pri razvoj u moder- nih rotacijskih tiskarskih stro- jev in s tern zahteve tiskarjev glede določenih kakovost- nih parametrov papirjev. V razpravi, ki je sledila, so bili izraženi raztični pogle- di in razmišljanja udele- žencev konference v zvezi z prisotnostjo naše tovar- ne na evropskem trgu pa- pirjev. Vodja sektorja za proizvodnjo papirja Dragan Kranjc je v nadaljevanju podrobneje predstavil pa- pimico in njene tehnične zmožnosti, kar je spodbu- dilo nova vprašanja in ide- je, ki jih bomo v podjet- ju upoštevali pri pripravi končne strategije nadalj- njega razvoja. Skupnemu kosilu, na kate- rem se je seveda razprava v manjših skupinah nada- Ijevala, so sledili bolj ope- rativni sestanki z nekateri- mi agenti. Glede na odzive gostov lah- ko z gotovostjo trdimo, da je bila odločitev o pripravi konference prava. Zato na- meravamo s podobnimi ak- tivnostmi nadaljevati tudi v prihodnje, saj lahko na ta način zelo transparent- _ no pridobimo in posreduje- mo določene informacije, ki nam bodo olajšale spre- jemanje odločitev. P.D. VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. ZEMELJSKI RLIJ^I« s - za vse ležtoB. SasSj Zemeljski piin je cenovno ugodne}šl od kurilnega olja v vseh tetnih časih. O tarn so se prepričali ostj, ki ga » leo in lao uporaMjaia Ker nas ob letošnjth nenehnih podražitvah kuril- nega olja vsi sprašujete po trenutmh cerah zemelpkefa pin in steaalo pracenefeni, ko spoznaicda je ( zemeljski piin trenutno za 3S% ugodnejsi od kurilnego oljä, J naj povemada se je vadnjan lew kurihw ofle podraMo a 45,40 SIT/liter, medtem ko se je zemeljsfci piin a gospodtnj- stva v BreScah na letni rwm podraK a samo l*,4» VThn* Prodajna can» «mittag pbra se cMkuje tudi na podhfi cen naftnih derroauw, ato se )im prihgaja z dotočeram it- sovnmn armkoin. Zelo trfto je napovedati kakäne bodo cane v nastednjih ogrevalnih sezonah. pomembno |e le dejstno. da je cen» zemetjskega plma vedno honkureninajia od cene kurilnega oija ter dejstvo. da podietie Adrapkn zagomrija ntf nižjo možno ceno zemeljskega pkra. Za nadaor nad obthown- jem cen skrbi nidi Obfina Brefice. GIBANJE CEN ZEMELjSKEGA PUN IN EL KURILNEGA OLJA V LETU 2004/2005 160 SIT - 140 SIT - 120 SIT - I 100 SIT -J 80 SIT -] • (iiidi.ii. iil^. caa » MXIninkK - (pn>4w» am • SfTfcn1 **,lmv i OP/ m K Ira«« bn> «an^ Če ieiite spremljati cen« zemeljskega plina v vašem kraju aii pr*)emati na svoj e-mail izraiun letnih stroikov ogrevan)» ter zanimrvosti pri prehodu na uporabo zemeljskega piin, obišLite naio spletno stran in.si in se priiavit* na -. ^mronske novice. ZEMEL)SKI PUN 100,83 SIT/m3 + i-m.'SsiT i155'20 ssii^elS OtoHtKrnaitmimmfrmWm* ifcivnili i^nt i TUB a fpoifa»«« . oMW MU«b MMa*Tlm>t»m*wHa I.I7I.WSTTmnMcot lljtl anwk{< Mart ^Htotnt^cmthmlimvdtmitm IMWUtmb IS&JOSimm jmmnmtr»- - ..... 1|ll«l II ...... '— Center za razvoj podeželja Posavje CKŽ 46, 8270 Krško, Tel: 488 10 52, center@rra-posavje.si Kontakt: Nataša Šerbec, Mojca Pompe RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA REGIJE POSAVJE Center za razvoj podeželja Posavje je skupaj s projektnimi partnerji po naslednjih prioritetnih področjih: kmetijstvo, gozdarstvo, podjetništvo in turizem začel izvajati aktivnosti za dopolnjevanje Razvojnega programa podeželja regije Posavje, na katerega je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podalo pozitivno mnenje. Projektni partnerji pri pripravi in dopolnjevanju vsebin po posameznih prioritetnih področjih so: ¦ » iv ^ mm m m ¦ Kmetljtko gozderaka zbornica Slovonije PODJETNIŠKI CENTER J-KRŠKO ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVEN1|L OBMOČNA ENOTA MUŽICE RPBI Izdelavo in dopolnjevanje Razvojnega programa podeželja regije Posavje so s finančnimi sredstvi podprle občine Brežice, Krško in Sevnica ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Programski odbor za pripravo Razvojnega programa podeželja regije Posavje pa je na svoji 2. seji dne 30.09.2004 za upravljavca programa potrdil Center za razvoj podeželja Posavje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v juniju 2005 izdalo pozitivno mnenje k pripravljenemu Razvojnemu programu podeželja regije Posavje ter nosilce obvestilo, da so razvojni programi podeželja, ki so pripravljeni po Navodilih o vsebini in načinu izdelave Razvojnih programov podeželja, ena od osnov za izvajanje ukrepov osi LEADER v novem programskem obdobju 2007 -2013. Razvojni program podeželja mora biti oblikovan tako, da bo v izvedbenem delu zagotavljal uresničevanje ciljev in posameznih ukrepov iz Predloga uredbe Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za programsko obdobje 2007- 2013. Upravljanje s programom bo v novem programskem obdobju 2007-2013 potekalo po Predlogu uredbe Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Do vzpostavitve lokalnih akcijskih skupin, to nalogo opravljajo upravljavci, ki so za ta namen registrirani kot pravna oseba. Prehod z obstoječe pravne oblike upravljanja s programom na pravno vzpostavitev lokalne akcijske skupine bo potekal v skladu s sprotnimi navodili in usmeritvami Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Navodila in usmeritve bo ministrstvo oblikovalo in posredovalo prijaviteljem na javni razpis za dodelitev sredstev za izdelavo Razvojnih programov podeželja in oblikovanje lokalnih akcijskih skupin in prijaviteljem na javni razpis za dopolnitev že izdelanih Razvojnih programov podeželja in oblikovanje lokalnih akcijskih skupin na osnovi navodil, informacij in priporočil Sveta, kakor tudi slovenske zakonodaje in predlogov lokalnih partnerjev in strokovnih organov. Aktivnosti v izvedbeni fazi, to je v letošnjem letu in naslednjem letu, bodo potekale v skladu s Predlogom Uredbe Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (za programsko obdobje 2007-2013), ki med drugim opredeljuje tudi partnerski pristop k lokalnemu razvoju, ki ga izvajajo lokalne akcijske skupine (LAS), ki morajo zadostiti pogojem glede načina delovanja, vsebine in financiranja. Vse vključene v pripravo Razvojnega programa podeželja regije Posavje in vse zainteresirane vabimo, da se vključijo v delavnice, ki bodo organizirane po prioritetnih področjih s strani projektnih partnerjev. Za vse podrobnejše informacije pa se lahko obrnete na Natašo Šerbec, tel: 488 10 52, e-pošta: natasa.serbec@rra-posavje.si. Sodelujte in kreirajte razvoj našega podeželja ! V Razvojnem programu podeželja regije Posavje ste evidentirali projekte s katerimi lahko kandidirate na spodaj navedene razpise. AKTUALNI RAZPISI (U.I. St. 89, z dne 7.10.2005) 1.Javni razpis za ukrep Ribogojstvo, predelava in trienje iz Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 (EPD) za leto 2006, končni prejemniki: pravne osebe s sedežem v Sloveniji ali samostojni podjetniki s stalnim prebivališčem v RS, rok: 7.11.2005 (velja poštni žig); 2.Javni razpis za sofinanciranje programov akcij informiranja in promocije kmetijskih proizvodov na notranjem trgu EU, končni prejemniki: pravne osebe s sedežem v RS, rok prijave: 30.11.2005; 3.Javni razpis za ukrep Izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 (EPD) za leto 2006, končni prejemniki: pravne in fizične osebe s stalnim prebivališčem v RS, ki so registrirani za opravljanje predelovalne dejavnosti v okviru naslednjih sektorjev: meso, mleko, žita, in druge rastline, ki se uporabljalo v mlinski industriji, vino, sadje, zelenjava, krompir, rastlinsko olje, jajca, med in hrana za živali, rok prijave: 7.11.2005 (velja poštni žig); 4.Javni razpis za ukrep Naložbe v kmetijska gospodarstva iz Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 (EPD) za leto 2006, končni prejemniki: kmetijska gospodarstva ter pašne skupnosti, rok prijave: 7.11.2005, (velja poštni žig); 5.Javni razpis za ukrep investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov iz Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 (EPD) za leto 2006, končni prejemniki: lastniki zasebnih gozdov, njihova združenja in zakupniki zasebnih gozdov, rok prijave: 22.11.2005, (velja poštni žig); 6.Javni razpis za ustanavljanje in vzdrževanje shem kakovosti za posebne kmetijske pridelke oz. živila iz Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 (EPD) za leto 2006, končni prejemniki so pravne in fizične osebe s stalnim prebivališčem ali sedežem v RS, ki so vključene v sisteme zaščit posebnih kakovostnih kmetijskih proizvodov in živil skladno z zakonodajo EU, rok prijave:7.11.2005, velja poštni žig. Dopolnitev obstoječega Razvojnega programa podeželja regije Posavje zaradi prilagoditve Predlogu Uredbe Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za programsko obdobje 2007-20130 sofinancirajo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Občine Brežice, Krško in Sevnica. H OKOLJE IN PROSTOR Posavski obzornik - številka 99, četrtek, 20.10. 2005 Slovenci dobro poznamo tematiko radioaktivnih odpadkov Slovenci precej bolje kot ostali Ev- ropejci poznamo tematiko radio- aktivnih odpadkov. To je pokazala javnomnenjska raziskava Eurobaro- metra o stališčih do jedrske energi- je, še posebno do radioaktivnih od- padkov, ki so jo februarja in marca letos izvedli v 25 državah Evropske skupnosti. Ta raziskava in tudi druge podobne kažejo, da so ljudje, ki o radioaktivnih odpadkih vedo več, tudi bolj naklonjeni uporabi jedrske energije. agencija öarao Pred nami le Švedi V raziskavi je 46 % Slovencev izjavilo, da so o radioaktivnih odpadkih dobro informirani, medtem ko je v Evropi takš- nih v povprečju 25 %. Od Slo- vencev so bolje informirani le Švedi (51 %), tesno za nami pa so Find (43 %). Naši sosedje Italijani in Avstrijci so dobro informirani le v 16 oziroma 17 %, hkrati pa so tudi med naj- večjimi nasprotniki miroljub- ne uporabe jedrske energije. Boljša obveščenost Sloven- cev se je izkazala tudi v de- ležu pravilnih odgovorov na posamezna vprašanja o zna- dlnostih radioaktivnih od- padkov in njihovega nasta- janja. Evropejci so imeli v povprečju 53 % pravilnih od- govorov, v Sloveniji pa je bilo pravilnih odgovorov 64 %, enak rezultat so imeli Bel- gijci, še nekoliko boljšega (66 %) pa Švedi. Se boljši, na prvem mestu, smo bili v poznavanju ravna- nja z radioaktivnimi odpad- ki. Pravilnih odgovorov je bilo v Sloveniji kar65 %, za nami so bili Finci in Švedi (58 %) ter Belgijci in Nemci (53 %). Pov- prečje vseh držav Evropske skupnosti je bilo 44 %. Zaupamo predvsem nevladnim organizacijam in neodvisnim strokovnjakom V odgovorih, v katerih so ljud- je izražali lastna stališča o tveganju, povezanem z radi- oaktivnimi odpadki, pa Slo- venci bistveno ne odstopamo od ostalih Evropejcev. Približ- no tri četrtine jih meni, da sta transport in skladiščenje nizko radioaktivnih odpadkov nevar- na. Tudi v vprašanju, ali si želi- mo soodločanja v morebitnem procesu izgradnje odlagališ- ča, se veliko ne razlikujemo od ostalih. 54 % Slovencev (59 % Evropejcev) se želi v odloča- nje vključiti neposredno, 16 % Slovencev (13 % Evropejcev) bi odločanje zaupalo odgovomim upravnim službam, 23 % Sto- vencev (22 % Evropejcev) pa bi zastopanje javnega mnenja prepustilo nevladnim organi- zacijam. Nevladne organizacije in neod- visni strokovnjaki so v Evropi najbolj zaupanja vredni viri in- formacij. To velja tudi v Slove- niji, izstopa pa visoka stopnja zaupanja v Agencijo za radio- aktivne odpadke (37 %), med- tem ko v drugih državah Ev- ropske skupnosti nacionalnim agencijam za ravnanje z radi- oaktivnimi odpadki zaupa le 26 % anketirancev. Nasprotno Slo- venci precej manj kot drugi Evropejci zaupajo vladi: v Slo- veniji 9 %, v Evropski skupnosti v povprečju 19 %. Nenazadnje je anketa neodvis- ne inštitucije Evropske komi- sije tudi pokazala, da je bilo večletno delo ARAO na podro- čju obveščanja in osveščanja javnosti v Sloveniji zelo uspeš- no. Delo in sredstva, ki jih je ARAO v zadnjem času vloži- la v informiranje in ozavešča- nje javnosti, so očitno dosegla svoj namen ter dvignila nivo znanja na tern zelo specifič- nem področju. Vprašanje: Kako dobro ste po vašem mnenju informirani o radioaktivnih odpadkih? Odgovor: Dobro. ! Švedska 51* i Slovenija 46* i Finska <3% I Nizozemska 37* | Nemčija 36* ! Madžarska 32* j Danska 3ix ! Luksemburg 31* | Irska 26* ¦¦¦¦¦ | Vel. Britanija 25* i Češka 25* i Slovaška 25* | Belgija 23* ! Estonija 23* ! Latvija 23* | Francija 22* I Malta 22* I Litva 20* | Poljska 19* ! Ciper 18X ! Avstrija 17* ! Grčija 16* I Italija 16* I Španija 15* | Portugalska 15* 51% - 101» 41* 50« 3U-4OX 21* -30» «-20% Agencija za radioaktivne odpadke je septembra izdala let- no poročilo za leto 2004. Direktor dr. Miran Veselič v njem ocenjuje, da je bilo lansko leto uspešno, saj so skupaj s hr- vaško Asenäjo za posebne odpadke za pristojno meddrzav- no komisijo dokončali novelirani program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG, opravili tehnični prevzem re- konstruiranega Centralnega skladišča radioaktivnih odpad- kov v Brinju, pnpravili program priprave državnega lokacij- skega načrta za odlagališče NSRAO, Ministrstvu za okolje in prostor pa predali strokovne podlage nacionalnega progra- ma ravnanja z RAO in IJG. Racionalna raba primarnih in obnovljivih virov energije V Kostaku smo zasnovali inovacijo na kom- binaciji in optimalnem izkoriščanju energi- je zemlje za ogrevanje in hlajenje poslovne zgradbe s pomočjo geosonde preko reverzi- bilne toplotne črpalke. Zanjo nam je Gospo- darska zbornica Slovenije, Območna zbornica Posavje Krško, 30. septembra 2005, podelila priznanje. kostak Evropska unija želi z direktivo o energetski učinkovitosti stavb dosed do 22-odstotni prihranek energije. V Sloveniji je v pri- pravi nov pravilnik o učinkovi- ti rabi energije v stavbah, kjer bodo prenesene zahteve te di- rektive. Glede na uvedbo novih zahtev se želi tudi naša družba vključiti v izdelavo energetskih projektov, izvedbo gradenj in sanacij stavb ter opremljanje le teh z racionalnimi viri ogre- vanja oz. hlajenja, s poudar- kom na toplotnih črpalkah. Že v letu 2004 smo zastavili načrt vključevanja na področju ob- novljivih virov energij in udn- kovite rabe energije. Razvija- mo svetovanje in projektiranje s posebnim poudarkom na raz- vojnih aktivnostih v komunal- nem in energetskem sektorju. V tej smeri smo se ob koncu lanskega leta skrbno in ino- vativno lotili dozidave poslov- ne zgradbe. Pri gradnji samega objekta so uporabljeni recikli- rani materiali (penjeno ste- klo), izkoriščeni so . obnovljivi viri ener- gije, (toplotna čr- palka, geosonda) in upoštevana je udn- kovita raba ener- gije (rekuperacija, kvalitetna izolaci- ja, ogrevanje in hla- jenje v jedru beto- na). Zasnovali smo projekt, ki je na- l= menjen široki uporabi geoter- malne energije za ogrevanje in hlajenje stanovanjskih ali po- slovnih prostorov. Pri tem upo- rabljamo tehnologije, ki so se v tujini izkazale kot uspešne, do- polnili pa smo jih še z dodatni-' mi storitvami tako, da vam lah- ko ponudimo: - svetovanje in predstavitev; - ureditev dokumentacije, ki je potrebna za izvedbo pro- jekta; - izdelavo vrtine po projektu in vgradnjo geosonde; - ustrezno toplotno črpalko z bojlerjem in pripadajočo opremo; - montažo opreme in zagon si- stema; - pomoč pri pripravi dokumen- tacije za pridobitev ugodnih kreditnih posojil. Konkretnejše informacije lahko dobite v naši trgovini na tele- fonski številki: 07 48 17 217. Opis delovanja sistema ogrevanja in hlajenja poslovne stavbe družbe Kostak: 1. Objekt je zasnovan kot ar- mirano betonski skelet s ste- kleno strukturno fasado. Ste- klene površine so izvedene z dvojnim refleksnim steklom s plinskim polnjenjem in za- senčenim z zunanjimi senčiti, ki prinašajo do 50 % manjšo porabo primärne energije za hlajenje. Parapeti so toplo- tno izolirani s stekleno vol- no. 2. Izolacija ravne strehe je iz- vedena razen s kameno vot- no tudi z recikliranim penje- nim steklom-technopor. 3. Posebna pozornost je bila namenjena projektu ogre- vanja in hlajenja s ciljem racionalne porabe primar- nih virov energije (zemelj- ski plin, električna energija). Projekt ogrevanja in htajenja je zasnovan na optimalnem izkoriščanju obnovljivih virov energije iz zemlje s pomočjo geosonde preko reverzibilne toplotne črpalke. Armirano- betonske plošče uporabljamo z ogrevanjem v jedru betona kot akumulator toplotne oz. hladilne energije. 4. Za pokrivanje konic ob po- trebi po hitrem ogrevanju in hlajenju v konicah sta vgra- jena hranünika loplote in hladu. 5. Prezračevanje je izvedeno z rekuperacijsko prezračeval- no napravo z vračanjem do 80 % toplotne energije. 6. Inovativnost projekta je v mi- nimalni porabi primarnih vi- rov energije ob izkoriščanju obnovljivih virov energije. Primarna energija (plin) služi samo za premagovanje konic pri izjemno nizkih tempera- turah, električna energija pa samo kot pripomoček za pre- črpavanje energije iz zemlje s pomočjo geosond in toplo- tne črpalke. Prečrpano ener- gijo iz zemlje akumuliramo v armirano betonskih ploš- čah, ki vzdržujejo konstant- no temperaturo tako, da mo- ramo praktično dogrevati oz. hladiti ob konicah samo zrak, jedro betona z veliko maso pa je že segreto oz. ohlajeno. Pri klasičnem ogrevanju in hlaje- nju so nam betonske mase ob konicah pobrale mnogo pri- marnega vira energije, kar je posledično vplivalo na ve- liko moč ogrevalnih in hladil- nih naprav, ki pa so v ostalem času izven konic obratovale s slabim izkoristkom. 7. Betonsko jedro se pozimi se- greva v nizkotemperaturnem režimu, poleti pa ohlaja s hladilno energijo neposredno iz zemlje. Črpanje energije iz zemlje preko reverzibilne toptotne črpalke in akumu- liranje v jedru betona nam bo pri sistemu ogrevanja in hlajenja omogočal prihranke primame energije tudi do 80 % v primerjavi z klasično za- snovanim sistemom ogreva- nja in hlajenja. 8. Ob opisanih energetskih uän- kih, ki se kažejo v zmanjšanju potrebe po primami energi- ji iz 110.000 kWh/letno na 38.500 kWh, je potrebno po- udariti tudi njegove ekolo- ške učinke, in sicer zmanjša- no emisijo CO2 za 20 ton na leto, CO in Nox pa za 35 kg na leto. Kaj je geotermalna energija? Geotermalna energija spa- da med obnovljive vire ener- gije. Na kratko lahko rečemo, da je geotermalna energija to- plota notranjosti Zemlje, kjer so shranjene ogromne količi- ne toplote, ki nenehno potuje- jo iz globin proti površju Zem- lje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča. S primerno tehnologijo jo lah- ko koristno izrabimo. Poznamo predvsem dve obliki geotermal- ne energije, ki sta primerni za izkoriščanje, to sta direktno čr- panje energije iz zemlje, kjer ni talne vode, ali pa prečrpava- nje talne vode preko toplotne črpalke in odjem toplote v to- plotni črpalki. Povprečna tem- peratura zemlje je 10 C, talne vode pa ponekod še znatno viš- ja (toplice). Za izkoriščanje to- plotne energije iz zemlje nam daje dobre izkoristke že tem- peratura nad 5°C. Energijo iz Zemlje lahko dobi- mo tako, da na določeni globini pod površino zakopljemo cevi (kolektorji) ali pa naredimo vr- tine v zciiiijo in Vtifijc jpuöliino cevi (geosonda). Skozi cevni si- stem spuščamo vodo, ki omogo- ča prenos toplote iz zemlje do toplotne črpalke. Slednja ima nalogo, da z minimalnim vlož- kom etektrične energije hladno vodo iz zemlje še ohladi ali se- greje za nekaj stopinj Celzija. Kje so prednosti ogrevanja z geotermalno energijo, bo- ste vprašali? Minimaini stroški ogrevanja in vzdrievanja si- stema, minimalni vložek elek- trične energije, visoka varnost obratovanja, maksimalno udo- bje pri uporabi sistema ter mi- nimalna poraba prostora za si- stem ogrevanja in hlajenja. Poleti lahko proces obrnemo in uporabimo hladno vodo iz zem- lje za hlajenje prostorov. Pona- vadi zadošča že direktno izko- riščanje hladilne energije, saj doseže voda iz zemlje v pov- prečju do 17°C, kar zadošča za hladilni sistem. Za bolj inten- zivno hlajenje lahko uporabimo reverzibilno toplotno črpalko, ki nam vodo še dodatno hladi. Na ta način poleti segrevamo zemljo in ji vračamo energijo, ki smo jo pozimi odvzeli. Tako pridobljena energija za ogre- vanje in hlajenje je poceni in okolju prijazna, do narave pri- jazen sistem ogrevanja in hla- jenja, nima škodljivih stranskih učinkov in prispeva k zmanjše- vanju toplögrednih plinov. www.kostak.si Posavski obzornik - številka 99, četrtek, 20. 10. 2005 IZ NAŠIH KRAJEV H Posavski učitelji obeležili svoj dan Učiteljem več besede pri oblikovanju šolske politike Izobraževalna Internacionala, ki zastopa interese skoraj 30 milijonov učiteljev in ostalih zaposlenih v izobra- ževanju iz 166 držav ter Sindikata vzgoje in izobraževanja kot njenega člana, je že dvanajsto leto zapored obeležila 5. oktober kot svetovni dan učiteljev. Tako so svoj praznik na ta dan s prireditvijo v krškem Kultur- nem domu obeležili tudi zaposleni v vzgoji in izobraževanju iz vseh treh posavskih občin. Že 5. oktobra leta 1966 so bila v Parizu na posebni medna- rodni konferenci organizacij UNESCO in Mednarodne orga- nizacije dela sprejeta pripo- ročila o položaju učiteljev, UNESCO pa je ta dan razgla- sil za Svetovni dan učiteljev leta 1994. V Parizu sprejeta priporočila pa so tudi temelj- ni mednarodni dokument, ki opredeljuje načelo in cilje izobraževanja, odgovornosti in pravic učiteljev, povezane z njihovim delom, vrednota- mi in vlogo v družbi, delovne razmere, plačo in druge ma- terialne dobrine v primerjavi z drugimi poklici. Med navedenimi priporočili, kakor je med drugim na slo- vesnosti dejala predsednica SVIZ za Posavje Marija Žmavc, je pomembna tudi ugotovitev, da lahko učiteljska organizaci- ja bistveno pripomore k učin- kovitosti izobraževanja in da so učitelji med pomembnimi dejavniki pri dotočanju in ob- likovanju šolske politike na- sploh. Vendar se slednje, ka- kor je še poudarila Žmavčeva, v Sloveniji še ni uveljavilo in kot primer nerazumevanja in nespoštovanje tega načela navedla očitek vlade SVIZ-u, da se ta spreminja v politic- no organizacijo, ko so v sin- dikatu nasprotovali imenova- nju nekaterih ravnateljev, ki jih je šolski minister Zver ime- noval ne glede na nasprotujo- če večinsko mnenje učitelj- skega zbora. Po besedah Žmavčeve je SVIZ sindikala organizacij z naj- več člani v Sloveniji, saj je vanj vključenih kar 80 odstot- kov vseh učiteljev, zaradi Ce- sar bi jim morala biti zagotov- Ijena pravica do sooblikovanja in soodločanja šolske politi- ke. Okoli štiristo zaposlenih v vzgoji in izobraževanju iz po- savskih občin je ob tej prilož- nosti pozdravila ter jim če- stitala ob svetovnem dnevu učiteljev podžupanja Občine Krško Ana Nuša Somrak, po kulturnem programu, ki ga je na svečanosti oblikoval Tam- buraški orkester iz Artič, pa je sledilo še družabno srečanje. Bojana Mavsar Med kultuirnim programom Marija Žmavc O posledicah neurja in telovadnici pri OŠ Krško Svet KS mesta Krško je na svoji redni seji 5. oktobra obra- vnaval poročilo o avgustovskem neurju, posledicah in izva- janju ukrepov za odpravo ter oceno dosedanjih aktivnosti glede sanacije škode. Poročilo je Svet KS ocenil pozitivno glede na aktivnosti, ki so se izvrševale v času neurja in po neurju. Svet KS je zavzel stališče, da se sanirajo že zna- na žarišča, ki grozijo krajanom ob vsakem večjem dežev- ju. Kritična žarišča so bila na območju Sremiča, Sotelske- ga, Pijavškega, Bučerce, Ponikve, delno na Resi, Zdolska cesta in v Stari vasi. Člani so predlagali, da Občina najde dodatne možnosti za pridobitev sredstev, ki bodo namenje- na za čim hitrejšo sanacijo posledic neurja, ter pozvali, da se organizira sestanek z okoljskim ministrstvom in drugimi pristojnimi za sanacijo poglobitve in ureditve struge staro- vaškega potoka, na katerega krajani Stare vasi opozarja- jo že dolga leta. Svet je bil kritičen do Cestnega podjetja Novo mesto, ki še ni saniral naplavin pod mostičkom staro- vaškega potoka. Svet KS se je seznanil in razpravljal o aktivnostih izgradnje telovadnice pri Osnovni šoli Jurija Dalmatina. Glede na po- manjkanje in nemogočih prostorskih pogojev, ki jih imajo otroci pri izvajanju športnih aktivnosti, svet ne odstopa od že znanega stališča, da se mora izgradnja telovadnice pri- četi v letu 2006, hkrati pa pa je potrebno sočasno sanirati in urediti zunanja igrišča z javno razsvetljavo. Med drugim so govorili tudi o problematiki plavalnega špor- ta ter o usodi bazenskega kompleksa, obravnavali predlog spremembe trase mestnega avtobusa, predsednik Sveta KS mesta Krško Jože Habinc pa je čla- ne Sveta KS seznanil še o pripravah na praznični december 2005 s silvestrovanjem na prostem pred Kulturnim domom Krško, o izgradnji HE Krško z novo predvideno traso ceste po štajerski strani in predvidenim mostom v območju So- telskega ter o potencialni izgradnji odlagališča za NSRAO v KS Krško pri NE Krško. L.P. NEVIODVNVM Varna hiša za mlade tudi v Posavju V nekdanjem Dijaškem domu v Krškem in na lokaciji, kjer se nahaja tudi krški Mladinski center, na Cesti krških žrtev 105, je svoje prostore dobil Krizni center za mlade, ki s svojim delovanjem pokriva tako območje vse treh posavskih ob- čin kot tudi občin na območju Dolenjske. Uradna otvoritev bo sicer novembra v sklopu praznovanja 20-letnice delovanja Centra za socialno delo (CSD) Krško, pod okriljem katerega Krizni center deluje, vendar je ta pod svojo streho že sprejel prve mladostnike, potrebne pomoči. Krizni center v Krškem je sedmi tovrstni center v Sloveniji, ki je ustanovljen z namenom pomoči otrokom in mladostnikom med 7. in 18. letom, ki se znajdejo v te- žavah oziroma te sami ali v krogu družine ne znajo rešiti. Po bese- dah Marjane Sečen, direktorice Centra za socialno delo Krško, se je potreba po ustanovitvi Kriz- nega centra kot oblike varne hiše tudi v Posavju odražala še pose- bej v preteklem letu, ko so zabe- ležili več primerov, ko se je stiska mladih ljudi zaradi nevzdržnih razmer doma, katerim je botro- valo psihično ali fizično nasilje, spolne zlorabe, alkoholizem, za- radi upora staršem zaradi različ- nih razlogov, njihove zavrnitve ali pa adolescentne krize, čustvene prizadetosti in težav povezane s solo, tako poglobila, da se ti niso želeli vrniti v domače okolje. Ker so morali do sedaj na krškem CSD otrokom in mladostnikom s tovrstnimi težavami iskati name- stitve v celjskem ali mariborskem centru, kar je zaradi njihove dis- lociranosti oteževalo reševanje problemov, so na CSD na pristoj- no Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podali pobudo o ustanovitvi, ki je bila s strani mi- nistrstva odobrena junija letos, še isti mesec pa sklenjena pogod- ba o najemu prostorov v nekda- njem Dijaškem domu s Srednjo šolo Krško Sevnica. Glede na to, da ministrstvo po pogodbi o finan- ciranju Kriznega centra s sred- stvi pokriva stroške najema, ma- terialne stroške delovanja in pet strokovnih delavcev, so se na CSD obrnili za pomoč pri opremlja- nju centra na podjetja in usta- nove v lokalni skupnosti, pri če- mer sta podjetji Elmont in Kostak s svojimi storitvami pomagali pri adaptaciji prostorov, Občina Kr- ško z opremo kuhinje, v ta namen pa so donatorska sredstva prispe- val: še SKB Banka in Banka Koper, Zavarovalnica Triglav in Savapro- jekt Krško. Hkrati so se na CSD povezali tudi z okrožno tožilko za mladolet- no, spolno in družinsko krimina- liteto Barbaro Žigante in Sonjo Molan s kriminalističnega sektor- ja PL) Krško, preko katerih so na- vezali stik z društvom za pomoč žrtvam kaznivih Beli obroč Slo- venije. V dogovoru z navedenim društvom, ki ga vodi driavna to- žilka Vlasta Nussdorfer, bodo v stednjem v kriznem centru opre- mili dnevni prostor, v zameno za opremo pa bodo ti lahko koristi- li prostor za srečanja žrtev na- silja, otroW in žensk. V kriznem centru bo opremljena tudi soba za zaslišanja žrtev nasilja, ki bo po besedah Sečnove nedvo- mno prijaznejše okolje, kot so prostori na policiji, sicer pa lah- ko mladi pridejo po pomoč v Kriz- ni center sami ali pa so vanj na- stanjeni na predlog CSD, šolske svetovalne službe, zdravstva, po- licije ipd. Otrok ali mladostnik je v kriznem centru, ki je že sprejel prve pomoči potrebne mladostni- ke, nameščen največ 21 dni. Po sprejemu strokovni delavci, ki so prisotni v kriznem centru vse dni v letu, v roku enega dneva po na- mestitvi obvestijo starše ali skrb- nike, nakar steče skupno aktivno iskanje ustreznih rešitev, pri če- mer je v reševanje lastnih težav aktivno vključen tudi otrok ali mladoletnik. Bojana Mavsar Oktobrske seje OS 24. oktobra se bodo brežiški svetniki na oktobrski seji sesta- li v prostorih Term Čatež, in si- cer na pobudo generalnega di- rektorja Term Čatež Mladena Kučiša, ki želi svetnikom pred- staviti vizijo razvoja družbe in ponazoriti možnosti sodelova- nja med družbo in Občino Bre- žice. Med drugim bodo svetniki odločali tudi o predlogu sklepa o izdelavi projektne dokumenta- cije za OS Globoko, razpravlja- li o spremembah in dopolnitvah Ureditvenega načrta Staro mest- no jedro Brežice Ulica pod ob- zidjem, Levstikova .ulica ter po- dali pobude in vprašanja. Krški občinski svet se bo sestal 27. oktobra, svetniki pa bodo podali mnenje k predlogu za ustanovitev obdne Kostanjevi- ca na Krki z izločitvijo območja Krajevne skupnosti mesta Kosta- njevica na Krki iz občine Krško. Med drugim bo poročilo podala Komisija za oceno škode po na- ravnih in drugih nesrečah v obči- ni Krško, razpravljali bodo o iz- gradnji oskrbovanih stanovanj v Krskem ter o predlogu sklepa o zagotovitvi premostitvenih sred- stev KS Senovo za prijavo na raz- pis Interreg IIIA za projekt Ru- darstvo-geologija-kuitura. L.P. Strokovna ekipa Khznega centra v Krskem Irimo stresne kritine__ s protikondenčno zaščrto ^^e streho lepOnapogled,.J| preprosto za vzdrzevanJ^H lahko in trdno hkrati odporno varno ^^Krgetskovarčno, ' HFprijaznodookolja in mi trajno? UZZszZJm* ¦V Tnmu^^^HHBRo t!^]no1BHr-2 jeklenimi strehami s protit^^^^^HpHHHl^^^H^^l ¦ho težo so primerne ?a nizke naklone (Trimoform 12°. TPO Dom mf^EE^K^ rešitvami kleparskih zaključkov pa bodoTrimo pooblasreni krovci hiiro uresničili vaše želje. Tnmo 080 13 43 50 letna tivljenjska dob» D POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - številka 99, četrtek, 20.10. 2005 Posavski štrikeraj piše: Amalija { Molan ZDRAVILO Že ves teden se poštar Korl ni l nič o$lasil pri meni v Vrbini. Včeraj, ko sem si ravno deja- la, da so jutra že zelo hladna in da najbrž ni več prave žeje, sem zaslišala znano brnenje in kmalu zatem je pozvonilo na vhodnih vratih. Bit je seveda Korl. Še preden sem ga uspe- la zaslišati, kod hodi in kdo ga tako žene, da nima več časa za j phjatelje, je že v veži dejat: - Ej, dra$a moja Malči, nič do- brega se nam ne piše! - No, Korl, kaj pa se je zdaj zgodilo? - la resne reči gre, za bole- zenl - Ali si bil pri zdravniku? Kaj pa so ti našli? - Ne, hvala bogu, ne. No, bil sem zadnjič v hotelu, to so imeli tiste ekspres računalni- ške pre$lede, pa mi ni nit rde- če pobarvalo. Rekli so mi, da se za svoja leta neverjetno ! dobro držim. Vse$a pa seve- | da tudi oni ne morejo ugotovi- j ti. Še dobro, saj, kakor zdaj ta nova oblast napoveduje, bomo morali do groba delati. Jaz ni- j mam beneficiranega staža, če- | prav bi ga za tistih sedemnajst let soranja na ladjah pošteno zaslužil... ¦ Korli, mar misliš napore na ladjah ali v pristaniščih? sem go make podražila, vedoč, i kako rad se je včasih pohvalil s \ svojimi (ob)morskimi dogodiv- l ščinami. Korl pa se ni dal zmo- titi in me je resno vprašat: - Amalija, kaj ti je vendor! Kar se tiče tega, veš, tudi postar- jem ni lahko. Kar pomisli, v dežju in snegu, v vsakem vre- menu moraš biti zunaj ... - Ja, ja, saj poznam tisto, kako že gre: »Poštar zvoni samo dvakrat ...» - Danes pa si res nemogoča. - Morda pa zato, ker te že dol- go ni bilo, da bi kakšno rekla. ¦ Saj tudi zdaj nimam prav ve- liko časa, a moral sem se ogla- siti pri tebi. Ti si zadnjih ne- kaj let živela v Ljubljani in gotovo poznaš tarn gor kakš- j nesa zdravnika ali kakšno v le- karni... 0, ubo$i Korli, sem pomisli- la, še vedno ne da miru. šele nekaj tednov sem nazaj doma in že spet prihaja s tern. Ali ni imel zadosti vseh tistih tako in drugače pobarvanih od Bliž- njega vzhoda do Tajske, s ka- terimi se je vedno rad hva- \ HI. Ni čudno, da mu je potem I tu doma žena pobegnila. No, j saj ne rečem, čisto v redu de- ¦¦ dec je še in tepo, da mu je do tega. Toda... - Kaj bi rad, Korli, kakš- ¦ na zdravila potrebuješ, če si malo prej dejal, da si zdrav? - No, taka, ki se jih ne dobi j brez recepta in ... j ¦ Pa ne, da misliš na tiste \ drobne modre tabletke? Tega \ ti jaz ne bom rihtala! \ ¦ Amalija, Mala, ne razumeš... - 0, pa še kako razumem. Naj ti kar tista, ki bo ... - Pa ne gre za tisto, kar ti mis- liš. Zdaj je vse drugače, pla- vih tabletk je za vsakim voga- lom in tudi recepta ni več tako težko dobiti. To ti je zdaj kot j aspirin ali vitamin C, da ne go- vorim o tern, da jih že kar po internetu ponujajo. Jaz sker pravim, da je še vedno najbo- Ije, če vidiš kakšno mlado te- lesce ... To je bilo pa že preveč. Tudi od starega, prekaljenega poš- tarskega in mornarskega mac- to. - Korl, kako se pa pogovarjaš? In še to v družbi... ¦ Amalija, saj si me ti ves čas prekinjala, da ne morem po- vedati, zakaj sem prišel. - No, na dan z besedo. '<¦ - Ja, ghpa me skrbi. - Kako, mar se nisi dal cepiti, jaz sem to že opravila pri svo- jem zdravniku in tudi tebi ne bi škodilo, ker si veliko v stiku z razlknimi ljudmi. ¦ Mene skrbi ta nova gripa, ki je menda že v soseščini, na Hr- vaškem. - Misliš ptičjo gripo? - Ja, seveda, saj napade tudi človeka. Za zdravila pa sem povprašal povsod po Posavju, a jih ni nikjer dobiti. Krožijo govorice, da so jih kar zdrav- niki sami pokupili, pa sem mislil... - Ne vem, če ti bom lahko kaj pomagala. A ni mi jasno, čemu si se tako prestrašil ptičje gripe, za vse druge pa ti doslej ni bilo mar? - Ja, Mala, vroäne in prehlada se ne bojim, vroč čajček, mali rumček in pod kovtrček, pa gre. Ta pa je drugačna, sem slišal, da je smrtno nevarna, če pa že preživiš, pušča zlasti moškim trajne posledice! - Res, kakšne pa, Korli? sem bila zdaj hote radovedna. A je bil takoj zelo jasen. ¦ Kam neki, misliš, bi moškega lahko najbolj udahta ta nova bolezen - ptkja gripa? Pa lepo pozdravljeni do pri- hodnjič! Vaša Amalija. Slikarska in fotografska razstava Toneta in Judith Zgonec Umetnost združuje V četrtek, 6. oktobra 2005, je bila v Lekos Galeriji Ana v Sevnici otvoritev razstave Umetnost združuje, ki predstavtja nove umetnine zakoncev Zgonec. Tone se je poigral s čopičem, njegova žena Judith pa je v fotografski objektiv ujela nekaj čudovitih prizorov. Otvoritev razstave so popestrili Ljudski pevci iz Bo- štanja in ženska pevska skupina Lokvanj iz Krmelja. Judith Zgonec, ki sicer priha- ja iz Chura v Švici, je prišla v Slovenijo leta 1988, ko se je porodla s Tonetom. Fotogra- firati je pričela že pri štirinaj- stih letih, ko je prve nasve- te dobila od očeta, kasneje pa od brata, ki je prav tako : zelo dober fotograf. Ljubezen do fotografije jo je združila s Tonetom, prav tako pa se fo- tografiranju ne moreta upreti njuna sinova Andrej in Bojan. ¦ Judith najraje fotografi- i ra naravo, predvsem ji uga- ! ja makro fotografija. Ze ne- i kaj let pa se ukvarja tudi z dokumentarno fotografijo, saj tudi fotografiranje rojst- nih dni, porok, krstov ter iz- | letov predstavlja poseben j izziv. Imela je že nekaj raz- stav v Švici, Sevnici, na Raz- borju, v Boštanju, Brežicah j in v Trebnjem. Sodelovala je j na več fotografskih natečajih | in si prislužila kar nekaj na- grad. Njene fotografije lahko najdemo v raznih revijah, ko- ledarjih, katalogih, letakih, knjigah, voščilnicah. l Tone Zgonec, rojen na Bregu pri Sevnici, je po končani pe- dagoški akademiji (likovni od- delek) poučeval likovni pouk na šolah, najdlje v Tržišču, Krmelju in Šentjanžu. Kariero ; je nadaljeval kot propagaii- 1 dist v Dani na Mirni ter v Lis- ci v Sevnici. Zdaj je že upo- kojen, čas pa si med drugim krajša tudi z vodenjem slikar- ske delavnice pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Sevnici. Tonetova umetniška žilica prepleta slikanje, oblikova- nje in fotografiranje. Pri sli- kanju se je dolgo zadrial pri temperi in akrilu, nato pa je vzljubil olje na ptatnu, ki mu je zvest še danes. Sodeloval je na slikarskih razstavah v Mariboru, Ljubljani, Sevni- ci, Krškem in Trebnjem. Ob- likoval in izdelal je več pla- katov za gledališke in druge prireditve v Mariboru, ovit- ke za brošure in knjige (med drugimi tudi za knjigo 800 let Boštanja), največ pa plakatov in katalogov za razna podjet- ja v Sloveniji. Prav tako je so- deloval na nekaj fotografskih razstavah, največ fotografij pa je naredil za različne ka- taloge in plakate. Ukvarja se z dokumentarno in reportaž- no fotografijo. Tanja Grabrijan Judith in Tone Zgonec (v sredini) z lastnikoma Lekos GalerijeAna, Francem Sotoškom in Bredo Drenek - Sotošek.______________________________________ pOUWlMO IHM fKMJM POVMf lust* Odprli prenovljen SMC Sevnica V petek, 7. oktobra, je potekala otvoritev obnovljenih prosto- rov Salezijanskega mladinskega centra (SMC) Sevnica. V treh tednih obnove je SMC Sevnica namreč popolnoma spremenil svoj izgled. Prebelili so stene, nekaj je novega pohištva, raču- nalnikov in druge opreme, ki sodi v igralnico, eden izmed pros- torov pa je dobil ime čajnica. Obiskovalci so otvoritveni več- er preživeli v kramljanju ob dobri glasbi, pečenem kostanju in toplem čaju, sicer pa SMC Sevnica obratuje ob petkih in sobo- tahod 19. do 22. ure. P.P. Igralnica v SMC Sevnica Srečanje mladinskih cerkvenih pevskih zborov Na že tradicionalnem srečanju oziroma reviji v dobovski cer- kvi Marijinega imena so se zbrali pevke in pevci petih vokalnih skupin. Po uvodnem pozdravu brežiškega župnika in videmske- ga dekana Milana Kšele, ki je spomnil, da je v cerkvi oktober mesec rožnega venca, ki je tudi svojevrstna duhovna pesem, so poslušalci lahko prisluhnili pestremu glasbenemu programu mladih izvajalcev. V njem so nastopili Mladinski pevski zbor in Vokalna skupina Kulturnega društva Zvezda Dobova, Vokalna skupina in otroški pevski zbor iz župnije Sveti Peter pod Sveti- mi Gorami ter Mladinski pevski zbor župnije Sveti Križ iz Pod- bočja (na sliki pred dobovsko cerkvijo ). S.M. Na četrtkovi otvoritvi v Lekos galeriji so zapeli Ljudski pevci iz Boštanja in pevska skupina Lokvanj iz Krmelja. DODATNI PROGRAM V SPLOŠNI BOLNIŠNICI BREŽICE ODPRAVAČAKALNIH DOB Za zmanjšanje čakalnih vrst in odpravo čakalnih dob so Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - ZZZS, Ministrstvo za zdravje RS in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 2005 dolo- čili dodatni program zdravstvenih storitev v višini 5,5 milijard SIT. Posegi in preiskave iz dodatnega programa morajo biti opravlje- ni v letu 2005. Za Splošno bolnišnico Brežice smo se dogovorili in pogodbeno uskladili dodatni program pregledov in posegov v naslednjem ob- segu primerov: Dodatni program naj bi izvedli do konca leta in pri tern upošteva- li vrstni red s ča- kalne liste tako, da bi čakalne liste za navedene pose- ge in storitve v ce- loti odpravili. Ker nekateri bolniki za navedene posege še niso vpisani v čakal- no knjigo aii pa so vpisani pri drugih izvajalcih, Splošna bolniš- nica Brežice vabi te bolnike, da čimprej pošljejo napotnice, da Mamografija (pregledi in mamografija) 1506 Operacije na ožilju (venah) 30 Operacije kil 97 Operacije žolčnih kamnov 98 Artroskopije kolena 46 Rekonstrukcija križnih vezi na kolenu 31 CT 46 se določi vrstni red pregleda oziroma izvajanje posega. Bolnike prosimo, da upoštevajo dogovorjeni datum pregleda oziroma posega ali pa se pravočasho dogovorijo za drugi da- tum^ Bolnikom, ki imajo indikacije za navedene posege, nimajo pa še napotnice svojega zdravnika oziroma se do sedaj niso od- ločili za poseg, predlagamo, da se o tern dogovorijo s svojim osebnim zdravnikom. NADSTANDARD V SPLOŠNI BOLNIŠNICI BREŽICE MOŽNOST KORIŠČENJA NADSTANDARDNEGA BIVANJA V Splošni bolnišnici Brežice smo pred kratkim usposobi- li dve enopostelj- ni nadstandardni sobi, in sicer eno na kirurgiji in eno na internem oddel- ku. Ob sprejemu si lahko bolniki z iz- javo o dopladlu na dan 8.583 SIT zagotovijo biva- nje v nadstandardni sobi, ki je opremljena s sodobno bol- niško posteljo, televizijo, te- lefonom in klimo napravo ter lastnimi sanitarijami in kopal- nico. Na željo bolnika je mož- no v sobo namestiti še dodat- no posteljo za spremljevalca. V tern primeru je cena nad- standarda 16.307 SIT na dan. Prednost koriščenja nad- standardne sobe je zago- tovljena bolnikom, ki ima- jo sklenjeno nadstandardno zavarovanje. Direktor: Tone Zorko univ.dipl.soc. Posavski obzornik - številka 99, četrtek, 20.10. 2005 POSAVSKA PANORAMA H Jesensko srečanje v Tržišču Tradicjonalno jesensko srečanje v Tržišču prirejajo že vrsto let, v takšni obliki, kot smo se ga lahko udeležili na drugo oktobr- sko soboto, pa je zaživelo že sedmo leto zapored. V deželo cvička nas je phpeljal muzejski vlak, ki je dodatno pričaral po- sebno vzdušje že tako veselih in dobro raz- položenih ljudi. Glavni organizator je bilo tudi tokrat društvo Zagon iz Tržiš- ča, ki je srečanje pripravilo ob pomoči ostalih drustev iz mirnske doline, ob podpori Tu- ristične zveze Občine Sevnica in promocijskih aktivnosti Tu- ristično informacijske pisame Sevnica. Muzejski vlak s staro lokomo- tivo na paro je prisopihal iz Ljubljane v Sevnico, kjer so potniki imeli prvi postanek. Na sevniški železniški postaji so jih pričakali muzikanti Jria Žibert, Ljudski pevci iz Bošta- nja, Aktiv kmečkih žena Sevni- ca s potico, različnimi vrstami kruha ter studenški vinograd- niki z žlahtno kapljico. Zbra- ne so pozdravili Božislava Čož, ki je vodila celotno pri- reditev, predsed- nik turisticne zve- ze občine Sevnica Zdravko Remar ter sevniški župan Kristijan Jane. Muzejski vlak je nadaljeval pot v mirnsko dolino, kjer je že po ne- kaj minutah vož- nje sledilo novo okrepčilo, saj nam tudi na železniški postaji v Boštanju niso ušle dobro- te kmečkih žena, Društva vinograd- nikov Sevnica Bo- štanj ter čebelarja Francija Marolta. VTržiš- --------------- ču so organizatorji obiskovalce spre- jeli na šolskem igrišču, kjersooži- veli stari kmečki običaji, kot je kle- panje kose, lička- nje koruze, mlate- nje žita ter trenje prosa. Uživali smo ob kmečkem kosi-- lu in dobrotah Ak- tiva kmečkih žena Tržišče. Zbrane je pozdravil predsed- nik KS Tržisče Mar- jan Jamšek, veseli dan pa so s kultur- nim programom popestrili še učenci OŠ Tržišče, pevke iz Telč, vinogradniki z Malkov- ca ter skupina Suha špaga iz Škofje Loke, ki je spremljala kolege z Radia Veseljak. Prijetno druženje se je nada- Ijevalo v zidanicah do večer- nih ur, ko je muzejski vlak za- pustil naše kraje in tako se je zaključil dan, ko smo se pre- pustili jesenskim čarom in po- zabili na vsakodnevne skrbi in težave. Tanja Grabrijan Muzejski vlak je v Sevnico prispel iz Ljubljane, pot pa nadaljeval do Tržišča. Izmed vseh dobrot je Sevničanki Nataši Pinoza (finalistki za Miss Slovenije 2005) najbolj teknil med, katerega različne okuse je ponujal čebelar Franci Marolt. Prava paša za oči pa je bila čebelja piramida, ki je nastajala odleta 1995 do 2003._______________ Vinogradniki z Malkovca so srečanje v Trzišču popestrili s humorjem in pesmijo. Akti Andrej a Levičarja V Cebeln'aku Mladinske- ga centra Krško so 7. okto- bra odprli razstavo študenta 3. letnika likovne pedagogi- ke na Pedagoški fakulteti v Ljubljani iz vasi Cesta iz oko- lice Krškega Andreja Levi- čarja. Njegoviakti in figure, razstavljeni v Cebeln'aku, so rezultat njegovega dela v ok- viru programa drugega letni- ka študija pri predmetu risa- nje. Izjema je le njegov prvi akt, ki ga je narisal na teča- ju risanja že pred petimi leti in ni narejen po živem mode- lu. Razstava bo na ogled vsak dan v oktobru.L.P. Promenadni koncert ob jubileju - Pihalni orkester DKD Svoboda Senovo je jubilej društva obeleiH 14. oktobra s promenadnim koncertom pred Domom XIV. divizije, obiskovalcem pa so ponudili tudi most in kostanj. Umestitev novega sevniškega župnika Minulo nedeljo so v Sevnici med sveto mašo umestili no- vega župnika Franca Brečka. Vodja protokola je bil kaplan Janko Ivančič, ob tej posebni priložnosti pa so zbrane ver- nike in novega župnika nago- vorili tudi dekan Milan Ksela, salezijanski inšpektor Lojze Novi sevniški župnik Franc Brecko__________________ Dobravec, tajnik pastoralne- ga sveta Jože Križnik ter sev- niški župan Kristijan Jane. Po končani slovesnosti je sledila še pogostitev pred cerkvijo, zbrani množici pa je zaigra- la Godba Sevnica. T.G. I "Letni časi" še na gradu Podsreda V galerijskih prostorih gradu Podsreda so v okviru ' prireditve Praznik kozjan- skega jabolka odprli raz- stavo akademske slikar- ke Mateje Kavčič "Letni časi". V Škofji Loki živeča Brestaničanka Mateja Kav- čič v svojih delih upoda- blja naravo oziroma kraji- no, grad Podsreda pa je za razstavo Letni časi tretja postaja, saj jo je prej že postavila na ogled v Škof- ji Loki in v Krškem. Umet- nico in razstavo, ki bo na ogled do 15. novembra, je predstavila Alenka Černe- lič Krošelj. P.P. M&D ^SPiLER NOVO v naii ponudbi: Vio|«mnlm ikiodom KD in lUriko dodcrfl «kloda Intend K»M, M*dv*i«fc Pufciik In Probonkai Trgatev s prijatelji - Potem ko so 60-letnico Delavsko kulturnega društva Senovo ze obelezili gledališka in recitacijska skupina, je 8. oktobra ta jubilej obeležila tudi folklorna skupina s prireditvijo Trgatev s prijatelji. Članice in člani skupine so predstavili nose ter v goste povabili tudi člane hrvaške folklorne skupine KUD Tamburica iz Starega Petrovega seta. tfjttWP*t>| PREIZKUSITf GAl OBIŠČITE IN pmimmBNOvi CLIO VČAL0M RENAULT TPVAVTOBREŽICE Cesta bratov Cerjakov 11, Brežice Tel.: 07/49 91 900 TPVAVTO,BREŽICE Vsak otrok ima pravico do drugačnosti Zveza prijateljev mladine Krško je v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Podbočje ter osnovno solo in vrtcem Pod- bočje pripravila prireditev ob letošnjem Tednu otroka. Na njej so sodelovali tudi učenci iz osnovnih šol Raka in Kostanjevi- ca na Krki. V četrtek, 6. oktobra, je bilo na naši šoli res živahno. Otroci so lahko sodelovali v različnih delavnicah, v katerih so ustvarja- li vetrnice, strašila, sončnice, izdelke iz slanega testa in gline, risali so s kredami, se vmes posladkali s kostanjem, palačinka- mi in jabolki ter se na koncu pomerili še v karaokah. Obenem so se z učenci iz vseh treh šol pomerili v odbojki in nogome- tu. Omeniti velja še dve atrakciji: to sta bili dvig z dvigalom Poklicne gasilske enote Krško in jahanje konja, ki sta pritegni- li veliko pozornosti. Tema letošnjega tedna otroka je bila »Vsak otrok ima pravico do drugačnosti«. Na naši prireditvi so imeli otroci več kot do- volj priložnosti, da izrazijo svojo drugačnost. Alenka Pangerčič, novinarski kroiek OŠ Podbočje Teden otroka na OS Brestanica Teden otroka je bil v OŠ Adama Bohoriča posvečen dejavnostim in ustvarjalnosti mladih. Sola je v sodelovanju z ZPM organi- zirala delavnice za šolarje iz Brestanice, Senovega in Kopriv- nice. V razgibanem popoldnevu so otroci zvedavo prisluhni- li navodilom izkušenih mentorjev in se preizkusili v izvirnosti in domiselnosti. Tudi plesali so, peli in se sladkali s palačinka- mi, sledilo pa je rajanje. Ker v druženju vidimo pot k zdravim medsebojnim odnosom, smo tudi letos v tednu otroka na gra- du rajhenburg pripravili prireditev. Mladi likovniki so postavi- li na ogled svoje izdelke, pevci, instrumentalist! in recitatorji pa so nas nasrrnrjmi l zabavnim programom. Tako smo v tednu otroka vsi nekaj pridobili z uživanjem, doživljanjem in kram- Ijanjem o vsem lepem, kulturnem, je v otvoritvenem govoru povedala ravnateljica Urška Ubleis. Wer a K us tec Učenci OŠ Artiče obiskujejo Pohančane Konec septembra, potem ko smo vse vaščane pisno obvesti- li o našem projketu ob 760-letnici Pohance, so učenci odšli na teren v lov za zanimivimi podatki. Do sedaj so obiskali tret- jino vseh gospodinjstev. Na žalost so ponekod naleteli na ne- pripravljenost nekaterih vaščanov, ki niso želeli sodelovati. A učenci kljub temu nadaljujejo z raziskavo in vsak dan izvedo kakšno zanimivost. Tako so izvedeli, da je med drugo sveto- vno vojno vaščanka zakopala y zemljo 50 litrov ganja, ki so ga sosedje odkrili leta pozneje. Žganje je danes še vedno užitno. Veliko Pohančanov živi po svetu, a z vsemi ne bo mogoče nave- zati stikov, ker še celo sorodniki nimajo njihovih naslovov. Iz- vedeli ga smo za želje, ki jih imajo Pohančani v zvezi s svojo vasjo. Zelijo si pločnike, ležeče policaje, kakšno manjšo to- varno, infrastrukturo za ADSL omrežje, urejeno kanalizacijo in celo manjši nakupovalni center. Z njihovimi željami so se stri- njali tudi učenci, ki živijo v ten vaseh. Vse vaščane prosimo, da si kljub trgatvam in delu na kmetijah vzamejo čas za naše učence in odgovorijo na nekaj vprašanj. Z njihovimi informacijami si bomo dodatno razsvetlili zgodovino Pohance ob velikem jubileju. Alenka Cizel, OŠArtiče Kros v Koprivnici V sredo, 12. oktobra, je v Koprivnici potekal občinski kros za osnovne sole. Udeležilo se ga je 340 otrok iz vseh osnovnih sol občine Krško. Zmagali so: med letniki 1999 Nastja Bučar (OŠ Leskovec) in Anže Kučič (OŠ Kostanjevica), med letniki 1998 Takole so se pognali s starta._________________________ Karin Ferlin (OS Brestanica) in Erik Grubar (OS Kostanjevica), med letniki 1997 Nika Žnideršič (OŠ Krško) in Primož Salomon (OS Koprivnica), med letniki 1996 Damjana Novak (OS Kopriv- nica) in Alen Novak (OŠ Krško), med letniki 1995 Katja Bevc (OS Leskovec) in Tadej^ Kraševec (OŠ Podbočje), med letniki 1994 Tjaša Štrasner (OS Krško) in Marko Kuntarič (OŠ Podboč- je), med letniki 1993 Doris Račič (OŠ Leskovec) in Anže Obreza (OS Krško), med letniki 1992 Patricija Klemenčič (OŠ Kostanje- vica) in Grega Polšak (OS Raka) ter med letniki 1991 Vesna Ale- gro (OŠ Krško) in Miha Kužner (OŠ Koprivnica). Največ medalj, po 12, sta osvojili krška in senovska sola. E IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO Posavski obzornik - številka 99, četrtek, 20.10. 2005 Obisk veleposlanice Češke republike Krško, 10.10.2005 - Župan Franc Bogovič je na uradni obisk sprejel novo veleposlanico Češke republike Iva- no Hlavsovo. Visoki gostji je izrekel dobrodošlico in glede na sobivanje občine in tovarne Vipap Videm Kr- ško izrazil veselje nad njenim prvim obiskom pri nas. Spomnil je, da je tovarna v 70- tih letih predstavljala zelo po- memben gospodarski subjekt v občini, okoli katere je praktič- no zraslo vse mesto. Omenil je, da je trenutno v teku zaključ- na faza za izbor izvajalca del za projektiranje.in izgradnjo kana- lizacijskega omrežja, ki bo ob- stoječ kanalizacijski sistem me- sta in bližnje okolice povezala s čistilno napravo v Vipapu. Župan je veleposlanici predsta- vil tudi geografske in kultume značilnosti občine ter koncept gospodarskega razvoja. Pri sled- njem je izpostavil njegove no- silce; industrijo papirja v tovar- ni Vipap, proizvodnjo kartonske embalaže v podjetju Duropack Tespack in podjetju Papiroti, na področju energetike pa ome- nil Nuklearno elektrarno Krško, Termoelektrarno Brestanica in prihajajočo verigo hidroelek- tram na spodnji Savi. Velepos- lanica je pokazala tudi zani- manje za prostorski razvoj, ki zajema poslovne in obrtne cone ter daje možnost odpiranja no- vih delovnih mest. Ob tem je župan povedal, da 19 ha na ob- močju ob avtocesti predstavlja celo eno najboljših slovenskih površin, zaradi česar pričakuje zanimanje investitorjev pred- vsem s področja logistike. Nje.eksc. Ivana Hlavsova je ob- čino obiskala v spremstvu 01- dricha Kettnerja, direktorja podjetja Vipap Videm Krško. Kot je povedala je v prvih pet- ih tednih njenega mandata to njen prvi obisk izven Ljubljane. Izrazila je navdušenje nad raz- vojem mesta in regije ter ob- čini Krško zaželela uspeha pri njenih nadaljnjih razvojnih ak- tivnostih. Obisk je nadaljeva- la z ogledom tovarne Vipap Vi- dem Krško. Veleposlanica Česke republike Ivana Hlavsova in direktor podjetja VIPAP Oldrich Kettner na sprejemu pri krškem iupanu Prodaja občinskega premoženja Občina Krško na podla- gi Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravlja- nju s premoženjem države in občin (Ur. list 12/2003 in 77/2003), objavlja po- izvedovalni razpis za pro- dajo občinskega stvamega premoženja. V tabeli na- vedeno stvarno premože- nje bo predmet prodaje v postopku javne dražbe ozi- roma v postopku javne po- nudbe, in sicer predvidoma v drugi polovici meseca no- vembra 2005. Pri predmetih prodaje, ki so zasedeni z najemniki, bodo imeli najemniki predkupno pravico le pri enaki ponujeni ceni, ki jo bodo morali izkori- stiti pri prvem postopku pro- daje. Pri predmetih prodaje, ki so zasedeni z najemniki in pri katerih najemnik ne bo izkoristil predkupne pravice, bodo imeli etažni lastniki iste stavbe predkupno pravico le pri enaki ponujeni ceni, ki jo bodo morali prav tako izkoristiti pri prvem po- stopku prodaje. Vse dodatne informacije v zvezi s prodajo stvarnega premoženja Občine Krško so na voljo na tel.št. 07 49 81 291 pri Karmen Cvelbar Kastelic oziroma na tel.št. 07 49 81 279 pri Stanisla- vi Preskar. Naslov Kraj/lokacija Vrsta Površina Najem- Orien. v m2 nik vrednost v SIT POSLOVNI PROSTORI Koprivnica 24 Koprivnica poslovni prostor 44,35 da 3.519.215 Kambičev trg 5 Kostanjevica poslovni prostor 135,78 ne 13.270.652 Cesta krških žrtev 36 Krško poslovni prostor 55,04 da 5.371.315 Cesta krških žrtev 29 Krško poslovni prostor 50,43 da 1.882.878 Cesta krških žrtev 23 Krško poslovni prostor 50,40 da 8.366.666 Titova 98 Senovo poslovni prostor 82,77 da 12.689.701 BohoričevaH Krško poslovni prostor 29,80 ne , 5.717.100 STANOVANJA BohoričevaH Krško stanovanje 55,65 da 7.340.000 Bohoričeva 13 Krško stanovanje 60,58 da 7.990.200 Kambičevtrg4 Kostanjevica stanovanjska 323,00 delno 10.000.000 stavba Titova 96 Senovo stanovanje 85,74 da 8.686.201 Kovinarska9 Krško stanovanje 79,19 da 10.497.891 Cesta krških žrtev 48b Krško stanovanje 85,65 da 7.000.000 BohoričevaH Krško stanovanje 35,90 da 6.209.171 OSTALI OBJEKTI Stara sola v Senovo stara sola 3.154,00 delno 16.500.000 Gorenjem Leskovcu Koprivnica 1, Kopriv- Koprivnica stara sola 578,00 delno 29.500.000 nica Stara sola v Črneči vasi Črneča vas stara sola 854,00 ne 12.000.000 Ljubljanska 11 Kostanjevica garaža 12,96 ne 369.426 Ljubljanska 11 Kostanjevica garaža 12,96 ne 369.429 naročena objaw a Dobrodelni koncert - neurje 21. avgust 2005 Med mnogimi gospodarskimi družbami, ostalimi kolektivi in občani se je ob odpravi posledic neurja, ki je v noči na 21. avgust 2005 prizadelo občino Krško in občino Sevnica, po- kazala vsestranska solidamost. Z združenimi močmi se je na računu, ki smo ga dan po naravni katastrofi odprli na j obeh posavskih občinah, zbrala pomoč, namenjena najbolj I prizadetim družinam. V občini Krško se je na tekočem računu do sedaj zbralo 20.092.011,74 tolarjev, v občini Sevnica pa 21.468.881,00 slovenskih tolarjev. Humanitarna razsežnost in pripravljenost pomoči je po- trdila, da smo Slovenci ohranili nekatere temeljne etične vrednote kot je človekoljubnost, solidarnost in pripravlje- i nost pomagati človeku v stiski. Za vse to smo tako v ob- i čini Krško kot v občini Sevnica izredno hvaležni. V znak | skupnih prizadevanj in zahvale želimo pripraviti še eno de- janje - dobrodelni koncert, ki ga bomo soorganizirali z Za- vodom Regio. Koncert bo srečanje z donatorji sredstev in ostalih oblik pomoči ter druženje s tistimi, ki jih je neurje neposredno ali kako drugače prizadelo, hkrati pa bo kon- cert srečanje z vsemi, ki želijo preživeti zanimiv večer in ob tem pomagati. Dobrodelni koncert - Neurje, 21. avgust 2005, bo v torek, 15. novembra 2005 ob 19.30 uri v Kul- turnem domu Krško. Vstopnice bodo na voljo tudi v pred- prodaji. Na dobrodelnem koncertu bodo nastopili priznani slovenski glasbeni izvajalci, mi pa se bomo zahvalili za vsa do sedaj . donirana sredstva. Sredstva, ki jih bomo zbrali z dobrodel- , nim koncertom bomo pridružili tistim, ki jih na posebnem j računu zbiramo za družine, ki so v neurju utrpele največ posledic. Povezala nas je stiska, ki je posegla v življenje in prihod- I nost prizadetih prebivalcev, verjamemo, da nas bo poveza- lo tudi veselje druženja! Državna komisija na terenu v občini Krško Potem, ko je Občina Kr- ško Ministrstvu za okolje in prostor 30. septembra od- dala prvi delni program za odpravo posledic škode po neurju 21. avgusta 2005, je občino minuti četrtek že obiskala državna komisija, ki je stanje na terenu pri- merjala z navedbami v od- danem porodlu. Predlog prvega delnega programa za odpravo ško- de zajema izvedbo nujnih zavarovalnih ukrepov za preprečitev širjenja nasta- le škode, dela potrebna za zagotovitev pogojev za živ- Ijenje in delo na prizade- tem območju ter že oprav- Ijena dela. Glede na velik obseg prizadetega območja bo komisija z delom nada- Ijevala tudi v tem tednu. GMF seminar v Bruslju Župan občine Krško Franc Bogovič se je 5. in 6. oktobra v Brus- lju udeležil seminarja na temo »Koristi in cena jedrske energi- je v Evropi«. Srečanje je potekalo v organizaciji združenja ev- ropskih občin z nuklearnim objektom (GMF), v katerem župan Bogovič zaseda mesto podpredsednika. Seminar je potekal v prostorih Evropske komisije. V združenju GMF je vključenih več kot 120 občin iz različnih držav članic. V času od prve konference leta 2000 do danes pa se članstvo še vedno povečuje. Tako so se na tokratnem se- minarju združenju prvič pridružili predstavniki Velike Britani- je in Nemčije. Številni predavatelji, med njimi tudi podpredsednik Evropske- ga parlamenta Aleix Vidal-Quadras, generalni direktor DG-Tren in komisar Evropske komisije Francois Lamoureux ter direktor agencije EURATOM Christian Waeterloos, so v svojih nastopih poudarili pomembno vlogo jedrske energije, ki v Evropi pokri- va tretjino potreb po energetski oskrbi. Ob tem so še poudari- li, da v primerjavi z uporabo fosilnih goriv uran manj obreme- njuje okolje ter se glede na nafto in plin nahaja na stabilnejših področjih, kar vpliva tudi na nižjo in stabilnejšo ceno. Ta dej- stva potrjuje tudi gradnja novih jedrskih objektov v nekaterih evropskih državah. Združenje GMF je dobilo zagotovilo, da bo njihova prizadeva- nja in aktivnosti Evropska komisija v prihodnje še intenzivne- je podpirala. Srečanje pa so zaključili s skupščino GMF ja, na kateri so potrdili člane predsedstva. Predsednik GMF-a tako ostaja Šved Roland Palmqvist, podpredsednika pa Madžar Csa- ba Dohoczki in Franc Bogovič. Obisk učencev iz Obrigheima Občino Krško so obiskali otro- ci iz Obrigheima, ki sta jih od 2. do 8. oktobra 2005 gostila Osnovna sola Jurija Dalmatina Krško in Srednja sola Krško. Izmenjava učencev je ponov- no omogočila vzpostavljanje prijateljskih stikov, spoznava- nje jezika obeh narodov, na- vad in običajev, šolskega si- stema, preživljanja prostega časa in spoznavanje zanimi- vosti dežele. Otroci so v času obiska spo- znali slovenski šolski sistem, si ogledali obe soli in priso- stvovali pri pouku. 13 učen- cev" Hauptschule Obrigheim je sprejela tudi vodja oddel- ka za družbene dejavnosti na Občini Krško Jadranka Gabrič in jim predstavila naravne in kulturne znamenitosti obči- ne, podrobnosti, ki zadevajo gospodarstvo ter raznovrstno delo in naloge občinske upra- ve. Zatem so si otroci ogledali tudi mesto Krško in tako neka- tere zanimivosti spoznali pov- sem od blizu. Dan kasneje so se odpravili na celodnevni iz- let, katerega končni cilj so bile Terme Olimia, med potjo pa so si ogledali Brestanico, Senovo in Koprivnico. Otrokom so organizatorji predstavili tudi južni del naše občine ter jih odpeljali v Ko- stanjevico, ki jih je očarala s svojimi naravnimi in kultur- nimi znamenitostmi. Gosto- Ijubno so jih sprejeli tudi v tamkajšnji šoli, jim pokaza- li galerijo, jih popeljali po mestu in spremili do kosta- njeviškega gradu. Obiska- li so še Kostanjeviško jamo, ki je na otroke naredila ve- lik vtis, tudi zaradi močne- ga deževja, ki ga je bilo čuti- ti in slišati. Goste iz tujine so navdušili tudi ostali deli Slo- venije, med njimi tudi slo- venska obala. Osnovna sola Jurija Dalmati- na Krško je otrokom pripravi- la tudi več delavnic: delavni- co prijateljstva ter glasbeno in kuharsko delavnico. Uži- vali so v vseh. Izdelali so si ogledala prijatetjstva, spe- kli izdelke iz kvašenega te- sta in pripravili glasbeno toč- ko za popoldansko poslovilno srečanje s starši. Na zeleni- ci pred šolo pa so posadili še drevo prijateljstva in si tako ob skorajšnjem slovesu ob- Ijubili, da bodo stike prid- no vzdrževali, k čemur jih je spodbudil tudi župan občine Krško Franc Bogovič, ki se je od njih poslovil na zaključ- nem srečanju. Prostorski akti na internetu dosegljivi preko sistema PISO Občina Krško je že od junija dalje vključena v sistem PISO - prostorski informacijski si- stem občin, ki uporabnikom omogoča, da preko interne- ta dobijo podatke o dolgo- ročnem planu Občine Krško ter o temeljnih geodetskih podatkih in ostalih občinskih evidencah kot so geodetske podlage, digitalni katastr- ski načrt, poslovni subjekti, prostorske enote, digitalni model terena, raba kmetij- skih zemljišč, prostorski plan (namenska raba in varovana območja) ter banka cestnih podatkov. Preko sistema PISO lahko vsakdo preveri, kate- ro zemljišče je zazidljivo in podobno. Vse kar potrebuje- te za dostop do podatkov je računalnik in internet pove- zavo. Do podatkov dostopa- te preko PISO portala (http: //www.geoprostor.net/piso), ki vsebuje seznam vključenih občin in detajlna navodila za dostop do podatkov ter delo s pregledovalnikom. Do siste- ma PISO lahko dostopate tudi preko spletne strani občine Krško (www.krsko.si). Spoštovane občanke in občani, svetnice in svetniki občine Brežice! Ob prazniku občine Brežice vam iskreno čestitamo, želimo prijetno praznovanje ter veliko modrosti pri odločanju o nadaljnjem razvoju vaše občine. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje in vam želimo takšnih načrtov in prizadevanj, ki bodo pomagali ustvariti pogoje za kakovostno in prijetno življenje v občini in regiji, v kateri skupaj živimo. Franc Bogovič, župan Občine Krško s sodelavci obclnakrško Posavski obzornik - številka 99, četrtek, 20. 10. 2005 IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA D Investicije na lokalnih cestah na območju Sevnice V načrtu proračuna Obči- ne Sevnica za leto 2005 so predvidena tudi sredstva za začetek rekonstrukcij treh odsekov iokalnih cest. To so odseki od Velikega Cirni- ka do Češnjevca (1.628 m), na območju Krajevne skup- nosti Šentjanž, od Metnega Vrha do Padeža (1.750 m), na območju Krajevnih skupnosti Sevnica in Zabukovje, ter od Lovrenca do meje z občino Laško (250 m). Rekonstrukciji prvih dveh odse- kov se predvidevata dvo-fazno (v prvi fazi se izvedejo zemelj- ska dela in izgradnja cestne- ga ustroja z odvodnjavanjem, v drugi" pa asfaltacija), tretji odsek pa naj bi se predvidoma izvedel v kompletu do začetka novembra letos. Izvedba investicij je bila zaradi posledic katastrofalnega neurja 21.8.2005 vprašljiva, vendar je Občinski svet Občine Sevnica na izredni seji konec avgusta po- novno potrdil svojo proračunsko odločitev. Tako so z najugodnej- šimi izvajalci del, ki so za Veli- ki Cirnik - Gradnje d.o.o., Bo- štanj, za Metni Vrh - Landis d.o.o., Ljubljana in za Lovrenc - CP Maribor d. d., v septembru podpisane gradbene pogodbe v skupni vrednosti 44,6 mio SIT. Konec septembra so izvajalci uvedeni v delo na skupnih te- renskih obravnavah z lastniki zemljišč in dela na vseh treh odsekih naj bi se predvidoma začela izvajati sredi oktobra. Zaključek pogodbenih del se predvideva do konca letošnje- ga leta, v primeru neugodnih vremenskih okoliščin pa se lah- ko podaljša. Upamo, da bodo pozni jesen- ski in tudi zimski meseci na- klonjeni izvajalcem in da bo v načrtu proračuna za leto 2006 mogoče predvideti tudi sred- stva za dokončanje (asfaltaci- jo) obeh daljših odsekov. Župan Kristijan Jane se j je sestal s predstavnikom : uprave Mercatorja Zora- nom Jankovičem. Pogovar- jali so se o načrtu družbe, da se v obrtni coni Boštanj zgradi trgovski center s po- nudbo živilskih in tehničnih , izdelkov. V izdelavi je že i lokaeijski načrt. Občina pričakuje čimbolj ; funkcionalno umestitev ob- jekta v prostor, ki bo tudi vnaprej lahko koriščen za podjetniške pobude. j i Izgradnja HE na Spodnji Savi Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Mar- ko Starman je sklical sesta- nek predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor, Ministr- stva za gospodarstvo, Holdin- ga Slovenskih elektrarn, Jav- nega podjetja Infra, odbora za HE na Spodnji Savi v obči- ni Sevnica. Odgovorni za pro- jekt izgradnje HE Boštanj in Bianca so pregledali aktivnosti in usklajevali naloge za vna- prej. Med glavnimi nalogami je priprava usklajevanja pro- grama celotnih infrastruktur- nih ureditev in uskladitev ter zagotovitev finančnih virov za infrastrukturne ureditve, za- htevanih s strani občine Sev- nica ob sprejemanju Državne- ga lokaeijskega načrta za HE Bianca. Država mora poskrbeti tudi za nemoteno financiranje projekta. Nujno je vzpostavi- ti boljše medsebojno usklaje- vanje projekta med različnimi ministrstvi, saj je v naspro- tnem primeru ogrožen termin- ski plan aktivnosti. Skladno s programom infra- strukturnih ureditev za HE Bo- štanj ima Javno podjetje In- fra obvezo zgraditi cesto R3 z nadvozom preko železniške proge proti Orehovem. Kra- janom Ledgonj je bila s stra- ni predstavnikov Infre in pro- jektanta predstavljena rešitev priključka ceste za njihovo na- selje. Cesta bo potekala po trasi sedanje poljske poti. Za takšno rešitev so se zavzemali tudi krajani, zato so na sestan- ku ugotovili, da ni več ovir za odprodajo njihovih zemljišč. S tem bodo izpolnjeni pogoji za pridobitev gradbenega dovo- Ijenja za nadaljevanje del. i i 1 Društvo TRG organizira \ i pod pokroviteljstvom Tu- ristične zveze občine Sev- nica kulturno-turistično srečanje vseh delujočih l ; drustev v občini Sevni- j ', ca. Prireditev bo poteka- la v okviru praznovanja občinskega praznika pod \ naslovom TO SMO Ml v so- I 1 boto, 22. oktobra 2005, od 15. ure dalje. Dru- j štva se bodo predstavi- j la v sprevodu od Gostišča \ Plausteiner do Glavne- j j go trga, kjer bo tudi za- ¦ ključna prireditev. voščilo ob prazniku Občine Brežice Spoštovane občanke in občahi občine BrežTče! Ob občinskem prazniku nase sosednje občine Brežice želim vsem vam, da bi bili vaši praznični dnevi polni zadovoljstva in medsebojnega razumevanja. Čestitam vam za dosežke v preteklem letu in se veselim nadalj- njega sodelovanja v dobro vseh nas, ki živimo v regiji Posavje. Kristijan JANC, župan Občine Sevnica, K s sodelavci* Končna ocena regijske komisije za oceno škode na področju kmetijstva v zvezi s sprejetimi vlogami Regijska komisija je podala končno oceno škode na področju kmetijstva v zve- zi s sprejetimi vlogami, ki so jih posredovale občinske komisije. Občinske in re- gijske komisije so od zgodnjih spomladanskih mesecev opravile večkratne ogle- de po naravnih nesrečah (pozeba, neurje s točo). Skupen pregled vlog, zbranih po elementarnih nesrečah v Posavju, ter izdelava končne ocene regijske komi- sije na osnovi zbranih vlog in opravljenih ogledov na terenu je bil v ponedeljek, 3.10.2005. Površine, prizadete po pozebi in neurjih s točo v letu 2005, kaže na dejstvo, da je v obči- ni Sevnica prizadetih 569,4 ha (137 vlog v občini Sevnica) po- vršin od skupnih 4978 ha pri- zadetih površin v Posavju. Regijska komisija predlaga državni komisiji predloge in ukrepe na področju ocenjeva- nja škod. Med najpomembnej- šimi predlogi so: 1. vloge po pozebi in neurjih s točo naj se zbirajo samo enkrat, saj se tako prepreči zmeda glede datumov, obmo- čij neurij s točo, prepreči se podvajanje vlog in neracional- nost postopka, 2. pred začetkom verjetnega obdobja pojavljanja elemen- tarnih nesreč je nujno potreb- no pripraviti enotna navodila s strani države in jih skozi ob- dobje zbiranja vlog ne spre- minjati, 3. potrebno je uvesti enoten računalniški program od ni- voja občin, regije in nato dr- žave, 4. potrebno je pripraviti krite- rije za ocenjevanje vseh kul- tur in jih pripraviti v ustrez- nem podzakonskem aktu, 5. pri določanju odstotka po- škodovanosti je težko oce- no škode poenotiti za podro- čje občine kot celote, zato bi bilo potrebno omogočiti vnose po krajevnih skupnostih ali ka- tastrskih občinah znotraj ene občine. Vsi predlogi, ki jih je regijska komisija predlagala, so smi- selni in jih podpirajo tudi vse občinske komisije. Lesna biomasa Slovenija je pred leti phdobila nepovratna sredstva Sklada za svetovno Okolje (GEF) za projekt »Odstranjevanja ovir za povečano izrabo biomase kot energet- skega vira« za sisteme daljinskega ogrevanja. Nekatere občine v Sloveni- ji so že intenzivno pričele razmišljati o izgradnji siste- mov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Naštejmo pomembnejše zgra- jene sisteme: Vransko: - močkotta2x 1,2 MW - daljinsko omrežje 3,5 km - 112 porabnikov Kočevje: - moč kotla4,5MW - daljinsko omrežje cca 10 km - 2330 priključenih stano- vanj Trasa za daljnovod Beričevo - Krško Na pobudo ministra za gospodar- stvo mag. Andreja Vizjaka je bil v Ljubljani sestanek v zvezi s pri- pravo Državnega lokaeijskega načrta za 2400 kV daljnovod Be- ričevo -Krško. Predstavniki Minis- trstva za gospodarstvo, Ministr- stva za okolje in prostor, Elesa in občine Sevnica so skupaj s pred- stavniki krajanov Zgornjih Vodal ponovno razpravljali o možnosti deine prestavitve trase na sever- no stran naselja. Po predstavitvi dosedanjih aktivnostih so se do- govorili, da se hitro preveri pri- pravljenost lastnikov zemljišč ob severni trasi za odstop zemljišč, načrtovalci pa preverijo možno- sti maksimalnih odmikov za opti- mizacijo trase, da ne bi bilo po- trebno spreminjati postopka. Eles bo preveril "terminski plan aktivnosti glede na nove naloge investitorja, v predvidenem roku okrog 14 dni pa naj bi bile pri- dobljene vse potrebne informa- cije, ki bodo vplivale na končno odločitev. Upamo, da bo takšna, za katero se že dalj časa zavze- majo krajani, KS Tržišče in Obči- na Sevnica. Projektna dokumentacija je v fazi priprave v Mozirju in Lučah. Občina Sevnica je v letu 2005 podpisala pogodbo z ECO CONSULTINGOM iz Ljub- Ijane za izdelavo »Ener- getske zasnove občine Sev- nica«, kjer bodo obdelani klasični viri ogrevanja in tudi obnovljivi viri, s posebnim poudarkom na izrabi lesne biomase. Eden od zaključkov študije bo, katera območje v občini Sevnica je smiselno ogrevati z lesno biomaso, saj je območje občine Sevnica z gozdovi poraščeno s 56 %. V oktobru 2005 je Občina Sevnica prijavila na projekt PHARE sofinanciranje pro- jektne dokumentacije za ko- munalno opremljanje nove poslovne cone Krmelj, ki je locirana na južnem delu na- selja Krmelj. Glede na to, da je v poslovni coni predvi- dena tudi žaga, je v prijavi PHARE predvideno, da bomo lesne odpadke uporabljali za daljinsko ogrevanje omenje- ne poslovne cone, v bodoce pa verjetno tudi ogrevanje naselja Krmelj. Sektor za aktivnosti učinko- vite rabe in obnovljivih vi- rov, ki deluje v sklopu Minis- trstva za okolje in prostor, je v začetku tega tedna organi- ziral strokovno ekskurzijo na Tirolsko, kjer so bili na ogled že zgrajeni sistemi na lesno biomaso, s katerimi se ogre- vajo večja ali manjša nase- lja, del energije pa se pre- tvori v električno energijo, katero distribuirajo v elek- trično omrežje. Na ekskurziji je bil priso- ten tudi predstavnik Občine Sevnica, da bomo lahko zna- nje iz tujine lažje uporabili v občini Sevnica, na področju večje izrabe lesne biomase. Sevniški »zlati maturanti« V petek, 7. oktobra 2005, je sevniški podžupan Štefan Teraž v kabinetu župana pripravil sprejem »zlatih maturantov«, ki se ga je zaradi neustreznega termina udeležila samo Simona Jazbinšek iz Sevnice, sicer pa so z maturitetnim spričevalom s pohvalo srednješolsko pot zaključili še Mojca Bizjak in Ma- tej Keršič iz Sevnice ter Tina Podlogar iz Bostanja. Podžupan je poudaril pomen izobrazbe ter zaželel veliko uspehov pri studijut z upanjem, da bi kateri izmed njih po končanem štu- diju nasel zaposlitev v svojem kraju ali vsaj v okolici. T.G. Podzupan Stefan Terai in »zlata maturantka" Simona Jazbinšek, ki po končani Gimnaziji Celje Center nadaljuje študij etnologije in kulturne antropologije. naročeno otfjava B IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE Posavski obzornik - številka 99, četrtek, 20. 10. 2005 OBČINA Brežice Zakaj 28. oktober? Brežiška občina praznuje svoj praznik v spomin na do$od- ke v času druse svetovne voj- ne, natančneje na torek, 28. oktobra 1941, ko je iz Brezi- ne pri Brežicah v gozdove nad Sromljami odšla partizanska borbena skupina, ki so jo se- stavljali večinoma domačini inje zato dobila ime Brežiška četa. To je bil čas množične- ga preseljevanja prebivalcev iz Posavja in tudi iz Brežic, ki so ga z napadi na okupatorje in njihove komunikacije sku- šali preprečiti ali vsaj ovira- ti. Brežiška četa je kot dru$a or$anizirana borbena skupi- na v Posavju (prva je bila že 30. julija uničena krška sku- pina) zaradi izdajstva delo- vala le mesec dni, vendor je s številnimi uspešno izvede- nimi akcijami proti Nemcem pomembno prispevala k ši- ritvi upora na širšem območ- ju Posavja. Občina Brežice že od šestdesetih let prejšnjega stoletja 28. oktobra praznuje svoj občinski praznik in ob tern že tudi vr- sto let pripravlja vrsto prireditev pod skupnim imenom Bre- žiški oktober. Letos je takih prireditev okoli 35, potekajo pa pod naslednjim geslom: SPOMINJAMO SE - pomembnih dogod- kov iz naše preteklosti, VESELIMO SE - novih dosežkov in pri- dobitev, DRUŽIMO SE - na športnih, kulturnih in družabnih pri- reditvah, SNUJEMO načrte za boljšo prihodnost. Brežiške praznične dogodke spremljata tudi Posavski obzor- nik, poleg napovedi prireditev v prejšnji številki smo vam to- krat pripravili pogovor z županom Ivanom Molanom, napo- vednik preostalih prireditev, praznična voščila podjetij in organizacij pa popestrili z utrinki z nekaterih prireditev. Ur. VESELIMO SE SKUPAJ - koncert in srečanje mladih pri restavraci- ji Štefanič v Brežicah vpetek, 21. 10.2005, ob 20 uri. VESELIMO SE SKUPAJ - koncert Nuše Deren- da in družabno sre- čanje občanov pri re- stavraciji Stefanie v soboto, 22.10.2005, ob 20. uh OPTIKA www. sLasPiai-ER • =om [ OKULISTIČNI PRKGI.li 1)1 - VRHUNSKA OČALA - LEČE i Tel.: 07 499 31 31 ^B^l^TT^^TTTiTST^TTPTIinTlk^^ikTTuTf^ITrT^^BI VULKANIZERSTVO LUKEŽ I Nakup pnevmatik na obroke 140 % pnevmatik vedno v akciji I Možnost letnega skladiščenja Ob občinskem prazniku čestitamo vsem občankam in občanom ter poslovnim partnerjem! iijbi TRCOVtNA ZA MACE ŽIVALI . BREŽICE CPB 17. nasproti Občine KRŠKO CKŽ 141. TABU center Sodelujemo na razstavi malih živali v Brežicah pri blagovnici. Nudimo vam hrano svetovno priznanih proizvajalcev in praktične nasvete za vaše hišne Ijubljenčke. Spoštovane občanke in občani občine Brežice! Ob prazniku Občine Brežice vam iskreno čestitam za vse uspehe, ki ste jih dosegli, in s tern pripomogli h kvalitetnejšem življenju v svojem kraju ter občini Brežice. Tudi v prihodnje vam želim čim več uspehov na vseh področjih, saj lahko le zadovoljni posamezniki skupaj dosežemo zastavljene cilje. Ivan Molan, župan Občine Brežice, s sodetavd i Svečanost ob 40-letnici Strelskega kluba Brežice V okviru letošnjega občin- skega praznika praznuje 40- letnico delovanja Strelski klub Brežice, ki je tudi do- bitnik letošnjega občinskega priznanja. V tem mesecu so klubski delavci pripravili vr- sto prireditev in izdali bilten s pregledom dejavnosti od začetkov do danes. Osred- nja prireditev pa je bila slo- vesna akademija, na kateri so za zanimiv kulturni spo- red poskrbeli sedanji in ne- kdanji brežiški strelci sami, med njimi nekateri uspešno delujejo v literarni skupini Žarek. Akademije so se po- leg predstavnikov občinske- ga političnega vodstva z žu- panom Ivanom Molanom na čelu ter predstavnikov Strel- ske zveze Slovenije udeležili tudi še živeči ustanovni čla- ni, vsi dosedanji predsedniki ter predstavniki mlajše ge- neracije strelcev, med ka- terimi jih je doslej kar dva- najst poseglo po naslovih državnih prvakov. Ob tej pri- ložnosti so vsi omenjeni se- danji in nekdanji člani kluba prejeli priznanja. S. Mavsar Podelitev listine častnega člana Karlu Umeku - V klubu so se odločili, da bodo prvič v svoji 40-letni zgodovini medse sprejeli častne$a člana. To priznanje so podelili 88-letnemu Karlu Umeku, ki je bit rojen na Bojsnem pri Globokem in je na Olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu sodeloval v streljanju s športnim orožjem. Z malokalibrsko pištolo proste izbire je tedaj doseqei 521 kroqov, kar je od sedanjesa rodu Brežičanov doslej uspelo preseči edino Robertu Kranjcu in Vladu Sabadošu. Kätestjfkam ob prazniku & se pridružuje Zavod za kulturo Js\n medijska hisa Je ; NEVIODUmM Ob prazniku občine Brežice ČESTITAMO vsem občanom. Komitentom Nove KBM, Podružnica Brežice, se zahvaljujemo za sodelovanje in zaupanje. r ¦.Nova KBMdd Del. čas: vsak dan od 7 - 19 sobota od 8 - 13 nedelja prazniki zaprto Del. čas:mcd prazniki: sobota 29.10., 8-15 nedelja 30.10., 8-13 ponedeljek 31.10., 8- 13 CVETLIČNI ARANŽMAJI___________POGREBNE STORITVE OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO __________OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE BREŽICE________ ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE, TEL.: 49 61 090, 49 93 240, ____________49 69 134, GSM: 041/619 455, 041/ 628 420__________ PrM ..L__n.Qvembrom .sprcjemam.o.nanjčila.^a.arjnžmaje ____ _______ in nudimo vse za grobove. Nudimo: lončnice, aranžiranje daril, rezano cvetje, suho in svileno cvetje, razna darila, keramika, žalna floristika. Iskrene čestitke vsem obcankom in občanom ob prazniku ¦ OBČINE BREŽKE ^^ SKB BANKA D.D. SOCIETE GENERALE CROUP Območna razstava fotografij v Brežicah V galerijskem prostoru avle brežiškega mladinskega cen- tra so odprli četrto območno razstavo fotografij, na kateri letos s svojimi fotografijami sodeluje enajst ljubiteljskih fotografov. Na razstavi so na ogled dela enajstih avtorjev, ki so sodelovali na razpisu z dvema temama: »Moj kraj« in »Splošno«: Sabina Dobr- šek, Gorazd Ferk, Oskar Gerjevič, Janko Kene, Mit- ja Mladkovič, Žan Mladko- vič, Gregor Podvinski, Este- ra Rožman, Barbara Šebrek, Darko Šebrek in Miros lav Še- brek. Vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Bre- žicah Simona Rožman Str- nad je na otvoritvi podro- bneje predstavila kriterije izbora, po katerih je ocenje- vala strokovna žirija, ki sta jo sestavljala: umetnostna zgo- dovinarka Alenka Čemelič Krošelj in fotograf Blaž Mirt. V kategoriji »Moj kraj" je na- grado prejela Estera Rožman za fotografijo »Lepa leta«, v kategoriji splošno pa je prvo nagrado prejel Gorazd Ferk za fotografijo »Gustav«. Za prijetno glasbeno vzdušje večera sta poskrbela Eliza- beta in Dragutin Križanič. Razstava bo na ogled do 6. novembra. P.B. Posavski obzornik - številka 99, četrtek, 20. 10. 2005 IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE ffl PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV 28. OKTOBRA, PRAZNIKA OBČINE BREŽICE četrtek, 20. 10. 05 . SLIKARSKA RAZSTAVA LIKOVNO SNOVANJE TUGA LEBIČA - galerija Posavskega muzeja Brežice ob 19. uri, organizator Posavski muzej Brežice petek, 21. 10.05 • OTVORITEV KROŽIŠČA V SPODNJI POHANCI - Spodnja Pohanca ob 12. uri, organizatorja DRSC in Občina Brežice • OTVORITEV PRENOVLJENEGA CESTNEGA ODSEKA KRŠKA VAS - SKOPICE - Skopice ob 14. uri, organizatorja DARS in Občina Brežice . VELIKI GALA KARATE SHOW OB 30-LETNICI KARATEJA V BREŽICAH - dvorana Mladinskega centra Brežice ob 18. uri, organizator Karate klub Brežice in Mladinski center Brežice • PODELITEV ZOISOVIH ŠTIPENDIJ - Terme Čatež ob 19. uri, organizator Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Sevnica • VESELIMO SE SKUPAJ koncert in srečanje mladih pri restavraciji Štefanič ob 20. uri, organizatorja Občina Brežice in Zavod za turizem Občine Brežice odpetka, 21. 10. 05, do nedelje, 23.10.2005 • LIKOVNA KOLONIJA »MOSTEC 2005« - Stara gostilna Krulc, organizator Stara gostilna Krulc sobota, 22. 10. 05 • 19. POHODPOPOTEH BREŽIŠKE ČETE - Sromlje ob 9. uri, organizator Športna zvezä Brežice v sodelovanju s Planinskim društvom Brežice, Občinsko organizacijo zveze borcev, Občino Brežice in Krajevno skupnostjo Sromlje • OSREDNJA PRIREDITEV V POČASTITEV 60-LETNICE SLOVENSKE GIMNAZIJE V BREŽICAH - dvorana Kina Brežice ob 11.00 uri, organizator Gimnazija Brežice . ROKOMETNITURNIR GENERACIJ - športna dvorana pri OŠ Brežice ob 18. uri, organizator Rokometni klub Brežice . VESELIMO SE SKUPAJ - koncert in družabno srečanje občanov pri restavraciji Stefanie ob 20. uri, organizatorja Občina Brežice in Zavod za turizem Občine Brežice . TURNIR V ROČNEM NOGOMETU - Klub Mladinskega centra Brežice ob 20. uri, organizator Mladinski center Brežice nedelja, 23. 10. 05 • OTVORITEV RAZSTAVE SLIK LIKOVNE KOLONIJE »MOSTEC 2005« - Stara gostilna Krulc ob 11. uri, organizatorja Stara gostilna Krulc in Mladinski center Brežice • MEDNARODNA POZIVNA DIRKA V MOTOKROSU V RAZREDIH 125CCM IN "OPEN" - Prilipe, organizator AMD Brežice od ponedeljka, 24. 10. 05, dočetrtka, 27.10.2005 • TEDEN ODPRTIH VRAT V NLB, POSLOVALNICI BREŽICE: predstavitev najcenejše in najhitrejše poti do banke, kam s prihranki in kako do njih, enostavnejše poslovanje upokojencev z banko - vsak dan v delovnem času banke, organizator NLB, Poslovalnica Brežice sreda, 26. 10. 05 • okrogla miza GOSPODARSKI RAZVOJ SLOVENIJE V LUČI ZNANOSTI IN RAZISKOVANJA Teme Čatež ob 14. uri, organizator Združenje seniorjev Slovenije, Območno združenje za Posavje cetrtek, 27. 10. 05 • SREČANJE ŠPORTNIKOV BREŽIC IN SAMOBORA - športna dvorana pri OŠ Brežice ob 16. uri, organizator Športna zveza Brežice • SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Viteška dvorana Posavskega muzeja ob 17. uri petek, 28. 10. 05 . OTVORITEV ZBIRNEGA CENTRA BORST - Borst ob 14. uri, organizatorja Občina Brežice in KOP Brežice odpetka, 28. 10. 05, do nedelje, 30.10.2005 . RAZSTAVA MALIH ŽIVALI - šotor pri Restavraciji Štefanič od 8. do 18. ure, organizator Društvo rejcev malih živali Brežice sobota, 29. 10. 05 • MEDNARODNI ODPRTI HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR - Restavracija Stefanie ob 9.30, organizator Šahovski klub Brežice • KLUBSKI MARATON RADIA STUDENT - Klub Mladinskega centra Brežice ob 21. uri, organizator Mladinski center Brežice v sodelovanju z DZMP Krško nedelja, 30. 10. 05 • TRADICIONALNI POHOD PO SROMELJSKI PEŠPOTI - Sromlje, zbor ob 10. uri pred Okrepčevalnico Kranjčič, organizator Turistično društvo Sromlje • TEKMOVANJE V LOVU RIB S PLOVCEM ZA POKAL OBČINE BREŽICE na reki Krki ob 10. uri, organizator Ribiška družina Brežice • PROSLAVA IN PREDSTAVITEV KNJIGE "ZBORNIK SPOMINOV IZGNANCEV IN BEGUNCEV" OB 60- LETNICI VRNITVE IZGNANCEV - ob 14. uri maša za izgnance v dobovski cerkvi, ob 15. uri proslava v dvorani kulturnega doma v Dobovi, organizator KO DIS Dobova Tudi Gimnazija Brežice praznuje Tudi Gimnazija Brežice letos praznuje visok jubilej - šest- desetletnico, ob kateri so pri- pravili več različnih dogodkov. Eden tehje bilo tudi sloves- no odkritje (opravila sta ga pomočnica ravnateljice prof. Jožica Sušin in predstavnik Dijaške skupnosti) prestavlje- ne skulpture z imenom Suza- na. To je delo znanega sloven- skega kiparja Stojana Batiča in domuje pri brežiški gimna- ziji že od leta 1966. Zbrane nekdanje in sedanje profesor- je ter dijake pri odkritju pre- stavljenega kipca, ki naj bi bil še v tern letu tudi osvet- Ijen, je kot podžupanja Obči- ne Brežice, hkrati pa tudi kot predstojnica Območne enote Zavoda za šolstvo, pozdravila Stanka Preskar, kulturni pro- gram pa so ob tej priložnosti oblikovali kar dijakinje in di- jaki. B.M. Dijaki Gimnazije Brežice so kot uvod v praznovanje 60- letnice delovanja sole pripra- vili likovno razstavo z naslo- vom Monokromija (enobarvno slikanje). Razstava je tudi uvod v sodelovanje dveh ev- ropskih oddelkov gimnazi- je v mednarodnem projektu skupaj s srednjo solo iz Ita- lije. Večdisciplinaren projekt bodo realizirali v okviru likov- nih delavnic z italijanskimi sovrstniki, ki jih pričakujejo na obisku v Brežicah. Razsta- vo sta z nagovori odprla po- močnica ravnateljice Gimna- zije Brežice Jožica Sušin in profesor likovne vzgoje Alojz Konec, s kulturnim progra- mom pa so jo popestriti dijaki sami. Razstava bo v gimnazij- ski avli na ogled do februarja naslednje leto. P.P. Otvoritev razstave v avli Gimnazije Breiice A smeha ni bilo moč zatajiti KUD Slavček Vetika Dolina Dram- ska sekcija »Vaška scena«, v ka- teri ustvarjajo mladi, se je v MC Brežice z igro pridružila vrsti prireditev, ki v oktobru poteka- jo. v počastitev praznika Občine Brežice. Mladi so, hvale vred- no, praznik počastili s komedi- jo »Moža je zatajila«, neznane- ga avtorja. V komediji, kjer v medenih tednih uži- vata mladoporočen- ca in njune medene ure dodobra razbur- ka mladoporočenki- na neporočena pet- desetletna teta, ki ne seznanjena o po- roki na silo želi, da bi se poročila s pre- cej nevednim mami- nim sinčkom zato, da bi mlada po njej lahko bogato dedo- vala in, kjer mla- dima na različne načine streže in re- šuje nastale zaple- tene situacije kuha- rica Katrca, so se v igri več kot samo do- bro predstavili Ro- bert Zofič, Marina Pezeli. Marko Or- Vogrin. Igralski zasedbi in reži- serki Editi Binkovski gredo vse čestitke, saj sta prisotnemu ob- činstvu-za Brežice kar solidnemu številu-uspeli pričarati uro in pol sprostitve, smeha in dobre vo- Ije, to pa ju je nagradilo z zaslu- ženimi aplavzi. N. Jenko S. Med pomembnimi tetošnjimi pridobitvami občine Breiice je novo krožisče v Spodnji Pohanci, ki ga bosta v petek, 21. oktobra, ob 12. uri odprla breiiski zupan Ivan Molan in minister za promet mag. Janez Bozič. Dve uri kasneje pa bo otvoritev prenovljenega cestnega odseka Krska vas - Skopice. Sveta vera ^^ bodi vam lue! W* BREŽICE r 1855 mis'tjoH ZÜ05 Misijon v Brežkah, od 18. do 27. novembra 2005 Vzwpniji (Brežice se pridruzujemo lestitkgm obprazniku Občine Ti Lxc»i, Word, PowerPoint; «v. SAP-osnovno znanj«) » pripravtjenost ta potovanja Tehnik/inženir (m/ž) ali pomočnik (m/i) u preverjanj« kakovostl KRŠKO Vaše naloge: - zagotavtjanje kakovostnih normativw »¦ vzorčenje embalažnih komponent in standardno pakiranih proizvodov po specifikaciji > izdelava ustrezne dokumenta- cije v zvezi s preverjanjem kakovosti > šdanje sodelavcev za kontrolo kakovosti v proizvodnji •• sprovedba zaključnega izpita •- analiza kakovosti » menedžment pritožb in reUamadj Vaš profit: » osnovna tehnidna/strojna izobrazba detovn« izkuinje pri kontroli kakovosti ali v proizvodnji (najmanj 2 leti) •¦ nadpovpreina komunikativnost - zanesljivost » natačnost pri delu » prodornost •¦ dobro znanje nemitin« in anglesiine » odlitno poznavanje dela z ratunalnikom (Office: predvsem Excel, Word, PowerPolntj «v. SAP-osnovn© znanje) »¦ pripravljenost za potovanja Proizvodno inženirstvo (m/i) KRŠKO Vaše naloge: »¦ izdelava in razvoj načrtov delovnih procesov » ugotavljanje casov priprave in trajanja delovnih procesov za standardizacijo po metodi MTM (Methods Time Measure- ment) *- kontrola in optimiranje obstojecih delovnih procesov in casov •¦ vpeljava tehnik standardizadje » sodelovanje pri izdelavi investicijskih nacrtov/tzraLunov » nadaljnjt razvoj embalazne dokumentacije Bosch j« povaod po svetu sinonim za Inovathmo tahnke in kahwwost. megom« brazkompromiana mnMfJwMwt k poweoevanju donoaov j* prawa lnw—tic poznavanje MTM-metode (Methods Time Measure- ment) »> izjemna komunikativnost » logično razmiiljanje •¦ pogajalsko znanje anglesCine »¦ odlitno poznavanje dela z računalnikom (Office: predvsem Excel, Word, PowerPoint; ev. SAP-osnovno znanje) »¦ pripravljenost za potovanja Vsak uspoh ima svoj zaöetek. Posljit» nam svojo ponudbo. Ponudbo poiljite v angleskem ali nemikem jeziku na naslov: Robert Bosch AG, Personalabteilung, Fr. Fischer Geiereckstraße 6, 1110 Wien. Austria Blrgit.Fischereat.bosch.com wwvjJMMch«at "Športnik Posavja 2005" NAGRADE ZA SODELOVANJE Med prispelimi glasovnicami bomo izžrebali pet dobitnikov nagrad. Tokrat bomo razdelili naslednje nagrade: 1. Knjiga »Speedway v Krškem« 2. Knjiga »Krško in Krčani« 3. Knjiga »Zarjavela od vsakdanjosti« 4. Majica z znakom Posavskega obzornika 5. Kapa z znakom Posavskega obzornika Vabljeni k sodelovanju! NEVIODVNVM GLASOVNICA St. 7 Glasujem za: športnika __ športnico _______________ ekipo v posamičnih športih ekipo v kolektivnih športih ¦ Ime in priimek Naslov Izpolnjeno glasovnico pošljite na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško (pripis: Športnik Posavja 2005) E0D5 ŠPDRTNIK POSAVJA ObzorniK POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 www. posavje. ins o, obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica. Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 25. oktober. Za točnost po- datkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo nji- hovi uredniki. Tisk Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada 23.200 izvodov Časopis je brezplačen. Nasiednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 3. novembra. NEVIODVNVM m ZANIMIVOSTI Posavski obzornik - številka 99, četrtek, 20.10. 2005 Na obisku pri Mariji Sušnik na Bizeljskem S spominskim gradivom ohranja družinsko in krajevno dediščino Marija Sušnik je ob svoji 75-letnici pripravila »Etnografsko zbirko treh generacij na Bizeljskem na nekdanji Filovi domačiji ob vinsko turistični cesti«, ki zajema 83 pestrih strani, napisanih izredno tenkočutno. Ko sva ravno sedeli ob spominskem gradivu, je sprejela naročilo iz sevniške osnovne sole za obisk Etnografskega muzeja v slikovitem okoiju na Pišeški cesti na Bizeljskem, kjer se bodo učenci lahko napajali ob okoli dva tisoči zanimivi zbirki. Gospa Sušnikova, spominsko gradivo je plod ... Je plod mojega 10-letne- ga dela pri Turističnem dru- štvu Bizeljsko, izpopolnjeva- nju lastne etnografske zbirke, dokumentirane s starimi fo- tografijami, sodelovanja pri razstavi ob 100-letnici ob- nove vinogradov po trtni uši ter ob popisu stavbne in na- ravne dediščine iz vasi na bi- zeljskem področju. To je si- stematično zbiranje podatkov o življenju in delu Bizeljancev v prejšnjem stoletju, s foto- grafijami in pisno dokumen- tacijo. V gradivu je opisana uporaba pripomočkov, naprav in orodja za delo v vinogra- dih in v sadjarstvu, poljedel- stvo in živinoreja, posebej je opisan ptič čebelar z gnezdiš- či, pa dodatna dela - obiranje hmelja, lupljenje sliv s stran- skimi proizvodi v sadjarstvu, medarstvo, ostale kmetijske panoge, izdelava in promet s spominki, bralec bo našel opis kratkih zgodovinskih do- godkov povezanih s prebivalci tega vinogradniškega območ- ja, iz izgnanstva, sicer pa bi še lahko naštevala. Kdo vas je spodbujal k opi- su? To so bili obiskovalci iz Kme- tijske srednje sole Grm, Škof- je Loke, Kranja, okoliških osnovnih šol, vedoč, da do- godki in posebnosti tonejo v pozabo, zato naj bodo napi- sani in fotografirani. Znano je namreč, da v stotih letih ostane le dva odstotka tiste- ga, kar se je v tern obdobju uporabljalo. Najbolj hvaležni obiskovalci so tujci od Kam- čatke do Avstralije, ki takšnih predmetov ne poznajo. Kaj pripoveduje vaš dekliški priimek Fila? Precej časa sem iskala, od kod izvira, in prišla do poda- tkov v Leksikonu slovenskih imen, da je prvi napisan vir iz leta 1730. Nahaja se v škofov- skem arhivu v Mariporu, vpi- san z rojstnim podatkom Mi- hael Fila, rojen 1730 v Zgornji Sušici na Bizeljskem. Nastal je po osebnem imenu Filip- pos-Filip iz grščine in pomeni ljubitelj konjev. Mi nismo bili kakšni močni kmetje, smo pa lepo živeli, ker je ate kopal vodnjake. Obogateti s tern res nismo mogli, vendar pomanj- kanja nismo trpeli. Lepo se je zaslužilo tudi s sadjarstvom. Ob prebiranju se zlahka za- čuti vaš globok, čutni odnos do narave, dediščine... Moj prvi učitelj je bil po oče- tovi strani stari ata Fila. Ob pohodih v naravi me je vzpod- bujal k rahločutnosti do vsega živega, do murčkov, čričkov, pozimi sva stala in štela pti- ce, koliko jih je vzela zima. In po mamini strani stara mama Hotko, ki je bila zelo napred- na, naročena na časopis Do- movina, iz katerega je izre- zovala posamezne zanimive fotografije in jih shranjeva- la. Imela je poseben odnos do vsega lepega, naravnih lepot, cvetja, metuljev. Imela je iz- reden estetski cut in nasploh je vse videla v lepi luči, vse je gledala z lepimi in dobri- mi očmi. Po končani Srednji kmetij- ski soli ste se zaposlili kot referentka za kmetijstvo na Občini Brežice, kasneje na davčni upravi kot referentka za odmero dohodka od kme- tijstva. Nekaj iz službenega obdobja ... Ko sem prišla na Občino, je bilo takrat podržavljanje, ki je bilo vendar dosti humano, da so ustvarjali driavna pose- stva. Imela sem terenska dela in ko sem hodila, sem vide- la, kako neusmiljeno so meta- li vinogradniška orodja. Tako me je prijelo zbirateljstvo in se me je prijelo ime zbirate- Ijica. Še vedno ste sodna cenilka za zemljišča. S čim se sreču- jete pri delu? Pri mojem delu ni problemov, problemi so dolžniki, ki ne morejo poravnati svojih ob- veznosti. Ni jih toliko, so pa zadolžitve velike. Zadolževa- li so se za trgovine all druge dejavnosti, ob slabem prome- tu dolgov niso mogli izplača- ti, bančne, zavarovalniške in sodniške obresti pa so oderu- ške. Sicer pa pri kmetijstvu zagovarjam zaokrožene in manjše kmetije, ki sta stabil- ni kategoriji in ki ob še enem službenem mestu nudi solidno življenje in ne tlake. Kaj bi dejali za svojih 75 let? Rekta bi, da smo dosti dožive- li. Krizo 1933. leta, elemen- tarne nezgode 1938, pa iz- gnanstvo. Do 1960 je bilo zelo težko obdobje, po tern letu je nastala prelomnica, ko smo kar lepo živeli, skrbeli za star- še, hčerki sta bili pridni in se šolali in si ustvarili dobri dru- žini, trije vnuki so v veselje. V novi državi pa je delo vsee- no bolj ovrednoteno, zahteva pa se solidno delo. To, kar go- vorim, govorim za področje, kjer sem pretežni del svojega časa - to je na Bizeljskem. Marija je iz pozabe iztrgala tri srca z Bizeljskega, tafel- pet in duhca, z zbranim spo- minskim gradivom, napisa- nem v preprostem jeziku in zanimivem za vsakega bralca, pa je naredila veliko delo, ki si zasluži vso pozornost. Ne- kaj izvodov sedaj posoja in ti so bralcem v veliko zado- voljstvo. Natja Jenko Sunčič Marija Sušnik Vabilo k sodelovanju Posavski obzornik spremlja dogajanje v vseh treh posavskih občinah, zato vabimo krajevne skupnosti, društva, klube in druge organizacije, da nas obveščajo o svojih prireditvah na elektronski naslov: obzornik@volja.net ali na poštni naslov: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 KRŠKO RADIO K R Š K O www.radioenergy.si marketing: O41 322 99O Hura! nüräfotsicönTBrezice Cesta svobode 31, Brežice Pon. - pet. 8.00 - 20.00 Sob. 7.00- 15.00 119r w---------------------------------- Poauirf ko Mlako 3,5 % m.m., 1 liter 51 r ~ Bala nofca Tip 500, 146r Killa snwtana 18% nun., 400 g 79 r Paitata Prlmo 100 g 35r ^NavatfnijopHt 3,2 % m.m., T5O«I 45r 'satfnijogurt ananas ali jagoda, 150 g 169 r Jajca M velikost, lOjaJc PostoKfM stncm Mcrotor, «t d., DuMpta cesl» 107,1000 yuWjaiw .........IIIIIIH..... ' I Zivimo ceneje Hura!'