Naši dopisi. Iz Slatine na Rumunskem meseca novembra. — Ru-munska hitro napreduje pod previdnim ministerstvom predsednika Bratianu. Kdor je deželo videl pred 10 ali 20 leti in jo pogleda zopet danes, bi je ne spoznal zopet. Lepe, široke, kakor bi vstrelil, ravno in dobro izdržavane deželne, okrajne in občinske ceste speljane so križem dežele tako, da se prav mnogo okrajnih in občinskih cest avstrijskih ne more meriti ž njimi. Železnic je zadosti, pa dodelava se leto za letom še novih stranskih prog. Ob Donovi nastala so nova pritišja, tako Galac, Braila, Sistov, Magiirele, Corabia, Calafat in Severin in tako dalje. Kedar so sredstva za promet v deželi gotova, potlej trgovina hitro napreduje. Če bi bila Dolenjska na Ruraunskem, bila bi uže skoz 10 let nameravana in izmerjena železnica zdavnaj gotova in ta del dežele za trgovino odprt. Z industrijo se ve da gre tukaj še počasi, vendar pa napreduje. Tako deluje v deželi nad 6000 parnih strojev (večidel lokomobil) deloma za gospodarske namene kot parni mlini (skoraj v vsaki občini je para mlin) , dalje ste dve tovarni za izdelovanje sladkorja, dve steklarnici, predilnice za volno, več tovarn za žganje špirita, pivovarn, mizarnic na par, tovarne za izdelovanje smodnika, papirja (eno novo izdeluje vodja Engel-lander, ki je bil prej v Vevčah), veliko tovarn za izde-lavanje strojev itd. itd., je nastalo. Tudi stare turške napake, da grajščaki odiraja kmete, bo zbornica kmalu odpravila po poljedelskih postavah. Ravno tako je vlada z močno roko prišla na pomoč kmetom in poljedelstvu sploh. Dve leti sem se uže vsako leto v posamesnih okrajih priredujejo razstave živine, pri katerih se delijo darila, se skušajo v oranji itd. na državne stroške; tudi se je letos v deželi ustanovilo več kmetijskih šol, tudi obrtnijske šole, v katerih se podučuje, pa tudi kažejo in poskušajo različna rokodelstva (kovaštvo, ključarstvo, mizarstvo, izdelavanje strojev), za mašinstvo izučujejo se domači mladenci; dalje ste bili ustanovljeni dve poljedelski akademiji in dve gozdarski šoli in je bilo nameščenih več popotnih učiteljev. Mnogo mladim ljudem (z izpiti zrelosti) dajejo se državne štipendije, da se izuče v tujih deželah za učitelje. Ljudska šola je v vsaki občini najmanj ena, v večih krajih so normalne šole, po mestih realne gimnazije in liceje, v Bukureštu pa je vseučilišče. Jaz le strmim, ako se oziram nazaj na leto 1873., ko sem prvič prišel na Rumunsko in je bilo sploh le mogoče jahaje na konji skoz deželo potovati, da je bilo mogoče s pogumnostjo, trdno voljo in denarnimi sredstvi v tako kratkem času deželo in ljudstvo z otročjega stanu tako visoko povzdigniti. To pa je bilo mogoče samo po nesebični požrtvovalnosti moža, kakoršen je Bratianu. To sem trdil uže tudi drugod. Pa napredek moral bi biti še boljši in hitreji, ako bi Rumunci ne bili tako zaprti in nestrpni nasproti tujim strokovnjakom, marsikatera draga poskušnja bi se prihranila in namen bil bi hitreje dosežen. Fr. Schollmayr. Z Dunaja 4. dec. — Zadnje dni razmotale so se, kakor kaže, homatije na tukajšnjem vseučilišči. — Opoziciji sedanje vlade zdelo se je namreč primerno , preselitev vseučilišča v novo velikansko in lepo poslopje spremljati z novimi škandali. Ako ni pravega povoda, mislili so si kolovodje, zvijemo si ga s trte, in sklenili so najprej ponoviti škandale zoper bivšega rektorja profesorja Maassen-a, kateri je lansko leto pokazal „nezaslišan^^ pogum, sedanji vladi nasproti biti pravičen. Zbrala se je tedaj k prvemu predavanju prof. Maassena truma nemških buršov, časnikarskih pobiračev in druzih mlajših rogoviležev, ki se nahajajo pri vsakem škandalu in sprejeli so bivšega rektorja z vpitjem ^^pereat" (naj pogine) in s kričanjem tako, da mu ni bilo moč predavati in je konečno izrekel, da ga toliko časa ne bo učit na vseučilišči, dokler se red ne povrne. Nov rektor Wedel se ves čas ni zmenil za vse te homatije, dekan Eksner pa je prišel še le po dolgotrajnem kričanji neposredno odobravat ves škandal, vendar pa dostavljajoč, da naj bode zdaj, ko so „gospodje" dijaki na dosti razumljiv način izrazili svoja čutila, zadosti tega, in naj gredo gospodje zdaj vsak svojo pot. — Edini profesor Lorenz obsodil je odločno to ravnanje rekši, da je s prof. Maassen-om, velikim učenjakom, razžaljen tudi on, - 393 _ da bi se pod njegovim rektoratom ne bilo smelo zgoditi kaj tacega, pa da ga tudi ne bode na vseučilišče, dokler ne bode napravljen red. To je razžalilo rektorja Wedelna in odpovedal se je svojemu častnemu poslu, poskušavši poprej v preiskavo dejati profesorja Lorenza. Zdaj je akademični senat sklenil izvoliti novega rektorja; volitev ima se vršiti dne 16. ali 17. t. m. — Vrh tega zavezali so se načelniki raznih dijaških društev, za naprej skrbeti za red in tako je — za zdaj, do prihodnjega ponovljenja ta poskušnja opozicije, politično rogoviljenje ustanoviti na vseučilišči, pri kraji. Danes zboruje zbor poslancev prvič v novi, zares krasno in bogato izdelani palači. Dovoz k nji je ska-žen — strm, sicer pa je zgradba izredno bogata in krasna. Na u nanj i sprednji strani kažejo se močni kamniti, do pod strehe segajoči stebri; od sprednjega se gre po nekoliko stopnicah med stebri do glavnega vhoda. Velikanska vrata, prepeti z rumeno-svitlo kovino, so na sredi predrta in je vloženo lepo steklo. V prvem velikem hodišči ozidano je vse zidovje z mnogo-barvenim marmorjem. Na desno od glavnega vhoda je velika , krasna, svitla dvorana, zbornica za poslance. Sedeži so lepi in pripravni, glede višine razvrsteni tako, da je predsedništvo v eni višini z onimi poslanci, kateri imajo najviša sedeža, vsi drugi sedeži pa so polu-krožna vrsta niža in niža dol do mize stenografov in oziroma do sedežev ministerskih; za temi so zopet vrsta za vrsto viši sedeži vladinih zastopnikov, poročevalca, pero-vodij, podpredsednikov gori do predsednika. Za najskrajnimi sedeži poslancev vzdiguje se vrsta 18 s kararskega marmorja izsekanih stebrov, vrh katerih se vzdigujejo krasno izdelane galerije za poslušalce. Med omenjenimi stebri je več vrat — vhodov in izhodov za poslance. Okno ima dvorana le eno, to pa je ves strop, skoz katero prihaja v vso dvorano obilno svitlobe. — Marsikdo izmed poslancev pač zdihuje: vse prelepo, tudi desetina vse te krasote zadostovala bi resnemu in težavnemu delovanju državnega zbora, vendar pa dostavljajo tudi vsi dobri državljani in vestni poslanci : ;,Bog daj, da bi se zmiraj v tej krasni zbornici mislilo in skrbelo tudi za blagor vse države, za blagostanje, za obstanek težko borečih se državljanov!" Iz Gorice 26. nov. (Izv. dopis. — Konec.) Predsednik tukajšnje c. kr. okrožne sodnije, Pavel Sbisa, dobil je red železne krone 3. vrste. Ne mislite pa, da naša okrožna sodnija občuje s slovenskimi strankami slovenski. Tu se zapisujejo vsi zapisniki samo italijanski, in Slovenec posreduje s predsedništvom in drugimi sodnijskimi osebami s posredovanjem tolmača, ki pa ne more absolutno zabraniti, da bi se tu pa tam ne godile pomote vsled krivega razmoljenja. Mnogo so se pri nas uže pritoževali, da so se jim godile krivice, ker so jih drugače razumeli pri sodniji, kakor so se hoteli sami izraziti. Materijalne in moralne krivice so ob taki osnovi neizogibne, pa za narod slovenski jako žalostne. Prevdarite samo, da med porotniki pri naši c. k. okr. sodniji se nahaja vedno več Italijanov, nego Slovencev, in razvidite, kako hudo se nam godi. Naj še omenim, da je bil ob isti priliki imenovan za predsednika deželne sodnije v Trstu Adolf Mosettig (reci: Mozetič), ki je bil dosedaj podpredsednik te sodnije. Novi predsednik je rojen v Renčah, slovenski občini blizo gorice. V Ljubljano je premeščen podpolkovnik Albin S v are, dosedanji poveljnik tukajšnjega deželno-brambovskega strelskega batalijona. Ta viši častnik, rojen Kraševec, je bil tukaj jako priljubljena oseba. V slovo so mu bili priredili častniki jako lep večer s pojedino in godbo. — V otroški vrt, odprt 22. t. m., so doslej vpisali okoli 40 otrok. — V soboto je bila priredila naša čitalnica prvo 394 - zimsko veselico s petjem, deklamacijo, govorom in ple» som. Med petjem in potem je svirala yojaška godba tukaj novega polka vojvode Ludovika bavarskega št. 62. Veselico so viši in niži častniki tega polka počastili v polnem številu; toliko slabše, da so bili domačinci primerno jako slabo zastopani. To kaj slabo vpliva na tuje goste, ki si morajo misliti, da slovenskega elementa v Gorici kar ni. Gospoda naša slovenska je uže taka, pravijo; nu, potem pa naj si ne prišteva plemenitih pridevkov rodoljubnosti in narodnjaštva. Vidi se, da taki vrsti ljudi tudi naše časopisje le preveč prizanaša in sosebno rado slabosti takih „rodoljubov" prezira in pozablja, kedar se vsiljujejo za slovenske javne posle, katere si bodi vrste. Sicer pa naše čitalnice odbor pošteno deluje, in meni vsaj zlasti ugaja poprečna skromnost pa delavnost tega zastopa. Take lastnosti moreja društvo le pospeševati. Bodočemu občnemu zboru naše čitalnice bi jaz to stran za volitve novega odbora sosebno priporočal. Iz Gorice 3. dec. (Izv. dop.) Zopet nam je smrt pobrala slovenskega poštenjaka stare korenine. C. k. nad-sodnijski svetovalec gosp. Anton Gorjup (sam se je pisal Goriup) je v soboto zjutraj 1. t. m. umrl, ne da bi bil prej posebno zbolel. Star je bil 72 let, in še zadnje dni je po stari navadi našo čitalnico obiskavaL Pokojnik, z Vrha na Kanalskem doma, je zdavno zaslovel v naši deželi kot izvrsten jurist in bister, pa mil sodnik. Bistrega razuma in nevsmiljene logike se je pokazal tudi kot nekdanji državni in do poslednjih let kot deželni poslanec goriških Slovencev. Odlikoval se je v svojih izdelkih sosebno tudi kot deželni odbornik, ki je kot tak deloval tudi v deželnem šolskem svetu. Svoje dolžnosti je povsod vestno in natanko iz-polnoval, in je bil v tem oziru pravi vzor svojega poklica in javnega ljudskega zastopnika. Natančnost in vestnost ga je vodila tudi v zasebnem gospodarstvu in življenji. Poznalo se mu je, da odkritosrčnost razodevar tudi na zunaj, in veselilo je opazovalca, da ima pred seboj razvitega, nenavadno omikanega, visoko stopinjo javnega življenja zasezajočega, pri vsem tem pa pohlevnega in čez in čez skromnega možaka, kakoršnih med olikanci in višimi naobraženci tudi na Slovenskem ne nahajamo preveliko, pač pa le prepogostoma jako pogrešamo. Čitalnici goriški bil je od začetka do konca zvest ud in podpornik. Zanimal se je, kakor se samo ob sebi razume, za vsestransko politično in sosebno tudi za narodno gibanje svojih rojakov. Kot mladeneč ni imel sreče in prilike, temelj postaviti si za samostojna gibanje v slovenščini, in pozneje mnogostransko delavno življenje mu ni dopuščalo doteči, česar mu šola ni bila ponudila. V tem pogledu je bil zaostal, in to je morda tudi glavni povod, da ni gmotno za slovenski razvoj več daroval, nego bi bila sedanja doba od narodnjaka slovenskega pričakovala, in sicer od takega, kateremu je varčnost in ugodno javno stanje nakopičilo obilo gmotnega blagostanja. Oporoka njegova ni še znana^ pravijo pa, da je zapustil nad 80.000 gold., prej ko ne vse svojim sorodnikom, med temi tudi takim, ki niso ravno potrebni tolikih zapuščin. Pogreb je bil danes s prav velikim sprevodom. Na mrtvaškem vozu je bilo videti mnogo lepih, prevelikih vencev s trakovi, med katerimi so se odlikovali oni deželnega odbora, goriške čitalnice itd. Pevci goriške čitalnice so zapeli v cerkvi prav lepo in mogočno-presunljivo „Jamica tiha". Globok vtis je petje napravilo tudi na odlične italijanske in nemške uradnike in gospode, ki so se pogreba vde-ležili. Čitalnica je med sprevodom razobesila tudi svojo zastavo. Slovenci so mnogoštevilno pokojniku izkazali poslednjo čast in toliko rajši, kolikor bolj jih je razžalilo, da so tudi v čitalnico poslali mrtvaški list edina v italijanskem jeziku in celo z naslovom v tem je-zi^n. Na mrtvaškem listu naznanja tužno vest smrti pokojnikov brat Jožef Gorjup|, c. kr. deželni svetovalec, o katerem je znano, da je še letos kandidoval v deželni zbor za Slovence. Žalostno pač, da moramo goriški Slovenci večkrat doživeti take dogodke o takih prilikah! — Čast, gosp. Hilarij Zorn, goriški Slovenec, je imenovan za kateheta na tukajšnji realki. — Bralno in podporno naše društvo je imelo sinoči lepo zabavo s petjem in podučnim govorom o novi obrtnijski postavi. Ta govor, ki ga je imel č. g. dr. Gregorčič, je gotovo vsem poslušalcem jako ugajal, ker je bil jako primerno razrejen in prav ljudskemu duhu priležen. Govornik ni bral, ampak je zares govoril brez vsake zunanje pomoči; tako bi morali delati vsi govorniki, ki podajejo poduke priprostemu ljudstvu. ,,Predavanj" pa tudi viši razredi družbenega življenja ne potrebujejo, ko bi jim znali s primerno osnovanimi govori pozornost vzbuje-vati. — Tudi pri nas smo imeli zadnje večere zaporedoma tako imenovano podgorelo nebo in sicer še pozno po mraku. Stare ženice so začele takoj prorokovati o vojski in drugih nevarnostih. Vidi se, kako daleč smo še z razumom od naravnih zakonov tudi po mestih. — Danes je somenj sv. Andreja, 14dnevni glavni trg goriški, privabil obilo množico v mesto. Iz jablanske županije pri Ilirski Bistrici 27. nov. — Nenadoma je gosp. duhovni pomočnik Jakob Strupi prestavljen bil od nas daleč na štajarsko mejo v Radeče. Ta gospod si je pridobil v kratkem triletnem bivanji pri nas s svojim prijaznim obnašanjem, z marljivostjo v opravljanji duhovne službe, posebno pa za poduk šolske mladine ljubezen in hvaležnost vseh faranov; s težkim srcem smo se ločili od častitega gospoda Jakoba, kojega bomo vedno v dobrem spominu ohranili. Pridobil je mnogo novih udov s svojim prigovarjanjem bratovščini ^vednega češčenja sv. Rešnjega Telesa'', tudi družba sv. Mohorja ni nikdar v naši fari toliko udov kakor letos štela, o čemer se lahko vsak iz družbenega koledarja prepriča. — Naša soseska je častitemu gospodu še posebno hvalo dolžna. Pred svojim odhodom je blagodušno daroval tukajšnji ^občinski knjižnici" 34 lepih slovenskih knjig, med njimi celi lanski letnik ^^Zgodnje Danice", kojo bo naše ljudstvo z veseljem prebiralo. Za vse to se podpisani župan v imenu svoje občine, katera šteje do 1800 prebivalcev; presrčno zahvaljuje preblagemu gospodu, ter ga prosi, naj še zanaprej trnovsko faro v blagem spominu ohrani. J. P. Iz Ljubljane. {Državni naši poslanci) podali so se pretekli pondeljek zopet na Dunaj. — Obravnave sicer ne kažejo začetkom posebno zanimivega, toda v obče obetajo se za to zasedanje vendar zelo važne splošne postave, skrbeti pa bode tudi za mnogovrstne gospodarske potrebe naše dežele, pa tudi skrbeti za to , da se vresničijo in zavarujejo obstoječe postave o narodni enakopravnosti glede vseh Slovencev in posebno skrbi za to, da se z resno voljo odpravijo vse iz dobe nepravičnih nam poprejšnjih vlad ostale naprave, po katerih se v nasprotji s temeljnimi državnimi postavami narod slovenski od ene strani ponemčuje, od druge po-italijančuje. — Samo po sebi je razumljivo, da to doseči je našim poslancem v podporo in v soglasji z večino državnega zbora in s pomočjo sedanje vlade držeče se načel izrečenih v Najvišem prestolnem govoru leta 1879. — {Seja trgovinske in obrtnijske zbornice dne 30, novembra!) 1. Zborničin proračun za 1. 1884. se potrdi v smislu sekcijskega nasveta v polni svoti s 4221 gold. Pokriti se ima pa s prebitkom v blagajnici in z do-klado, jednako visoko kot dosedaj. 2. Za izpraznjena mesta cenzorjev pri podružnici avstro-ogerske banke v - 395 . Ljubljani nasvetujejo se sledeči gospodje: Fran Kolman, Josip Krisper, Josip Luckmano, Ferdinand Souvan, Valentin Zeschko, Vazo Petričič in Janez Perdan. 3. Sklenilo se je, C. k. finančni direkciji poročati, da zbornica pritrdi temu, da se po njej nasvetovana določba glede plačilne tarife služabnikov pri c. kr. glavnem carinskem uradu sprejme. Določba meri na to, da bi se plačalo po 2 kr. za vsak carini podvržen paket, brez ozira na to, ali je omenjen v posebnem voznem listu za-se , ali pa z druzimi vred v jednem samem voznem listu. Sklenile so se razun te tudi še nekatere druge premembe omenjene tarife. 4. Šoli za lesovine v Kočevji se nakloni v podporo 50 gold. 5. Prošnja županstva v Gori za dovolitev dveh letnih in živinskih sejmov se podpira. 6. Po nasvetu zborničnega svetnika Karola Luckmanna se sklene, vložiti prošnjo na c. kr. trgovinsko minister-stvo, da bi se odpravljala pošta iz Kranja v Tržič in iz Lesec v Bohinj uže tako zgodaj, da bi se oddajala došla pisma v Tržiču uže okrog 8., v Bohinjski Bistrici pa okrog 11. ure dopoludne. 7. Po nasvetu zborničnega svetnika Kordina se sklene na to delati, da bi se zvišala carina na pakete, vpeljane za vžitninske predmete do 5 kilo. 8. Po nasvetu zborničnega svetnika Perdana se sklene, c. k. trgovinskemu ministerstvu poročati, da zbornica nima ničesa dostavljati natančnejim zaznamkom o blagu, ki se uvrščuje v različnih strokah pod skupnimi imeni, kot: trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom, trgovina z materijalnim blagom, trgovina z mešanim blagom, branjarija itd. 9. Po nasvetu zborničnega tajnika ces. svetnika J. Murnika se sklene, vnovič potezati se za to, da se ustanovi strokovnjaška šola v Kropi in Kamnigorici, oziroma, da se dovole ustanove obiskovalcem puškarske šole v Borovljah. 10. Po nasvetu zborničnega tajnika se sklene, prositi za ustanovitev šole za lesovine v Ljubljani. — (Vvažanje strojev za polovico carine.) Vsled naredbe C. kr. finančnega ministerstva od dne 2. oktobra 1882. 1. št. 29.844, V. B. št. 45 morajo prosilci vlagati prošnje za vvažanje strojev proti polovici carine pri dotičnem finančnem uradu I. instance. Akoravno obstoji ta določba uže nad leto, se vendar vlagajo take prošnje neposredno pri c. k. finančnem ministerstvu. Ker se vsled tega konečna rešitev zapozni, je opozorila C. kr. finančna direkcija v Ljubljani vsled ukaza C. k. finančnega ministerstva od 17. novembra t. 1. trgovinsko in obrtnijsko zbornico v Ljubljani, da naj s to določbo seznani industrijalne kroge. — {Odbor odseka za konjerejo) izvolil si je za predsednika g. dr. Božidara Rudeža, za predsednikovega namestnika pa gospoda podpredsednika kmetijske družbe grajščaka Jožefa Seuniga.— Gosp. J. Lukmann baje ponudenega mu predseduištva v tem odseku ni hotel sprejeti več — {Subvencijskih ovnov in ovac ukviškega plemena) pride 10. dne t. m. popoludne 9 repov v Lesce, po katere naj v zadnjih ;, Novicah" navedeni gorenjski gospodarji po-nje pridejo, ostali dospejo pa tudi ta dan popoludne ob 3. uri v Ljubljano, katere naj pa gospodarji iz druzih krajev 11. dne t. m. prevzamejo. — {Odlikovanje,) Za izredno marljivost pri izdela-vanji zemljiških knjig podelili so presvitli cesar c. kr. okrajnemu sodniku v Velikih Lašicah, gospodu Josipu Martinaku, „vitežki križ Franc Jožefovega reda".— Živijo! g;;ž=* Kmetovalci, kateri želijo dobiti izvirno rusko (rigajsko) laneno seme, naj se oglasijo za-nj pismeno ali ustmeno zadnji čas do Svečnice v pisarni c. k. kmetijske družbe. 396 - — {Razpisane službe,) Učitelja na enorazrednici v Šent-Vidu pri Vipavi. Plača 450 gold. Prošnje do 15. januarja 1884. na okr. šolski svet v Postojini. — Dru-zega učitelja na trirazrednici v Srednji Vasi v Kočevji. Plača 450 gold. Prošnje do konca t. m. — {Slovensko gledališče?) Prihodnja slovenska predstava bode 8. dne t. m. (praznik Matere Božje). Predstavljal se bode Holtejev igrokaz s petjem v 2 oddelih ^Bisernica". S tem bode ustreglo občinstvu dramatično društvo, da je izbralo igro, v kateri se nahaja tudi petje.