Gradivo za prilogo pripravlja INDOK Center Domžale
Domžale, 12. september 1980 - Št. 8
0 9*»ttt««*4»t; >K'i/w«i>i>«a«»»^*««ow».?«>t"«43«A*»t»»it
Uspehi gospodarjenja v polletju:
'/////////////////////////////////A
Izvršni svet naše občine je informacijo o rezultatih poslovanja v prvem polletju letošnjega leta ža obravnaval, v kratkem pa bodo o uspešnosti domžalskega gospodarstva oziroma delovnih organizacij z našega območja spregovorili tudi na zasedanju domžalske delegatske skupščine.
Ob prvih ocenah uspešnosti gospodarjenja delovnih organizacij z območja občine je moč ugotoviti, da gre za precej pozitivnih premikov, ki prinašajo nekatere lepe dosežke.
VEČJI DOHODEK OD PRIČAKOVANEGA
Ob intenzivnejši proizvodnji, ki je petino večja od lanske, je bil dohodek celo večji od pričakove-nega. Ob tem velja omeniti izredne ugodne rezultate v zunanjetrgovinski menjavi, kjer so delovne organizacije v polletju dosegle za skoraj 19 milijonov dolarjev izvoza, kar pomeni 76 odstotno povečanje. To pa je v primeru s slovenskim poprečjem povečanja izvoza, to poprečje znaša 38 odstotkov, skoraj še enkrat več.
IZVOZ PRESEGA UVOZ
Nadomeščanje uvoza z izvozom se je zaradi omenjenega bistveno izboljšalo, tako da v naši občini izvoz že presega uvoz, saj zunanjetrgovinski presežek znaša več kot 160.000 dolarjev.
Z zunanjetrgovinsko bilanco je v primerjavi s prvim letošnjem tromesečjem nekoliko slabša, v primerjavi s prvim polletjem lani in prvimi petimi meseci letos pa boljša.
UGODNI FINANČNI REZULTATI
Finančni rezultati poslovanja gospodarstva so v prvem polletju 1980 ugodni. Z izgubo ni poslovala nobena OZD oziroma TOZD, medtem, ko so ob tromesečju letos in v prvem polletju lani imele izgubo tri organizacije združenega dela. Celotni prihodek se je povečal za več kot tretjino in je dosegel 4650 milijonov din.
ČISTI DOHODEK VEČJI ZA TRETJINO
Obveznosti iz dohodka so naraščale počasneje od dohodka, tako da je čisti dohodek večji za tretjino. Delitvena razmerja čistega dohodka so ugodna in sicer je
porast dela čistega dohodka za osebne dohodke 22,9 odstotka in dela čistega dohodka za poslovni sklad 72,7 odstotka.
Prejemki na žiro račun gospodarskih organizacij so se v prvem polletju letos glede na enako obdobje lani precej povečali. V precejšnji meri je ta porast posledica večje gospodarske aktivnosti pa tudi posledica hitrejšega naraščanja cen med obema obdobjema.
UMIRJENA INVESTICIJSKA PORABA
Invcsticijaka porba se je v letošnjem letu umirila. Za investicije je bilo v gospodarstvu domžalske občine porabljenih v prvih petih mesecih za 35 odstotkov manj denarja kot v enakih mesecih lani. Tako zmanjšanje porabe sredstev za investicije je rezultat umirjene investicijske dejavnosti. Večino investicijske porabe so v zadnjem obdobju usmerili v dokončanje investicijskih objektov, ki so jih začeli graditi v tem srednjeročnem obdobju. Tudi resolucijska opredelitev investicijske porabe na območju občine za letošnje leto predvideva bistveno zmanjšanje investicij v primerjavi z lanskim letom in sicer zaradi zaostritev kriterijev pri odobravanju kreditov za investicije in manjšin možnosti uvoza opreme. Pri investicijski porabi so bile gospodarske organizacije s svojimi vlaganji udeležene z 39,1 odstotki, bančna sredstva pa s 47,3 odstotki. V letošnjem letu bodo morale organizacije še naprej posvečati večjo pozornost višji udeležbi lastnin sredstev pri financiraju investicij in prekiniti nekajletno zmanjševanje udelžbe lastnih sredstev. Pri novih investicijah bodo tudi v Domžalah imele prednost tiste investicije, ki povečujejo izvoz ter seveda kapitalno intenzivne investicije.
DELEGATSKE ZADREGE
r
OBČINA BLIZE OBČANOM
V preteklih časih smo radi povedali kako grenko na račun družbenih institucij, ki niso prilagodile svojega delovnega ali obratovalnega časa občanom tako, da bi bil za občane kar najprimernejši. Bili smo priča pojavom, da so občani urejali svoje zadeve denimo na občini v dopoldanskem času zato, ker urnik ni omogočal urejanja teh zadev popoldne.
Z ustreznim odlokom o odredbi delovnega časa (glej Uradni vestnik) pa so na domžalski občini uredili tako, da občani lahko v sredo urejajo svoje zadeve na občini tja do 18. ure. Kot je znano, sprejemna pisarna že od prej posluje vsak dan.
S tem odlokom je dana občanom mnogo večja možnost urejati svoje opravke v popoldanskem času ter zato ni nobene osnove (ali izgovora), da bi hodili te stvari urejat v dopoldanskem času - med svojih delom. Tako bomo — če se bodo občani nove možnosti (v sredo do 18. ure) posluževali - izkoreninili grdo razvado, ki je delovnim organizacijam odnesla lepe stotine delovnih ur - s tem pa odtegnila tudi dohodek. Tudi druge javne institucije in uradi bodo (banka je že/) prilagodili svoj delovni čas občanom tako, da bodo lahko opravili vsa pota izven svojega delovnega časa.
Nekateri skeptiki sicer pravijo, da tudi z novo možnostjo ne bomo dosti dosegli, saj dosedanje izkušnje, ko so bile občanom na voljo občinske službe do 16. ure, kažejo, da se te možnosti niso posluževali, saj v sredo od 14. - 16. ure strank skorajda ni bilo. Vendarle je ob tem treba reči tole: če apel občanom ni dovolj - da opravljajo svoje opravke popoldan -, tedaj mora vsaka delovna sredina preprečiti izhode v dopoldanskem času na administrativen način s hkratno informacijo, da so občanom uradi na voljo tudi popoldne.
Ker bodo v smislu republiškega zakona in omenjene občinske odredbe prilagodili občanom svoj delovni čas tudi vrtci, SIS in drugi, tedaj izgovorov češ: „Moram na občino," ne bo več.
Mab
KRŠIJO DOGOVOR O DRUŽBENEM USMERJANJU DOHODKA
Že v analizi periodičnih obračunov in izplačil osebnih dohodkov za prvo tromesečje leta 1980 je bilo ugotovljeno, da se usmeritve iz resolucije in dogovora o razporejanju dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke ne uresničujejo pri vseh uporabnikih družbenih sredstev. Glede na dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 so v globalu dosežena skladna razmerja, individualno pa je skoraj polovico organizacij združenega dela razporedilo za osebne dohodke več sredstev kot dovoljuje dogovor.
Na osnovi obravnave na izvršnem svetu in obrazložitev kršiteljev je bila dne 16.5.1980 vsem kršiteljem dogovora poslana pobuda družbenega pravobranilca samoupravljanja Domžale - Kamnik za uskladitev osebnih dohodkov od 1. junija do 30. junija 1980 in podat-
ki periodičnih obračunov za prvo polletje kažejo, da se število kršiteljev dogovora tako v negospodarstvu kakor tudi v gospodarstvu ni zmanjšalo v primerjavi s prvim tromesečjem.
ENAINDVAJSET ISTIH KRŠITELJEV
Na osnovi podatkov iz periodičnih obračunov za prvo polletje posameznih organizacij združenega dela s področja materialne proizvodnje je bilo pri dvaintridesetih od petinšestdesetih organizacij razporejeno za osebne dohodke več sredstev kot dovoljuje dogovor. Pri enaindvajsetih organizacijah so kršitelji isti kot v prvem tromesečju, kar kaže na neuresni-čevanje pobude. Kljub temu, daje delitev dohodka po periodičnih obračunih začasna, morajo OZD že sedaj oceniti, kakšna bo rast dohodka ob koncu leta in prilagoditi  osebne  dohodke  glede na
(Nadaljevanje na 46. strani) 45
Rad bi začel pismo tako, kot se začenjajo vsa pisma, da bi se ti torej zahvali] za tvoje zadnje pismo. Žal je to nemogoče, ker niti tvojega prvega niti naslednjega torej tudi zadnjega pisma ni bilo, zato bo treba začeti kako drugače.
Verjetno te zelo zanima, kako da ti sploh pišem. Verjetno se boš spomnil (upam, da tudi malo zardel), če te bom opomnil, da sem te zadnjič opazoval, ko si kar na sami seji zbora odpiral kuverto z gradivom in prav zanima me, čigavo mnenje si tedaj zastopal, kajti svojega nisi mogel, ker gradiva nisi prebral in torej nisi vedel, za kaj gre, da bi tako zastopal svoje delegatsko bazo, o tem seveda ni govora. Mogoče se boš ob tem hotel zmazati, češ da si o seji prebral v Poročevalcu, vendar bi te tudi tu kaj hitro našel, kajti ne vem, kako daleč bi prišla, če bi te vprašal za kakšno od podrobnosti.
Res je sicer, da je pol mandatnega obdobja že za tabo, če vzameva poprečje (to je pri nas že v navadi), bi celo lahko ugotovila, da si bil kar aktiven, vendar naj te ob tem takoj spomnim na tvoje zadnje dejanje in bojim se, da bo za njim podobno kot v gledališču, konec, zato se torej malo pogovoriva in skušava vsak po svoje razmišljati o tej funkciji, kajti če se še spomniš, si bil izvoljen za 4 leta in prav po prsih si se trkal, ko si bil izvoljen; upam, da zato, ker ti je bila zaupana odgovorna naloga in ne zato, ker je z liste odpadel tvoj sovražnik. Čeprav je od tedaj že precej časa, naj te le opomnim, da si bil izvoljen za cela 4 leta, torej je pred teboj še kar malo več kot leto in pol trdega dela; če boš hotel, seveda. Spomnim se, kako si včasih prinašal zapisnike, v katerih je bilo marsikaj zanimivega, da si se na sejah oglašal vsaj enkrat (včasih celo brez potrebe!? ), pa smo te bili zelo veseli in smo rekli, spet bo seja, kot je treba. Da se samo spomnim tvojih oz. vaših delegatskih vprašanj! Kar strmeli smo, kako tehtna ste postavljali! Kje je že to! Mogoče boš tudi ti (ne boš edini) oporekal, češ, da na vprašanja ni j bilo odgovorjeno tako, kot bi bilo treba, vendar povedati ti moram, ! da si imel (in boš imel) vedno možnosti , da še enkrat vprašaš in poveš, da z odgovorom nisi zadovoljen. Zal se vedno zgodi, da ni bilo odgovorjeno po tvoji oz. vaših željah, pa kaj se hoče. Saj tudi k mesarju še vedno hodiš, čeprav velikokrat nisi dobil tistega, kar bi želel, (oprosti ne najboljši primerjavi!) Vendar tako je!
Pa tudi gradiv več ne pregledujete tako kot nekdaj! Strašno všeč nam je bilo, ko si razlagal, kako si gradiva razdelite, si še posebej ogledate tiste točke, ki zadevajo vašo sredino, potem pa kar naenkrat konec in z zaprto kuverto na sejo. Me prav zanima, kakšen izgovor si si izmislil, ker si bil brez pooblastila! Morda mi boš sedaj oporekal in boš rekel, zakaj toliko pošte, pa toliko tujk v različnih poročilih svetov in sisov, človek bi rabil najmanj slovar tujk, pa še kakšnega prevajalca zraven, če bi hotel kaj razumeti in potem o tej stvari razpravljati! Ni čisto tako, saj bi včasih zadostovalo, da bi si prebrali vsaj povzetke poročil, kjer navadno ni tujk. Sicer pa, ali si tedaj, ko si skrbno prebral in predelal gradivo o financiranju, v katerem je bila omenjena tudi tvoja sredina, uporabljal vse to. Samo spomni se, kakšno navdušenje si sprožil s svojo razpravo, v kateri pa tudi ni manjkalo tujk in strokovnih izrazov,da o tem, da si znal celo vrsto številk na pamet, sploh ne govorim. Pa menda tudi ti ne spadaš med vrsto tistih delegatov, ki menijo, daje vredno razpravljati le o tistem, kjer je prizadet tvoj osebni interes oz. interes sredine, iz katere izhajaš. Ti je morda vseeno, kaj bo z gradnjo šol v naši občini ali z komunalno opremljenostjo zemljišč? Se ti ne zdi, da če malo premisliš, je to tudi tvoj interes!
Pa še nekaj sem se spomnil ob tem! Videti je, da si na točke dnevnega reda, ki imajo spodaj eno (1.) zelo alergičen, ali morda vraževeren, kdo ve. Zakaj? Vedno prideš po prvi točki in odideš pred 10.. Zelo me skrbi tvoje zdravje, vendar mislim, da ne boš umrl, če boš enkrat točen oz. boš ostal do konca seje. Poskusi, bomo videli! Pa da ne boš mislil, da opazim samo tiste na najboljše strani. Zelo pridni ste bili v začetku v vaši sredini, kajti iz zapisnikov je bilo videti, da na seje redno vabite predstavnike družbenopolitičnega življenja v vaši sredini. Ne vem, zakaj je zadnje čase s tem bolj slabo, vendar upam, da so krivi dopusti in ne ti oz. tvoji sodelavci. Že v začetku sem omenil, da mi nisi še nikoli pisal. Nisi edini, zato naj pohvalim tiste, ki to vsaj včasih storijo in mi napišejo kakšno vabilo. Le vprašaj jih, da so me že videli! Saj ne pričakujem ljubezenskega pisma, pa tudi uradnega vabila ne, da le sporočiš kraj, čas in morda dnevni red našega sestanka, pa se bomo še ustno kaj pogovorili.
Do tedaj pa USPEŠNO! QSA
V JAVNI RAZPRAVI!
STALIŠČA SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI TER SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE DOMŽALE DO 20. ČLENA „OSNUTKA DOGOVORA O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1981-1985"
V okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti ter Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale je že bilo veliko razprav, predvsem v zvezi s planskimi dokumenti na področju stanovanjske individualne gradnje, v razpravo pa so bili vključeni tudi Izvršni svet SO Domžale, družbenopolitične organizacije. Občinska izobraževalna skupnost ter Skupnost otroškega varstva.
20. člen osnutka dogovora alternativno opredeljuje individualno gradnjo na naslednjih lokacijah:
— Mengeš — Zavrti 1. faza:
— Radomlje:
— Dob:
— Ihan:
— Mengeš — Muljava:
— Domžale — Mačkovci:
— Preserje:
— dopolnilna gradnja Skupaj:
60 stanovanjskih objektov 80 stanovanjskih objektov 80 stanovanjskih objektov 60 stanovanjskih objektov 11 stanovanjskih objektov 24 stanovanjskih objektov 80 stanovanjskih objektov 105 stanovanjskih objektov 500 individualnih gradenj
Planirana individualna gradnja v naselju Trzin — Mlake ni zajeta. Ob vključitvi planiranih stanovanj v naselju Trzin — Mlake se planirana individualna gradnja na drugih lokacijah ustrezno zmanjša.
Razprave so pokazale, da je ekonomsko upravičena nadaljnja gradnja 160 objektov v Trzinu, o čemer so se že opredelili delegati skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti na junijski seji; o zadevi pa je razpravljala tudi skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti, ki pa je sprejela sklep, da se morajo predhodno izjasniti še Občinska izobraževalna skupnost ter Skupnost otroškega varstva glede kapacitet infrastrukture v primeru nadaljnje gradnje v Trzinu.
Argumenti za nadaljevanje gradnje v Trzinu so predvsem sledeči:
— v komunalno opremo bo do konca leta 1980 vloženih v kare Trzin — Mlake nerealiziranih cca 25.000.000,00 din; od tega je 12.000.000,00 din kratkoročnega enoletnega kredita LB — banke Domžale, ki ga je potrebno banki vrniti skupno z obrestmi do 25.9.1980. Samoupravna komunalna interesna skupnost je pripravila dve varianti za odplačilo teh sredstev in sicer:
I. VARIANTA: rešitev v okviru občine Domžale (3.000.000,00 din se zagotovi pri rebalansu plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti, 3.000.000 pri rebalansu občinskega proračuna, 7.000.000,00 din kredita na 3 leta pri Samoupravni stanovanjski skupnosti), s tem, da se nadaljnja gradnja v Trzinu zamrzne za celotno naslednje srednjeročno obdobje. Ta varianta bi zelo prizadela prav vse krajevne skupnosti, saj ne
II. VARIATNA: oddaja zemljišča ter že zgrajene komunalne opreme za 160 objektov v Trzinu SGP Gorici — s tako pridobljenimi sredstvi bi Samoupravna komunalna interesna skupnost povrnila kredit LB — banki Domžale, obvezati pa bi se morala do SGP Gorice, da bo le-ta zgradila v obdobju 1981-1985 160 objektov; na ta način bi se angažirala že vložena sredstva v komunalno opremo;
— komunalna oprema v kareju Trzin — Mlake ima daleč največji standard ter je v veliki meri že zgrajena   napram   vsem ostalim
(Nadaljevanje na 47. strani)
(Nadaljevanje s 45. strani)
dogovor o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za OD.
DOGOVOR DOLOČA... VENDAR ...
Za organizacije in skupnosti izven materialne proizvodnje dogovor točno določa, da v prvi polovici leta 1980 sredstva za osebne dohodke ne bodo presegle polovico izplačanih sredstev za osebne dohodke v letu 1979 povečanih za 10 odstotkov. Število kršitljev dogovora na področju negospodarstva pa se je kljub pobudi za uskladitev do 30.6.1980 v primerjavi s prvim tromesečjem žal še poslabšalo.
To kaže na veliko nedisciplino pri urejanju vprašanj tega področja, ki ji bodo tako v naših delovnih, organizacijah kot tudi na ravni     občinskih družbeno-
bi bilo moč teh sredstev plasirati v političnih organizacij morali posve-komunalno gospodarstvo v leto- ti ti v prihodnje vso pozornost, šnjem in naslednjem letu;
(Nadaljevanje s 46. strani)
predvidenim karejem (na primer: Preserje, Dob, Ihan itd.), kjer je potrebno veliko sredstev vlagati še v primarno komunalno opremo, da se sploh začno ti kareji komunalno opremljati; v nobenem od navedenih karejev ni ne zadostnih količin vode niti zgrajene primerne kanalizacije; v Trzinu je zgrajena plinska postaja ter plinsko omrežje večinoma s sredstvi INE in SGP Gorice. Kare ima zgrajeno tudi čistilno napravo in rezervoar pitne vode, predvidena pa je še gradnja avtobusnega ter železniškega postajališča;
— zemljišče, na katerem je in bi potekala nadaljnja gradnja v Trzinu je malovredno ter po vseh presojah primerno za stanovanjsko gradnjo, kar ne bi mogli v popolnosti trditi za ostale kareje;
— Trzin — Mlake ima oziroma bo imel po že sprejetih aktih prednosti pred drugimi kareji tudi glede ostale infrastrukture. Gradi se vrtec za 120 otrok, kar bi po izračunu oddelka za gospodarstvo pri SOb Domžale predstavljalo cca 25 % zagotovljenega varstva otrok kljub novopredvideni gradnji 160 objektov — ta odstotek je nad slovenskim poprečjem ter v skladu s poprečjem v občini Domžale — DO ,,Napredek" planira gradnjo trgovskega objekta v naslednjem srednjeročnem obdobju, prav tako bo v novem naselju banka ter pošta; na osnovi izglasovanega samoprispevka v šolstvu bo zgrajena v prihodnjih letih tudi nova šola za celotno naselje;
— novopredvidena gradnja v Trzinu je racionalna glede izrabe prostora za zadružno gradnjo ter v bistvu ne presega cene m2 stanovanjske površine v blokovni gradnji;
—tehnična dokumentacija za to organizirano individualno stanovanjsko gradnjo v občini Domžale je praktično v takšni fazi, da je mogoč hiter pričetek gradnje;
— dinamika gradnje znotraj srednjeročnega obdobja v Trzinu bi bila prilagojena potrebam in sredstvom občanov občine Domžale, jasno pa je, da ne bo moč zagotoviti, da bodo v tem kareju gradili le občani Domžal, kar pa je enak primer tudi v vseh ostalih planiranih karejih individualne gradnje.
V skladu z določbami 20. člena dogovora se bi na ostalih lokacijah število gradenj moralo ustrezno zmanjšati, in sicer:
1. odpadla bi zazidava 80 planiranih objektov po ZN Preserje
2. število zgrajenih enot v ZN Dob se zmanjša za 40
3. število enot v ZN Ihan se zmanjša za 12
4. število enot v ZN Mačkovci se zmanjša za 6
5. število enot v ZN Radomlje se zmanjša za 10
6. število enot v ZN Mengeš— Zavrti se zmanjša za 12
Ukrepi za preprečitev gradnje večjega števila objektov v obravnavanih zazidalnih načrtih bi bili prednostni nakupi s strani občine Domžale vsega ponujenega zemljišča za zgoraj specificirane objekte po zazidalnih načrtih. Za prednostne nakupe bo sredstva zagotavljal občinski proračun (glej 18. člen občinskega dogovora). Razen tega bodo sprejeti tudi odloki o določitvi zemljišč namenjenih za kompleksno graditev, na podlagi katerih bo prenehala lastninska pravica na teh zemljiščih.
Glede na to, da želimo pravočasno posredovati usklajena stališča tako Samoupravne komunalne interesne skupnosti kot Samoupravne stanovanjske skupnosti in sicer že v fazi razprav o osnutku dogovora o temeljih plana za obdobje 1981-1985, predhodno obveščamo domžalske občane o naših pripombah na osnutek dogovora ter s tem omogočamo čim širšo razpravo ter odločitev o zgoraj navedenih vprašanjih.
razvoju in napredku ter k ohranevanju in razvijanju revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilne borbe.
Sklep o podelitvi domicila sprejme skupščina na vseh treh zborih, na predlog komisije za odlikovanja ter po predhodnem mnenju OK SZDL. V sklepu sc navedejo razlogi, zaradi katerih je bilo priznanje podeljeno ter kako se izvrši podelitev.
II. NAZIV ČASTNEGA OBČANA OBČINE DOMŽALE
4. člen
Naziv častnega občana se podeli osebam za posebne zasluge v predvojnem revolucionarnem delovanju, narodnoosvobodilni borbi in socialistični revoluciji ter osebam, ki so s posebnim delovanjem ali stvaritvami na raznih področjih družbenega življenja in dela prispevali k uveljavljanju socialističnih samoupravnih odnosov v občini in širše družbenopolitične skupnosti.
III. NAGRADE OBČINE DOMŽALE
5. člen
Nagrada občine se podeli zaslužnim delovnim ljudem in občanom, organizacijam ter društvom in skupnostim za izjemne dosežke na znanstvenem, kulturno-umetniškem, telesno-kulturnem ter za pomembne stvaritve na drugih področjih.
Nagrade občine Domžale se za posamezno leto razpišejo v glasilu OK SZDL (Občinski poročevalec). V posameznem letu se lahko podelijo največ tri denarne nagrade. Višina nagrade se določi v razpisu.
IV. LISTINA O PRIZNANJU
6. člen
PRED NAMI JE OSNUTEK ODLOKA O PODELJEVANJU PRIZNANJ OBČINE DOMŽALE
Občanom, delovnim ljudem, organizacijam združenega dela, skupnostim ter društvom se za dosežene uspehe pri delu, za prizadevanje v korist družbene skupnosti, za reševanje človeških življenj, za preprečevanje škode na premoženju ali za aktivno udeležbo v drugih humanitarnih akcijah, podeljuje listina o priznanju občine Domžale.
V. PLAKETA OBČINE DOMŽALE
7. člen
Plaketa občine Domžale se podeljuje v treh stopnjah velikosti 8x10 cm v bronu, srebru in zlatu. Podeljuje se za posebne uspehe na področju gospodarstva in družbenih dejavnostih, razvoja samoupravljanja, delegatskih odnosov, družbenopolitično delo in delo v drugih organizacijah, skupnostih ter društvih.
Plaketa višje stopnje se podeli, ko je preteklo od prejšnje podelitvi praviloma najmanj 8 let in po načelu stopnjevanja.
VI. VPIS V KNJIGO GOSTOV OBČINE DOMŽALE
8. člen
V knjigo gostov občine Domžale se vpišejo osebe, ki ne prebivajo na območju občine Domžale, katerih obisk v občini se šteje za zelo pomemben. Vpis se opravi lastnoročno, z možnostjo vpisa vtisov.
VII. NAČIN PODELITVE PRIZNANJ
1. člen
Skupščina občine Domžale podeljuje priznanja občine po določilih tega Odloka svojim občanom ter organizcijam, ki so z delom prispevali k družbenopolitičnemu, družbenoekonomskemu, kulturnoprosvetnemu, drugemu napredku ali splošno koristnemu delovanju občine Domžale ali izven nje.
Priznanja občine Domžale so: č'en
1. Podelitev domicila v občini Domžale
2. Naziv častnega občana
3. Nagrade občine Domžale
4. Listina o priznanju
5. Plaketa občine Domžale
6. Vpis v knjigo gostov občine Domžale
L PODELITEV DOMICILA
3. člen
Domicil v občini sc podeljuje posameznim enotam narodnoosvobodilne vojske, partizanskim odredom ter oblastnim, političnim in drugim organom in organizacijam, ki so se borile in sodelovale v narodnoosvobodilnem boju, ali ki so s svojim delovanjem pomembno prispevale k socialistični revoluciji, k povojni izgradnji, družbenemu
9. člen
Priznanja od 1. do 5. točke 2. člena tega odloka se podeljujejo na obrazloženo pismeno pobudo, ki jo lahko dajejo družbenopolitične, družbene organizacije, društva, delovne organizacije združenega dela ter krajevne skupnosti, izjemoma je lahko pobudnik komisija za odlikovanja pri Skupščini občine Domžale.
10. člen
Na podlagi sprejetega sklepa o podelitvi domicila v občini Domžale, se prejemniku izroči posebna listina, ki je opremljena z pečatom občinske skupščine, katero podpišejo predsednik občinske skupščine in predsedniki vseh treh zborov.
11. člen
Sklep o podelitvi priznanj od 1. do 5. točke 2. člena tega Odloka sprejme občinska skupščina na sejah vseh treh zborov na predlog komisije za odlikovanja po predhodnem mnenju OK SZDL. Na podlagi sklepa se podeli priznanje in izda ustrezna listina praviloma na svečani seji skupščine ob prazniku občine - 23. maju.
12. člen
Domicil v občini Domžale, naziv za častnega občana in listine o priznanju lahko podeli občinska skupščina Domžale tudi skupaj z drugimi občinskimi skupščinami. V takem primeru se občinske skupščine dogovorijo za čas, kraj in način podelitve ter sestave in vsebine listine.
13. člen
Sredstva za priznanja občine Domžale zagotovi občinska skupščina v proračunu občine.
VIII. ODVZEM PRIZNANJA
14. člen
V primeru, da se ugotovi, da so bila priznanja po tem odloku podeljena na podlagi zmotnih ali lažnih podatkov, ki bi, če bi bili znani, vplivali na drugačno odločitev o podelitvi, lahko občinska skupščina dano priznanje odvzame oz. razveljavi.
IX. EVIDENCA
15. člen
O podeljenih priznanjih po tem Odloku se za vsako obliko posebej vodi evidenca v knjigi priznanj. V evidenco se vpiše: priimek in ime
odlikovanca, prebivališče, roj. podatki, datum podelitve. Po zaključku se knjiga častnih gostov in knjiga prizflanj izroči zgodovinskemu arhivu Domžale.
X. KONČNE DOLOČBE
16. člen
Listine o priznanju na podlagi tega Odloka imajo značaj javne listine; vsa dosedanja občinska priznanja se z 7. členom tega Odloka izenačijo.
17. člen
Z uveljavitvijo Odloka o podeljevanju priznanj v občini Domžale, preneha veljati Odlok o podeljevanju priznanj občine (Uradni vestnik SO Domžale, št."8/1970).
Ta Odlok se objavi v Uradnem vestniku SO Domžale in prične veljati osmi dan po objavi.
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE RAZPISUJE
v šolskem letu 1980/81 naslednje šole in tečaje:
OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE - 7. in 8. razred za vse tiste, ki
niso uspeli končati osnovne šole
DVOLETNO ADMINISTRATIVNO ŠOLO - 1. in 2. letnik Pogoj: končana osnovna šola in starost nad 17 let - zaposlitev DVOLETNO DELOVODSKO TEKSTILNO SOLO - 1. letnik tkalske in konfekcijske smeri
Pogoj: končana poklicna šola ključavničarske stroke, ali za krojačke, šivilje, pletilje in zaposlitev v tekstilni stroki - 2 leti prakse STROJPISNE TEČAJE
KROJNO-ŠIVILJSKE TEČAJE - začetne in nadaljevalne GOSPODINJSKE (kuharske) TEČAJE TEČAJE ZA VOZNIKE VILIČARJEV
Pogoj: končanih vsaj 6. razredov osnovne šole, starost nad 18 let, zdravniško spričevalo o zdravstveni sposobnosti ali vozniški izpit TEČAJE ZA SKLADIŠČNO POSLOVANJE za delavce, ki opravljajo dela in naloge v skladiščni službi
TEČAJE HIGIENSKEGA MINIMUMA za delavce, ki delajo v gostinski in prehrambeni stroki
TEČAJE ZA UPRAVLJALCE ,.S" NAPRAV za delavce, ki delajo
na nevarnih mestih ogroženih od eksplozivnih zmesi
TEČAJE NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA - začetne in
nadaljevalne
TEČAJE IZ VARSTVA PRI DELU za profile delavcev v delovnih organizacijah.
PREDAVANJA: v šolah za starše in šolah za življenje, o prometni varnosti za šole in delovne organizacije.
Skupaj s Klubom samoupravljalcev organiziramo vse oblike DRUŽBENEGA IZOBRAŽEVANJA: šolo samoupravljanja — šolo za delegate usposabljanje v osnovnih organizacijah ZK seminarje za kandidate in novosprejete člane ZK politično šolo in dopisno šolo marksizma seminarje za vodstva in članstvo DPO posvete in tribune z različnih tematskih področij vse ostale oblike na podlagi medsebojnih dogovorov.
USPOSABLJANJE ZA LJUDSKO OBRAMBO IN SAMOZAŠČITO na podlagi dogovora z oddelkom za ljudsko obrambo pri skupščini občine, pristojnimi komiteji v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
V posamezne oblike izobraževanja irr usposabljanja se lahko vpišete VSAK DAN od 6. do 14. ure v tajništvu DELAVSKE. UNIVERZE DOMŽALE, Kolodvorska 6/1, kjer dobite tudi vse potrebne informacije ali po telefonu na številko: 721-082 ali 722-278.
DOMŽALČANI!
Si kdaj zapojete v veseli družbi?
Ste že kdaj z veseljem prisluhnili lepemu petju?
ČE JE TAKO, VAS VABIMO, DA POSTANETE NAŠ
ČLAN.
Odločite se in pridite na avdicijo, ki bo 19. in 23. septembra 1980 med 18. in 19. uro v Glasbeni šoli v Domžalah- Mešani pevski zbor Domžale
IZOBRAŽEVALNI CENTER RUDOLFA MAISTRA KAMNIK, Novi trg DE Delavska univerza Kamnik
RAZPISUJE
v šolskem letu 1980/81 vpis v naslednje šole in tečaje:
— osnovno šolo /5., 6., 7. in 8. razred/
— dopisno srednjo ekonomsko šolo /1. in 2. razred/
— dopisno poklicno administrativno šolo /1. in 2. razred/
— večerno poslovodsko šolo — trgovske stroke /1. in 2. razred/
Tečaje nemščine /začetne in nadaljevalne za mladino in odrasle/ Tečaje angleščine /začetne za mladino in odrasle/ Šiviljski tečaj /začetni in nadaljevalni/ Tečaj varstva pri delu /po zakonu/ Higienski minimum /po zakonu/
Prijave za vse šolske oblike in tečaje sprejema DE Delavska univerza Kamnik - novi trg, telefon 813-452 do 20.9.1980.
NUDIM STROKOVNI SERVIS
Da bi si v prihajajoči ogrevni sezoni zagotovili nemoteno delovanje vašega centralnega ogrevanja ob najekonomičnejšem izgorevanju kurilnega olja, vam priporočam, da se pravočasno odločite za servis vašega gorilnika. S tem boste tudi zadostili odloku o varstvu zraka na območju občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 10/80).
Strokovni servis in regulacijo gorilnika z vsemi potrebnimi meritvami vam opravi VERSTOVŠEK FRANCI, Ljube Šercerja 4, Domžale, telefon 722-286. Sprejem pozivov vsak dan od 16. do 17. ure in od 20. do 21. ure.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se gasilskim društvom: Moravče, Krašce in Vrhpolje, vaščanom iz Češnjice, sovaščanom in ostalim krajanom, ki so nam pomagali ob požaru, ki nas je prizadel 12.8.1980. Najlepša hvala tudi tovarni HELIOS, ki nam je dala začasno streho.
Ivan Vesel
ZAHVALA
Vsem, ki ste pomagali ob požaru na gospodarskem poslopju Frančiške Štrukelj, Vrh 13 nad Krašnjo, se iskreno zahvaljujemo in to: sosedom, vsem gasilcem iz vseh krajev, KS Krašnja, Kmetijski kooperaciji Domžale, Izvršnemu svetu SO Domžale in še vsem tistim, ki so nam ob težki nesreči nudili  kakršnokoli pomoč.
Frančiška Štrukelj
ZAHVALA
Delovni organizaciji TRAK MENGEŠ sc prisrčno zahvaljujem za iskrene čestitke in darilo ob mojem jubileju in jim želim veliko delovnih uspehov.
Enako se zahvaljujem za posebno pozornost ob praznovanju moje 50. obletnice medicinskim sestram in strežnemu osebju Doma upokojencev Domžale.
Milka Obreza