AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NTEWSPAPEB
NO. 73
CLEVELAND, OTITO, MONDAY MORNING, MARCH 29TH, 1037
LETO XL — VOL. XL
Radio program direktno iz Jugoslavije
Tujezemci neposlavnim potom v Ameriki, so se začeli seliti v svojo prvotno domovino
Washington, 27. marca. — Delavski oddelek vlade je pravkar sporočil kongresu, da se je tekom zadnjih dveh mesecev od 300 do 500 tujezemcev, ki so se nahajali tu nepostavnim potom, prostovoljno izselilo v svojo rojstno domovino.
Vsi omenjeni naseljenci so bili sicer dobrega značaja, in edini očitek, ki ga je imela vlada proti nji mje bil ta, da niso dospeli sem postavnim potom.
Delavski oddelek vlade se je za take naseljence potegnil že pred tremi leti in naprosil je kongres, da jim dovoli tu začasno bivanje, toda kongres je bil dosedaj gluh za vse enake prošnje vlade.
V Ameriki je še vedno kakih 2000 tujezemcev, ki so podvrženi aretaciji in ki še vedno čakajo, da bo kongres spremenil svoje mišljenje, kar se pa ne bo zgodilo.
Delavski oddelek vlade bi moral te tujezemce že davno de-portirati, toda ni storil tega iz vzroka, ke rimaj oti naseljenci v Zed. državah kakih i7000 v Ameriki rojenih otrok in deloma žene, ki so ameriške državljanke.
Računa se, da je danes v Ameriki še vedno kakih 500,000 tujezemcev, ki so prišli sem nepostavnim potom deloma iz Evrope, Kanade ali Mehike.
Zanimive vesti iz življenja ameriških
Slovencev po raznih naselbinah
V	sredo 7 .aprila se bo poročila Miss Anne Razbornik, ki je hčerka vdova po nekdanjem kulturnem delavcu in pčvovodji v Milwaukee, ženin je dr. Ed-Ward Wilkini-on, zdravnik v Mi-sericordia bolnici v Milwaukee, s katerim se je mlada nevesta spoznala, ko je pred šestimi leti nastopila tečaj za bolničarko v bolnišnici.
V	bolnišnici v Sheboygan, Wis., je umrl znani rojak Frank Suša, star šele 42 let. Vodil je trgovine. Doma je bil iz vasi Cerovec, fara Trebelno in je bival v Ameriki 27 let. Poleg soproge zapušča še dve hčeri, dva sina in brata.—Istotam je umrl rojak Ludvik Gerdenc, star 40 let. Doma je bil iz Karteljeva pri Mirni peči na Dolenjskem. Zapušča v Ameriki brata Ignaca, v domovini pa tri sestre in dva brata.
V	premogovniku v St. Mi-clioel, Pa., se je utrgala vzpenjala in padla 15 čevljev globoko in sta bila pri tem dva rudarja ubita in 12 ranjenih. Med ubitimi je tudi naš rojak Andrej Skrbeč, star 62 let.
V	Schumacher, Ontario, so
ne, star 40 let, doma iz LeskoV-"a pri Slovenski Bistrici. Zapušča ženo, mater in tri sestre. — V bolnišnici je umrl Anton Dobnik, star 61 let, vdovec. Doma je bil iz Dobrovelj pri Bras-lovčah. — Rojak Frank Fedran je bil zastrupljen, ko si je izre-saval kurje oko z nožem. Odrezati so mu morali nogo pod kolenom.
-o-
Več produkcije in daljše delovne ure potrebujemo
Portlyand, Maine, 27. marca. James Bancroft, predsednik American Institute of Finance, je imel včeraj značilen govor, iz katerega se izraža mnenje ameriških visokih finančnikov. Je dejal Bancroft: "Ako želimo zaustaviti draginjo, ki narašča v Ameriki, moramo dobiti daljše delovne ure in producirati več. To je edini način, da se borimo proti draginji. Krajše delovne ure in s tem manj produkcije nas neizogibno pripeljejo v strahovito draginjo in inflacijo dolarja. Skrajno neumestni so tudi napadi na najvišjo sodnijo. Vsi oni, ki vodijo te napade, bi
Uredništvo Ameriške Domovine je dobilo te dni od ministrskega predsednika Jugoslavije, dr. Stojadinoviča sledeče pismo:
"V želji, da. dobijo Jugoslovani v Severni kot Južni Ameriki čim bolj tesno kulturno zvezo z domovino, smo se odločili s serijo radio odpošiljanja iz Belgra-da.
"Ker pa sedanja radio postaja v Belgradu na kratke valove ni dovolj močna, da bi segla v Severno in Južno Ameriko, bo radio program poslan iz Belgra-da na močno nizozemsko polsta-jo Eindhofen (PCJ), ki bo istočasno potom dveh kratkih valov oddajala radio program.
"Omenjena nizozemska radio postaja bo oddajala potom kratkih valov program na 9500 kilo-ciklov in poleg tega tudi na 15220 kilociklov.
Nadalje se nam naznanja v istem pismu, da bo imel otvo-ditveni govor prvega vladnega radio programa sam ministrski predsednik dr. Stojadinovič, ki bo govoril šest minut. Radio program iz Jugoslavije ise bo oddajal skozi vse leto 1937, in sicer po dvakrat na mesec.
Med tem pa gradijo v Belgradu, močno državno radijsko postajo na kratke valove, in kakor hitro bo ta radio postaja gotova kar se bo zgodilo v nekaj mesecih, bo belgrajska radio postaja lahko dnevno pošiljala za pol ure prenos svojega programa v Severno in Južno Ameriko.
Naj omenimo, da je iznašel in izpopolnil radio pošiljanje na kratke valove v prvi vrsti veliki Jugoslovan, učenjak dr. Nikola Tesla iz New Ycrka. Njemu v počast in da se svet seznani z Jugoslavijo, bodo oddajani ti ra-
dio programi.
Kot, se nam nadalje naznanja, bo oddajan prvi radio program iz Jugoslavije v Severno in Južno Ameriko v noči med 31. marcem in 1. aprilom. Program se začne v Belgradu točno ob 1. uri zjutraj, dne/1, aprila in to po centralno evropskem času.
To pomeni, da se bo program slišal v Clevelandu točno ob 7.00 zvečer 31. marca, kot nam je povedalo vodstvo lokalnih radio postaj. Program bo pa mogoče slišati le po aparatih, ki imajo zvezo s kratkimi valovi. Vprašajte pri svojem radio prodajalcu za take aparate.
Pomnite tudi številke kilociklov od nizozemskih postaj, kakor smo jih zgorej navedli. Postaja PCJ v Eiiidhoven, Nizozemska, je ena najmočnejših radio postaj za kratke valove v Evropi.
Gospod ministrski predsednik nam je priložil tudi program, ki bo oddajan ob otvoritvi jugoslovanskega radija za Ameriko. Program je sledeč:
Ob 1. uri zjutraj (7.00 P. M. elevelandski' čas, 31. marca): državna himna, traja eno minuto. Takoj (potem objava prcV grama v slovenskem in angleškem jeziku, traja dve minuti. Govor predsednfka jugoslovanske vlade dr. Stojadinoviča, traja 6 minut.
Ob 1.10, 7.10 P. M. elevelandski čas pridejo "Glasovi iz domovine: Josip Rijavec, član zagrebške opere, zapoje: "Na no-čiššu," in Hacetovo "Serenado." Potem nastopi žarko Cvejič, ki je član beograjske opere, v pesmih: "Trije junaki" in "Pusti me."
Najbolj zanimiv za nas ame-
riške Slovence bo pa gotovo) tretji del programa, ko bo pela gospa Pavla Lovšetova in gospa Pranja Golob. Gospa Lovšetova se je pred leti mudila v Zed. državah in je s svojim nebeškim glasom očarala tisočero naših ljudi. Na programu ima: "V šmihelu jaz hišico imam" in "Moji tovariši so me napravili." '
Zatem bo nastopil ravnatelj narodnega gledališča v Belgradu, dr. Rasa Plavovič, ki bo i'e-citiral "Pozdrav domovini." Za njim nastopi gospa Roksanda Lukovič, članica Narodnega gledališča v Belgradu. Krasna bo točka "Adio Mare," katero poje Milan Tomotič. Po teh pesmih bo nekaj najnovejših vesti iz domovine.
Podanih bo še išest drugih hrvatskih in srbskih pesmi, nakar bo jugoslovanski radio program zaključen ob 2.15 zjutraj 1. aurila, ali ob 8:15 uri zvečer po elevelandskem času dne 31. marca.
Vsi oni, ki boste slišali program — ni slišal se bo lahko po vsej Ameriki — ste naprošeni od ministrskega predsednika krljevine Jugoslavije, da sporočite, kako vam je program ugajal. Naslovite sledeče: — Short - Wave Broadcasting Station, Belgrade, Jugoslavia, Europe.
Obenem tudi pišite, kaj bi v nadalje radi imeli, pogovore, novice, pesmi ali kaj drugega. Jugoslovanska vlada vam bo skušala ustreči. Oglasite se. — | Sledite načrtu programa kot je ' tu naveden, in prepričani smo, i da bo,?te imeli lepo urico užitka v sredo večer .
Pred kratkim pokopali Mary !• morali biti vrženi iz uradov. — Hrvatovo, in par dni za njo je! Mogoče so imeli, prav tedaj, ko umrl tudi njen soprog Frank, ki' '2mo se nahajali na dnu depre-se je nahajal v sanatoriju. Starce, da se je omejila produkcija, toda kar danes potrebujemo, je več produkcije, boljše delovne ure in za vse bo prav." To je
je bil 36 let in doma iz Hinj pri Žužemberku.
V Calumet, Mich., je umrla	.
rojakinja Lucija Rogina, stara j ^s, kar smo imeli. pred depre
64 let, ki zapušča moža in se
dem odraslih otrok.
Pri melsitnih volitvah v Calu-
ftiet, Mich., je bil izvoljen za župana rojak Jos. Schneller, rojak Michael Strucel za mestnega tajnika in John šprajcar za odbornika.
Pretekli teden je smrt pobrala v slovenski naselbini v Milwaukee kar pet rojakov. Za srčno kapjo je podlegel rojak Mihael Fon, star 77 let in doma iz Šmarja pri Sevnici. V Ameriki je živel 33 let in zapušča tu ženo, štiri sinove in tri hčere. — Pljučnica je pobrala Matijo Bur-l°viča, starega 47 let in rojenega v Istri. — V bolnišnici je umrl koroški Slovenec Anjton Moser, star 42 let. Zapušča 55eno in dva otroka. — Operaciji na želodcu je podlegel John čer
_1 sijo in vse to je povzročilo depresijo. Ali naj se vrnemo nazaj v stare čase?
o-
Znižane vožnje
Zrakoplovne družbe naznanjajo, da so znižale ceno voznini med New Yorkom in Clevelan-dom in med Clevelandom in San Francfrscom. Cena zrakoplovt-nega poleta med Clevelandom in New Yorkom bo od 1. maja naprej $26.80, med Clevelandom in San Francisco pa $123.25. — Vse zrakoplovne družbe računajo sedaj enake cene.
Cena koruze
Tekom zadnjih treh dni preteklega tedna je padla cena koruze za šest centov pri bužlu. Cena pšenici se je dvignila pretekli petek za en cent, a je padla za dva centa v (soboto.
Mary Slabe umrl?
V soboto zjutraj je po dolgi in mučni bolezni umrla v Glen-ville bolnišnici Mary Slabe, hči dobro poznane Kalistrove družine iz Way Ave. v. Newburgu. Pokojna je bila stara 37 let in je stanovala na 1023 E. 61 st St. Tu zapušča žalujočega soproga Jerneja, tri hčere, Mary, poročeno Auletta, Pauline in Rose, enega sina Edwarda, očeta in mater Anton in Mary Kalister, brata Franka, sestre Antonijo, poročeno Bostnar, Ano, poročeno Vas-silu, Frances, poročeno Shinko, Josephine, Elsie, Jennie in Louise in več drugih sorodnikov. Ranjka je bila rojena v vasi Koče, fara Slavina na Notranjskem. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ in društva Lunder-Adamič št. 20 S. S. P. Z. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:15 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida. Bodi ranjki mirna ameriška zemlja. Družini in sorodnikom naše globoko sožalje!
Joe Kuhel ranjen
Iz Winter Garden, Florida, se poroča, da je bil ranjen odlični slovenski baseball igralec Joe Kuhel, ki igra že več let pri Washington baseball teamu. žoga ga je udarila za desnim očesom, vendar se poroča, da rana ni preveč nevarna.
Zadušnica
Za pokojnim Joseph Barman se bo brala zadušnica v torek ob 6. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida ob priliki prve obletnice smrti. Prijatelji so vabljeni.
Na španski fronti
Madrid, 27. marca. — španska vlada je včeraj zopet naznanila, da so njene čete izvojevale večjo zmago nad nacionalisti in sicer v bližini mesta Pozoblanco, 150 milj južno od Madrida. — Nadalje poroča madridska vlada, da je nastal nekak punt v vrstah nacionalistov. Ko so socialistične čete prišle na bojišče pri Guadalarami, iso našle mnogo trupel laških vojakov, ki so bili ustreljeni v hrbet. General Franco je že zapovedal, da se odpokliče vse laške čete izpred madridske fronte in se pošljejo na drugo fronto. Baje so Mavri silno nezadovoljni z Italijani, do katerih gojijo še staro sovraštvo.
-o-
Dragocen avtomobil
Governer Davey je dobil nedavno nov avtomobil, ki bo veljal državo $8,025.00. Generalni avditor države Ohio, Ferguson, je ostro kritiziral governer j a, ker je naročil tako drag avtomobil. Izjavil je, da bo to pot sicer dovolil da se avto plača, toda rabiti ise mora samo za državne svrhe in v bodoče ne bo več od obrti 1 izplačila, ako bo cena previsoka.
Boljše plače
General Electric Co. v Clevelandu naznanja, da bo s 1. aprilom zvišala plače svojim 3500 uslužbencem v tem mestu za 5 odstotkov.
Iz bolnice
Iz bolnišnice se je vrnil Mr. Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Prijatelji ga lahko obiščejo.
Frances čoš umrla
Po dolgi in mučni bolezni je umrla, v nedeljo zjutraj dobro poznana Frances čoš, rojena Pederžaj, po domače Markotova, stara 49 let in stanujoča pri hčeri na 1039 E. 61st St. Tu za-
Pogajanja med Chrysler korporacijo in med avto unijo dosedaj ugodno napredujejo
trajala dvanajst ur, dočim sta oba moža1 zborovala v soboto štiri ure. Videti je bilo sprva, da sta Chrysler kot Lewis neupogljiva, toda prijazna pomoč g<> venerja Murphya je oba možakarja omehčala.
Oba, Lewis kot Chrysler, sta nameravala za veliko noč odpotovati v New York, toda konferenca je toliko napredovala, da .-ta oba etitala preko praznika v Lansingu.
Governer Murphy se je izrazil napram časnikarskim poročevalcem, da ne more spati in počivati, dokler ne bo zadeva rešena. Governer ima hud prehlad, toda so ne briga za bolezen in čuva nad obema možema, ki imata v rokah usodo 80,000 delavcev.
Lansing, Mich., 27. marca. — Walter Chrysler in John l^ewis sta izravnala dosedaj že mnogo potežkoč. Videti je, da »sta oba' pripravljena narediti stalen mir v vrstah avtnih delavcev v državi Michigan.
Celo na veliko soboto so trajala pogajanja nekaj ur, dasi je bilo prvotno dogovorjeno, da se pogajanja nadaljujejo šele v torek. Konferenca se vrši v privatnem uradu governerja države Michigan.
Najbolj težavna je bila zadeva glede zahteve Lewisa, da se prizna United Automobile Workers unijo kot edino zastopnico vsega delavstva, ki je zaposleno pri Chrysler korporaciji. Toda tudi glede te točke je prišlo že skoraj do sporazuma.
Konferenca pretekli petek je
Sedeči štrajki
Washington, 27. marca. — A. Lawrence Lowell, častni predsednik, Harvard univerze, je včeraj odposlal na kongres in na podpredsednika Zed. držav brzojavko, v kateri zahteva, da kongres naredi konec sedečim štrajkorn. V svoji brzojavki pravi dr. Lowell, da če bi predsednik Zedinjenih držav že pred nekaj tedni izrekel nekaj zapevedujočih besed, bi prihranil milijone dolarjev delavcem v avtni industriji, neizmerno mizerijo, odpravil bi sovraštvo in naredil mir in red v industriji. Dr. Lowell pravi v svoji brzojavki, da sedeči štrajki niso nič drugega kot očiten punt napram vladi Zedinjenih držav. Kmalu bo vlada izgubila vso kontrolo nad položajem. Ako sme manjšina gotovih ljudi zapleniti privatno lastnino, kdo nam garantira, da ista manjšina ne bo začela udirati v privatna
pušča žalujočega soproga Fran ka ki vodi restavrant na 3877 stanovanja ter ropti ne da bi bi-Lakci ide Avq„ hčere Frances, Ha kaznovana, pravi dr. Lowell poročeno Skedel, Mary in Lud'v *vojJ brzojavki "Ali smo v milo, nečaka Franka in Konra-' Ameriki ah na Kitajskem? -da in več sorodnikov. Doma je končno vprašuje Lowell, čigar bi\a iz vasi Velike Vrhe, fara! brzojavko je podpisalo mnogo Fvka kjer zapušča sestri Ano in ;mn°£° prominentnih mož.
"Sedeči štrajkar ji" so kot menihi v samostanih
Detroit, 27. marca. — "Sedeči štrajkarji nikakor nimajo prijetnega življenja," se je izjavil štrajkar Edward McCann, ki je včeraj odšel iz Dodge tovarne v tem mestu, kjer se je nahajal 17 dni. "Zdelo se mi je, kot bi bil v hotelu Salvation Army ali pa v samostanu. Vsak dan smo imeli isto hrano. Komaj ,sem čakal, da sem prišel zopet domov in povžil večerjo, ki jo je skuhala žena in da sem zopet lahko objel otroke. V tovarni smp imeli vse urejeno kot pri vladi. Imeli smo gasilce, policiste, sodnike in precej strogo disciplino. Sodniki so imeli dolžnost soditi one .sedeče štraj-karje, ki so se na primer prepozno zglasili zjutraj ob 7. uri, ko so se klicala imena vseh sedečih štrajkarjev. Nadalje so sodili one, ki so kadili na prepovedanih prostorih v tovarni in one, ki niso hoteli pomivati in brisati črepinj. Tri ure so bile vsak dan namenjene zabavi. Igrali smo razne igre, vodili ro-koborbe ali pa kartali. Toda — Boga zahvalim, da sem zfopet doma!"
Marijo. V Ameriki je bivala na dan smrti ravno 32 let. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ in društva Srca Jezusove-
Bebata socialistov
Chicago, 27. marca. — Že več dni se vrši za zaprtimi vrati ja-
ga. Pogreb se bo vršil v sredo ko vroča, debata socialističnih "jutraj ob 8:15 iz pogrebnega j delegatov, ki eo zbrani tu na iz-j zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 redni narodni konvenciji. De-1 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida. batira se o dnevnih vprašanjih
Bodi ohranjen ranjki blag spo-
kot so C. I. O. organizacija, ko-
min. Preostalim sorodnikom na- munizem, fašizem in vojna. Ze-
' lo zanimiv je problem glede J. Lewisove C. I. O. organizacije. 0(j Mnogi socialisti zagovarjajo to
globoko sožalje! "Dutch Boy" barva
Cleveland!?ka podružnica
' National Lead Company je pri- organizacijo, drugi ji nasproti. I redila sijajen banket za 900 cle--^'0- Vprašanje je tudi, ce naj velandskih barvarjev in proda- socialisti postavijo skupno fron-vilcev v hotelu Allerton. Na'to s komunisti. Značilno je, da
banketu se je razpravljalo o novem, modernem barvanju. Bar-varji in prodajalci barv so bili pozvani, naj mnogo oglašujejo, da tako opozorijo nase lastnike hiš, ki bodo sprevideli, da se splača najeti dobrega barvarja, ki rabi samo najboljšo barvo. Kot agent za to družbo je bil na brnketu tudi znani in spoštovani naš rojak, Mr. Frank Kuhar.
* 35 oseb je bilo letos že ubitih v zrakoplovnih nesrečah v Zedinjenih državah.
je bil odsoten župan Iloan iz Milwaukee, ki neče ničesar »slišati o skupni fronti s komunisti. Zaostali davki Lastniki hiš in posestev v Clevelandu še vedno dolgujejo državi nič manj kot $65,000,000 na zaostalih davkih. Davki na nekatera posestva niso bili plačani že zadnjih deset let. Če bi bili vsi zaostali davki plačani tekom enega leta, tedaj za prihodnji dve leti ne bi bilo treba plačati nobenega tekočega davka.
K molitvi
članicam društva sv. Ane št. 4 SDZ se naznanja, da sta preminuli dve članici. Trupla obeh se nahajajo v pogrebnem zavodu Jots, žele in Sinovi, in sicer Mary Slabe, za katero pridite k molitvi v pondeljek 29. marca ob 8. zvečer in v torek ob 8:30 zjutraj za pogrebom. Za članico Frances Čoš pa pridite molit v torek večer ob 8. uri in v sredo 31. marca ob 9. je pa zadnji sprevod. — Tajnica.
Doma iz bolnice
S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana domov iz bolnice Mrs. Frances Baloh, 19201 Muskoka Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Klobuk zamenjan
Klobuk je bil zamenjan v cerkvi sv. Vida pri vstajenju. Kdor ga ima naj se zglasi na 6406 Va-rion Ave. po 6. uri zvečer, zgorej.
Iz bolnice
Iz bolnice je bil pripeljan Tony Opeka Jr. Prijatelji ga lahko obiščejo na 896 Stevenson Rd.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
6117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $800. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.O. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by'carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3d, 1879.

No. 73, Mon., March 29, 1937
Kakšni smo v očeh domovine
Naš prijatelj ex-councilman Kennick
Sedaj ko je minil postni čas in ko zopet svoje misli obrnemo na malo bolj posvetne stvari, kot so odvetniki, sod-nije, councilmani, plesi in harmonike, nam je prav ugodno prišla novica iz stare domovine, tiskana v starokrajskem časopisju, da se je naš prijatelj Mr. William J. Kennick, poročil v domovini. Blagor mu!
Ker je Mr. Kennick več ali manj igral politične poteze v slovenski naselbini Clevelanda, ko je kandidiral petkrat ali šestkrat za državnega poslanca, za senatorja, za mestnega odbornika, in je bil enkrat celo izvoljen za councilman a v 23. vardi, se nam zdi umestno, da mu posvetimo nekaj vrstic v uredniškem delu naše "Ameriške Domovine," ko je odšel kot rojen Amerikanec v staro domovino po dra-žestno soprogo.
Naši čitatelji se bodo gotovo spominjali, kako je v juliju mesecu lanskega leta šel Mr. Kennick na sodnijo in vložil tožbo proti "Ameriški Domovini" za $31,000 odškodnine, češ, daje naš dnevnik kriv, da Kennick ponovno in ponovno ni bil izvoljen za razne urade, za katere je kandidiral.
Takoj par dni potem, ko je Mr. Kennick položil dotično sodbo na Common Pleas sodniji, je odpotoval iz Clevelanda. Nihče ni vedel kam in kako. Mnogi so govorili ,da je šel v Rusijo, drugi so pripovedovali, da so dobili od njega pisma in karte iz Perzije, tretji so zopet govorili, da namerava kandidirati tudi v stari domovini. Mi smo seveda vsemu temu oporekali in povedali vsakomur, da je Mr. Kennick v Ameriki rojen Slovenec in se bo kot tak prav gotovo vrnil v svojo novo domovino, oziroma rojstno domovino, prej ali slej.
No in Mr. Kennick je bil bolj "smart" kot so nekateri naši v Ameriki rojeni slovenski fantje. Slovenska dekleta v Clevelandu, pristne ameriške Slovenke, so dobro poznale Mr. Kennicka. In rade so ga imele. Pa si je domislil Mr. Kennick, mogoče so pa v stari domovini še boljše punce, in je šel tja ter se — poročil.
Njegova zaroka in poroka v stari domovini je seveda njegova osebna zadeva. Radi bi pa videli Mr. Kennicka, da se čimprej vrne v Zedinjene države. Včasih nam je pridigal, da vse najboljše prihaja od državnih postavodaj iz Colum-busa, od mestne zbornice v Clevelandu ali pa od kongresa Zedinjenih držav. V več slučajih pa nam je tudi pripovedoval — in pripovedovala so tudi dekleta — da ima stara domovina tudi lepoto in krasoto. In mi prav iskreno želimo Mr. Kennicku, da, ko in če se vrne v Zedinjene države, mirno slovensko življenje, po ameriškem načinu, s slovensko ženo, importirano iz naše krasne Slovenije.
Mr. Kennick, bivši councilman 23. varde, je bil, kar se tiče političnega in družabnega življenja med nami, vedno nekako nerazumljiv. Ni mogel razumeti slovenskega življa med starejšimi kot med mlajšimi Slovenci v Ameriki. Kar nekako je bil vedno sam za sebe, gojil svoje misli, diktiral vse okoli sebe, kako in kaj, in ce mu ni šlo po volji, tedaj je padel po nas vseli skupaj in se rotil, da smo nemčurji, (mislil je Mazurje), in da ga ljudje ne razumejo.
Mr. Kennick pred svojim javnim nastopom v politiki, zlasti v politiki, kakor jo razumeva naš slovenski narod v Clevelandu starejše in mlajše generacije, nas ni nikdar razumel. On je bil vedno svojega lastnega dobrega ali nedo-brega karakterja odločevalni duh. Zameril se je mnogim, sam sebi pa nikoli.
Devet mesecev trajajoče potovanje po svetu, ko je videl toliko narodov in različnih običajev in narodnih karakteristik, je mogoče spremenilo malo ali več značaj, splošni nastop ali mišljenje Mr. Kennicka. Mi vsaj iskreno pričakujemo kaj takega.	x
Najbolj smo pa veseli, da je Mr. Kennick. ako so poročila v časopisju stare domovine resnična, da se je poročili
vzel slovensko dekle, vzgojeno v domovini. Mogoče mu bo tbratov-slovenskai\allodna pod" to dekle, dete našega dobrega, plemenitega in dobrodušnega rodu, pomagala, da si pribori boljšo zastopnost med ameriškimi Slovenci, ki smo amerikanizirani in ki še vedno čutimo gorko za zibeljko naše prvotne domovine.
Ljubljanski "Slovenski dom" .je pred kratkim prinesel sledeči članek, ki jasno kaže, kaj misli domovina o nas, ameriških Slovencih, zlasti o našem slovenskem ameriškem časopisju. Je dobro, da nam včasih kdo pove v brk naše slabosti. Če sami ne vidimo svojih napak, naj nam jih pove drugi.
Sledeče misli domovina o našem dejanju in nehanju:
"Verno ogledalo življenja ameriških Slovencev so njihovi časopisi, med katerimi je neka.i dnevnikov, petdnevnikov, tednikov, štirinajstdnevnik, ostali so mesečniki, vseh skupaj okrog 19 časopisov v Severni in Južni Ameriki. Po smeri in svetovnem nazoru so razdeljeni na tri skupine: katoliški, liberalni in socialistični listi. Vsi pa poudarjajo slovensko pripadnost. Listi so večinoma glasila raznih narodnih in podpornih društev. Nosijo deloma podnaslove "List slovenskih delavcev v Ameriki." Imajo skoro vsi angleško prilogo, da jih vzamejo radi v roke tudi tisti, ki so že napol Amerikanci.
"Radi gornje opredelitve nastajajo seveda precejšnja trenja med listi, borbe, v katerih prednjači socialistično časopisje v neverjetnih psovkah na ka-tdlištvo, na papeža, na duhovnike. Psovke so poulične, najnižje vrste, kot pri nas menda že leta.in leta niso bile natisnjene. Socialisti ne pustijo v miru niti že ukoreninjenih katoliških praznikov kot so božič in velika noč.
"Ameriško slovensko časopisje ima vedno kakšno kost, ki jo gloda včasih do neokusnosti dolgo. Še zdaj se vrši borba za Cankarja, kateremu so cleve-landski Slovenci postavili spomenik v kulturnem parku (odmev tega nam je znan najbolj od takrat, ko je bila Cankarjeva soha—ukradena), krešejo se misli o njegovem svetovnem nazoru, katoliki ga hočejo zase in socialisti. Ponazorili bi lahko to borbo v sliki z mislijo, da sta se za človeka, ki je iz duše in telesa, v vseh vekovih tako borila Bog in satan. Ker nam .je spor o Cankarju v domovini odveč radi enodušnega priznanja večine dobrega hotenja, bi bilo to misel treba vcepiti tudi ameriškim Slovencem.
"Najnovejša kost, ki jo glodajo listi slovenskih izseljencev v Ameriki, je Španija, ki jih je razdelila spet na dva tabora. Slovenski socialisti so strašno divji na fašiste, vsak dan je kakšna slika iz porušenih mest Španije v njihovih listih. A to še ne bi bilo najhujše: glavno je, da so v tem boju tudi aktivni, zbirajo namreč pri posameznikih in društvih denar za 'vdove in sirote' španskih rdečih
citiral pesem "Slovenec sem." Oh, kako je že beseda lepa, lepa pa je še bolj, odkar sem jo slišala iz ust dr. Mallya. Ponosna sem biti Slovenka, ponosna sem na našo slovensko zemljo. V resnici je vse prav tako lepo kakor je dr. Mally poveda1. ameriškemu narodu. Le še jim povejte odkod smo mi Slovenci doma, kako lepa je naša domovina. Le tako naprej, dr. Mally, z vašo sopranistinjo in orkestrom. Posebne čestitke Vam pa še radi tega, ker tako lepo izgovarjate slovensko besedo.
Želim Vam mnogo uspeha. S spoštovanjem
Mrs. Mary Lach.
	SLOVENSKA LOVSKA
	ZVEZA
Dan katoliškega tiska
porna jednota (SNPJ) sama objavlja v Trosveti,' da je nabrala že skoro 100,000 dinarjev v ta namen.
"Iz navedenega je razvidno, da moramo Slovenci v domovini polagati več važnosti na kulturni razvoj bratov za mejami, sicer bodo ti šli svojo pot." --o-
Vsa čast dr. Mallyu!
Cleveland, O.—Vsa čast in j priznanje g. zobozdravniku dr.
Dane;.; je v Zed. državah preko 700 komunističnih Časopisov, ki se tiskajo v raznih jezikih in ki se dnevno ali tedensko razpošiljajo po mši deželi. Pa pravijo nekateri, da rdeča nevarnost nima tal v Zed. državah.
# ' «s	M:
Ali veste, da šteje danes komunistična stranka v Zed. drža-j Mallyu, ki je preskrbel tako vah šestkrat toliko članov, kot jih je štela v Rusiji za časa zad- lep slovenski program. Bodisi nje revolucije? To bi moralo dati misliti ljudem, ki nočejo imeti! godbo- ali petje, bi človek kar boljševiške vlade tukaj.	j ves dan poslušal. Saj sem še
si * *	j vedno rada poslušala slovenski
Papež je v svoji poslanici povedal svetovni industriji, naj program in že večkrat me .je do plača človeku dostojne plače delavcu, ne pa da se mu daje milo-1 solz ganilo, ampak še nikdar ščino v obliki reliiia. To se prav nič ne strinja z našimi socialisti, tako kot predzadnjo nedeljo, ki vpijejo, da je katolška Cerkev coklja delavskemu pokretu. ko je dr. Mally govoril oziroma
Zelo pomemben dan je bil na cvetno nedeljo v Clevelandu. Vršil se je shod za razširjenje katoliškega tiska. Nismo pričakovali take udeležbe, prav res da ne. Nič ni pretirano, ako rečem, da je bilo v avditoriju SND nad 1200 — nad dvanajst sto ljudi. Evo dokaza! Vstopnina, ki se je pobijala za pokritje stroškov dvorane, je bila 10 centov od osebe in te vstopnine je prišlo nekaj nad $111.00! Zdaj pa računajte, koliko je moralo biti ljudi! Nekako 250 ljudi je šlo pa v dvorano ne da bi plačali. Prišli vso največ pri stranskih vratih ali pa ta ali oni ni imel denarja, pa se ga je pustilo. Kaj se hoče, če ni, ni. Torej ni nič pretirano, če zapišem, da je bilo nad 1200 ljudi in še precej čez. Ampak, da ne bodo naši napredni, rojaki rekli, da močno pretiravam, zapišem tako. Vsak, ki je bil v dvorani, bo pritrdil, da je bila dvorana popolnoma zasedena, tako spodaj kot na balkonu in še stati so morali. — Evo, pa pravijo in pišejo nekateri, da je bilo klavrno, fias-ko. No, papir pač vse prenese, pa četudi je še tako debela laž.
Shod je bil potreben, zelo potreben in ni treba, da bi bil zadnji, ne, še naj bo in mora biti. Jaz priporočam, da bi bil ie in gotovo bo še. Na nasprotni strani hudo kriče, tukaj naj se pa dela in v nedeljo se je delalo, prav res delalo. Hvala vsem govornikom. Zelo bi želeli, da bi še kaj večkrat govoril z odra S. N. Doma dr, Hugo Bren. Ljudje so rekli: ah, kako ga je veselje poslušati, ko tako imenitno pripoveduje. Tisti, ki so zamudili njegov govor, so se jezili, zakaj da ni prišel bolj proti koncu, da bi ga slišali. Pa so bili vsi govori poučni in vsega upoštevanja vredni in vsi so bili zadovoljni, razen tisti, ki so prišli z namenom, da bi "trubel" delali, pa ga niso mogli, ker jih nikdo še pora j tal ni.
Tako je treba izvajati kot so govorniki priporočali: zavednosti je treba, katoliške zavednosti, pa bo kmalu drugače. Le še več takih shodov! Rev. Ambrožiču ter dr. Hugo Bre-nu pa vso hvalo, ker so omislili tako shode. Prav tako tudi Mr. Jeriču in drugim. Tako je prav! Ko je Rev. Am-brožič omenil, če bi ne kazalo imeti shoda tudi v Clevelandu, smo rekli: Okej! — In zdaj smo prav veseli, da je tako lepo izpadlo. Zato pa prav vsem lepa hvala in pa še v bodoče se odzovite.
Čestitam tudi Mr. Stokarju na njegovem res dobrem dopisu. Tako je prav!
Jože Grdina.
-_o--
* 4,115,000 Angležev prebiva izven Anglije po vseh petih delih sveta.
V sledečem priobčujem zapisnik konference lovskih klubov, katera se je vršila v nedeljo 28. februarja 1937 v Clevelandu, Ohio.
Predsednik, Josip Lekšan, otvori sejo ter navzoče povabi, da delujejo složno in kot pravi sportmani v vseh ozirih za Slovensko lovsko zvezo in lovske klube sploh.
Navzoči so sledeči zastopniki klubov, poleg drugih poset-nikov:
Euclid Rifle klub: Jim Sepic in Fred Jazbec. Barbertonski klub: Jerry Zupec in Andrew Bomback. Lorain Rifle klub: Andrew Skapin in J. Rosa. — Rainbow klub iz enega ali drugega vzroka ni bil zastopan.
Več časa je vzelo, da se je debata glede prvenstva v letu 1936 poravnala v zadovoljstvo vseh. Zadeva je bila sicer le dvostranska, to je za lorain-ski in barbertonski klub. Zadeva je bila rešena, ko je lo-rainski klub priznal, da je njegova lastna krivda, ker se ni odzval povabilu na prvenstveno tekmo v Barberton, da brani svoje prvenstvo proti prvenstvu barbertonskega kluba, katero sta dobila pri tekmovanju, prvi pri Euclid klubu, drugi pa pri Rainbow klubu lansko leto.
Tako je torej Slovenski lovski klub Barberton pripoznan za zmagovalca oziroma prvaka v tekmah za leto 1936 in kot tak ima pravico do zvezine zastave.
Prešlo se je na pravila Slovenske lovske zveze. Sprejelo se je sledeče točke:
1.	Vsi člani, ki se udeležijo tekme z enim ali drugim klubom, morajo biti dobro stoječi člani pri svojem klubu tri mesece pred tekmo in da so na mestu ob določenem času pred otvoritvijo tekme.
2.	Ako posamezen član ali člani spadajo k več kot enemu klubu, ne morejo na dan tekme sodelovati več kot pri enem klubu. Ako bi se topogledno kdo pregrešil, se ga izključi za tisti dan od' tekme in njegove točke se brišejo.
3.	Pri streljanju v tekmah, vsi klubi dajo v tekmo toliko, strelcev, kolikor jih da najmanjši klub, vendar se pa noben klub ne more udeležiti tekme, ako nima vsaj deset strelcev na razpolago. Nihče ne sme nastopiti v eni in isti tekmi dvakrat.
4.	Puške pri tekmah ne smejo biti večjega kalibra kot 12. Za take puške se rabijo tudi enaki naboji za vse strelce
5.	Nadzornik tekme ali referee naj pazi, da strelci ne bodo stali predaleč od svojega stojišča ali stebra.
6.	Pri streljanju lahko vsak drži puško tako, kot njemu najbolj pri j a. Pod nobenim pogojem pa ne sme imeti puške nabite z več kot enim nabojem in to šele tedaj, ko stopi na svoje mesto. Puško mora držati odprto, dokler ne pride versta nanj za streljanje. Ostati mora na svojem
vzdržuje red.
8.	Mrtva tarča je tista, ki se vidno zdrobi v prah ali pa vsaj košček iste odleti. Ako se od tarče zapraši, pa se ne razbije, ne šteje za zdrobljeno.
9.	Nadzornik mora dovoliti ponovno tarčo in drug naboj v sledečih slučajih:
a)	Kadar tekmec strelja po pomoti izven reda.
b)	Kadar po pomoti dva naenkrat streljata.
c)	Kadar se puška pokvari ali naboj ne užge, ako se puška po nesreči sproži v trenutku, ko je dal znamenje za izpustitev tarče.
d)	Ako je bila. tarča vržena brez povelja strelca.
e)	Kadar je vržena izza zaledja razbita tarča. (Ako strelec vseeno strelja, se šteje po rezultatu).
f)	Meče se tarče v redu tako : ' desno, naravnost, levo in sicer za vse klube enako. Ako je vržena razbita tarča, se vrže nova v isto smer.
10.	Nadzornik (referee) je polnomočen in njegova razsodba je odločilna. Ta mora glasno in razločno klicati rezultat tekme. Vsak klub postavi svojega nadzornika. Vsi tekmeci morajo stati na določenem mestu in da se pokorijo temu, sicer se jih kaznuje z izgubljeno tarčo. Nadzornik kliče tudi za izgubljeno tarčo (lost), kadar se prikaže na ukaz strelca in v vseh ozirih postavna, pa tekmovalec ne strelja nanjo. Nadzornik mora strogo paziti, da mož, ki proži tarče, iste proži takoj na ukaz strelca.
11.	Nadzornik ne more sam spremeniti točke, ko je že enkrat zapisana pri zapisnikarju. Ako pa tekmovalec ni zadovoljen s tem, oziroma z nad-zornikovo odločitvijo, se lahko obrne do sodnika ali sodnikov, katere postavijo klubi pred tekmo, od vsakega kluba po enega. Ti imajo odločilno besedo.
12.	Prožilec tarč mora imeti prost razgled na vse strelce in mora takoj sprožiti tarčo, ko da strelec znamenje. Ne sme biti prehiter in ne prepočasen, sicer se ga na zahtevo strelcev odstavi in nadomesti z drugim. Vsak tekmovalec mora klicati svojo tarčo naglas in razločno.
13.	Zastopniki vseh klubov se pred tekmo dogovore, kako se uravna stroj za metanje tarč.
14.	Strelne pozicije naj bodo oddaljene devet čevljev druga od druge in 48 čevijev za metalnim strojem.
15.	Ako je izid tekme enak, to je, da imata dva kluba enako število točk, imata pravico do nadaljne tekme.
16.	Za eventuelne nesreče na strelišču je povzročitelj iste sam odgovoren. Dolžnost klubov pa je, da se na nevarnost opozori in pouči člane.
17.	Kadar gresta dva kluba v ponovno tekmo, ako sta imela pri prejšnji tekmi enako število točk, se ta dva kluba med seboj dogovorita za števi-
ostane premoženje klubom, ki so člani SLZ in klub, kateri ostane zadnji, dobi vso lastnino.
22.	Vsak klub, ki odstopi od SLZ, se s tem odpove tudi vsem pravicam do lastnine, katero poseduje Slovenska lovska zveza.
23.	Vse te točke pridejo takoj v veljavo in ostanejo kot take v sezoni leta 1937.
Zatem se preide na raznoterosti. Sprejeto je bilo predsednikovo poročilo, da tajniki vseh klubov pošljejo naslove predsednika in tajnika njihovih klubov glavnemu tajniku. Isti potem pošlje te naslove vsem predsednikom in tajnikom in ravno tako glavnim uradnikom.
Letošnje tekme se vršijo po sledečem redu. Prva se vrši v Barbrtonu in druga v Lorainu. Datum naznanijo klubi, katere morajo sporočiti najmanj en mesec pred tekmo.
Uradno glasilo ostane še naprej Ameriška Domovina. Sicer pa klubom ni zabranjeno poročati, dopisovati ali oglaševati v druge liste.
Sklene se, da se izdaja Ameriške Domovine, v kateri bodo priobčena ta pravila in zapisnik, razpošlje na vse klube, ki jo potem razdelijo med svoje članstvo.
Predsednik Lekšan poudarja še enkrat, da se vsi klubi strogo držijo točnosti pri tekmah, da ne bo brezpotrebnih zamud.
Zastopnika lorainskega kluba, A. Skapin in J. Rosa predlagata, da se uradno povabi St. Clair Rifle & Hunting klub, naj pristopi nazaj k Slovenski lovski zvezi. Zbornica sklene, da se pošlje uradno na vse slovenske lovske klube, kateri še ne spadajo k SLZ, povabilo, da pristopijo k isti, da bo naša organizacija čim večja in se bo tako pripomoglo, da bodo imeli več moči. pri zasedanju državne zbornice, ko pridejo na površje predlogi za oddelek konzervacijskega oddelka.
Enako se pojasni vsem klubom, da vse priprave za sprejem in pogostitev obiskujočih klubov je ležeče na posameznih klubih.
A. Skapin predlaga, da priredi Slovenska lovska zveza svoj piknik in ves ostanek, po< odbitku za streljivo, gre v blagajno SLZ. Sklene se, da se vrši prvi piknik SLZ v Lorainu in sicer takrat, ko se bo videlo lorainskemu klubu najbolj ugodno.
Volitve uradnikov SLZ za 1. 1937. Soglasno sta bila ponovno izvoljena: Joseph Lekšan vrhovnim predsednikom in Max Kragely tajnikom in blagajnikom.
Zbornica je odobrila predlog, da se da tajniku $5.00 za njegovo delo v letu 1936.
S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik Lekšan zaključi zborovanje.
V imenu zastopnikov klubov SLZ, ki so se udeležili te konference v Clevelandu, se tem potom prav lepo zahvaljujem Euclid Rifle klubu za prijaznost in fino postrežbo.
Max Kragely, zapisnikar.
mestu, dokler niso vsi ostali { 10 nabojev v tej ponovni tekmi
izstrelili svojih nabojev. Streljati drugje kot na določenem mestu na strelišču, je strogo zabranjeno
in šteje se končni rezultat.
18. Imena tekmovalcev se naznanijo pred tekmo in sicer morajo vsi tajniki klubov iz-
7. Zapisnikar mora voditi na-1 ročiti imena tekmovalcev tajniku SLZ pred tekmo.
19. Vsak strelec plača za naboje sam in sicer vsi klubi
tančen rekord točk. Ko nadzornik (referee) zakliče "mrtva" (dead), ali "izgubljena"
(lost), zapisnikar isto za njim| eaako. ponovi in vknjiži z "1" za dobljeno in "O" izgubljeno točko. Vsakega kluba tajnik naj pazi pri vknjiževanju, da je vse pravilno vknjiženo.
In vsi gledalci morajo stati 25 čevljev od vrvi za strelci.
20. Vsak klub je polnomočen, da ima pravico imeti v svojem klubu člane, kakršne pač sami hočejo in jim v tem pogledu SLZ ne sme narekovati. Tekme SLZ se pa ne more udeležiti drugi kot člani slo-
Za to mora skrbeti vsak posa-1 vanskegai pokolenja.
mezen klub, ali dotični klub, 21. V slučaju odstopa enega
pri katerem se tekma vrši, da ali drugega kluba od SLZ,
Če verjamete al' pa k«
"Rečem ti, da je moja žena fendut. Vse razbrska in včeraj sem ji napravil dolgo pridigo, kako mora varčevati. Dve polni uri sem ji govoril."
"In kakšen je bil uspeh tvoje pridige?"
"Da moram zdaj opustiti kajenje."
A
Učenci ^o dobili v šoli nalogo, da napišejo, kakšna je krava znotraj. Pa se eden obrne do mesarjevega Toneta, češ, ti boš že vedel, saj si bil gotovo večkrat zraven, nakar mu tovariš zabrusi:
"Sram te bodi, vsako telo to
ve, ti pa ne!"
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po namili am Utlrnlku K. Mar«
Effendi, počakaj, ti bom nekaj prinesel." Ves iz sebe je bil. Kar so ga
In vzel sem ga!"
Vrtnar je ljubil dober tobak. Pa hvala, ki jo je pel džebeli-nesle njegove stare noge, je od- ju, je bila vsekakor pretirana, hitel.	Zato sem dejal:
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
Kmalu je spet prišel izza rožnih vrtov.
"Effendi, ugani, kaj imam tule v roki!" je rekel, še preden je prišel do plota.
"Nič ne vidim."
"O, majhno je, pa je skoraj prav toliko vredno kakor tvoj džebeli. Bi rad videl?"
"Pokaži!"'
"Poglej, kaj je to?"
Odprl je roko. Drobna, pa do-Iji'o zadelana stekleničica je ležala na dlani.
"Kaj je v tej stekleničici? — Ugani, effendi!'
"Najbrž rožna voda."
V evropski Turčiji in v Bolgariji se, kot znano, prideluje duhteče rožno* olje, najboljše v Evropi. Dobivajo ga iz cvetnih listov bledordeče, močno duhteče rože, ki posebno dobro uspeva v peščeni prsti na sončnih pobočjih nizkih gričev. Ure daleč potuješ ponekod v teh krajih ftied samimi duhtečimi rožnimi nasadi. Meseca maja oberejo cvetne liste in jih kuhajo v zaprtih kotlih kakor pri nas žganje. Sopara se po ohlajenju zgosti v tekočino in ta se imenuje rožna voda. Po kakih dveh dneh se nabere na tej rožni vodi tenka kožica kakor smerna na mleku. In to maslo je šele pravo rožno olje. Rožne vode dajejo cvetni listi še precej, bežnega olja pa malo. Tri sto dvajset kilogramov rož je treba 2h en sam kilogram rožnega Zato je rožno olje silno d''ago. Kilogram rožnega olja stane do osem tisoč dinarjev.
Siromašni stari vrtnar je bil brez dvoma le najemnik rožnega nasada ali pa vobče samo delavec. Stekleničica rožnega olja je torej pomenila zanj majhno premoženje. Kvečjemu, sem si mislil, utegne imeti rožno vodo, prvi destilat iz rožnih cvetov.
Pa užaljen je dejal:
"Rožna voda? O effendi, ali me hočeš razžaliti? Rožno olje je, pristno rožno olje, kakršnega še nikdar v življenju |
"In vendar ne morem sprejeti tvojega darila."
"Ali me hočeš razžaliti, effendi?"
"Ne."
"Ali užalostiti?"
"Tudi ne."
"Poslušaj. Ako darila ne sprejmeš, bom olje kar tule razlil na tla."
Mislil je zares.
"Stoj 1" sem vzkliknil. — "Negoval si svoje rože in jih destiliral, da prodaš olje in si izboljšaš svojo položaj. Ali ne? Tvoja plača gotovo ni velika."
"Seveda prodajam svoje rožno olje."
"Dobro. Plačal ti ga bom."
Prizanesljivo se mi je nasmehnil.
"Koliko nudiš?"
Vzel sem mošnjo in mu dal, koliko so moje skromne razmere dovoljevale.
"Tole ti dam."
Vzel je denar, ga preštel, pomilovalno nagnil glavo in je smehljaje dejal:
"Effendi, tvoja dobroti j ivost je večja kot tvoja mošnja."
"Zato pa te prosim, obdrži svoje olje. Ti si prereven, da bi mi ga dal zastonj, jaz pa sem prereven, da bi ti ga plačal."
Nasmejal se je.
"Dovolj sem bogat da ,ti ga lahko dam zastonj, kajti dobil sem od tebe džebeli tobak. Ti pa si ravno reven dovolj, da smeš sprejeti tako darilo. Tule imaš svoj denar."
Njegova darežljivost je bila prevelika, nisem je smel sprejeti. Olja ne bo več vzel nazaj, to sem vedel. Preprost človek je bil, pa ponosen kljub temu. In kar tak človek komu podari, mu je podaril in za sramoto bi imel, če bi moral vzeti darilo j nazaj
temu siromašnemu vrtnarju vendarle precej za legel denar, ki sem mu ga za olje ponujal, čeprav ni bilo mnogo, kar sem ponujal.	j
Zato sem zavrnil denar in od-
18.—Waterloo Camp št. 281 WOW priredi koncert in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
24. — International Auto Workers' Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Podružnica	št. 50 S. ž. Z. priredi igro in ples v Knau-sovi dvorani.
25.—Društvo	Spartan% proslava 10-letnice v avditoriju S. N. Doma.
25.—Pomladanski k once rt pevskega društva Zvon v S. N. Domu'na 80. cesti.
MAJ
1.—častna straža SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
1.—Klub Slovenskih vdov priredi proslavo 10-letnice v
APRIL
3.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
3.—Društvo Strugglers ima ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
3.—Ženski	klub Slovenskega doma na Holmes Ave., ples v Slovenskem domu.
4.—Podružnica	št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na .Holmes Ave.
4. — Koncert mladinskega zbora škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
4.—Društvo sv. Kristine št. 219 praznuje 10-letnico v šolski dvorani sv. Kristine.
4.—Društvo Strugglers SNPJ ;Knausovi dvorani praznuje desetletnico z obširnim programom v S. D. Domu na Waterloo Rd.
4.—Slovenska delavska dvorana na Prince Ave. obhaja 9-letnico in otvoritev novega za-storja z velikim programom.
10.—Društvo	Marije Magdalene, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
11.—Svetovidski	oder: predstava v dvorani šole sv. Vida.
11.—Samostojni pevski zbor Zarja, spomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma.
11.—Iliria Junior in Iliria High priredijo koncert v Slovenskem domu na Holmes.
11.—Slovenska delavska dvorana obhaja 9-letnico svojega obstanka.
18.—Igra in domača zabava, priredi društvo mož Najsvetejšega Imena tare sv. Kristine v šolski dvorani na Bliss Rd.
17.—Društvo Srca Marije (staro) praznuje 40-letnico svojega obstanka z banketom v
2.—K o n c e r t Mladinskega pevskega zbora S. D. D. v S. D. Domu na Waterloo Rd.
8.—Pevski	zbor Slavčki, spevoigra "Desetnik in Sirotica," v avditoriju S. N. Doma.
9.—Podružnica	št. 41 SŽZ, proslava Materinskega dne in sedme obletnice obstanka.
9.—Materinska proslava mladinskega zbora škrjančki v Slo-;piknik na Močilnikarjevi farmi.
priredi piknik na Stuškovi farmi.
6.—Piknik ženskega odseka Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
6.—Piknik društva sv. Križa št. 214 KSKJ na Zorno vi farmi na Bradley Rd.
13.—Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ pri Joseph Zornu.
13.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
13.—Društvo sv. Rešnjega Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik v Maple Gardens.
13.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima piknik.
13.—Društvo Collinwoodske Slovenke SDZ ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
20.—Svetovidski oder: očetovska proslava, v dvorani šole sv. Vida.
20. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ima piknik na Stuškovi farmi.
20.—Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ obhaja 35-letnico svojega obstanka z blagoslovitvijo nove zastave.
27.—Društvo Prijatelj št. 215 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
27.—Društvo Kranj priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
27.—Društvo Danica št. 34 SDZ priredi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd.
27.—Društvo Kranj priredi
venskem društvenem domu v Euclidu.
9.—Svetovidski oder: materinska proslava, v dvorani šole sv. Vida.
9.—Mihaljevič radio koncert, v avditoriju S. N. Doma.
9.—Pomladanski koncert mladinskega pevskega zbora
JULIJ
11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi piknik na Stuškovi farmi.
11.—Piknik Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
18. — Društvo Brooklynski j Slovenci št. 48 SDZ ima prvi piknik na Zornovi farmi na j
nisi imel, morebiti niti videl i0čno povedal: lle-"	| "Prijatelj, oba sva revježa,
"Čigavo je?"	, pa hočeva drug drugega obdaro-
"Cigavo? Moje je!"	vati> zat0 je najbolje, da ob-
"Tvoje? Ali si lastnik tega | drava, kar sva si podarila. —• vrta?"
"Ne, samo vrtnar. Vrt je last gospodarjeva."
"Kje si pa dobil to dragoce-
spodnji dvorani S. N. Doma.
17.—Jugoslovanski	kulturni
Vedel sem pa tudi ,da bil vrt, okrožje Euclid, priredi zabavo v dvorani sv. Kristine.
18.—Pevski	zbor Cvet priredi pomladanski koncert z igro v Slov. del. dvorani na Piince Ave.
18.—Radnička organizacija, predstava v avditoriju S. N. Doma.
18.—Pevski zbor "Lira" ima igro in ples in domačo zabavo v prostorih nove šole sv. Vida.
črički v S. N. Domu na 80 cesti. Bradley Rd.
15.—"Kanarčki"	priredijo spomladanski koncert v počast vsem materam v S. D. Dvorani na Prince Ave.
16.—Clevelandska	federacija SNPJ, prireditev za delegacijo konvencije SNPJ v avditoriju S. N. Doma.
29., 30 in 31.—Desetletnica obstanka skupnih društev fare sv. Vida. Praznovanje na prostorih stare cerkve na Norwood in Glass.
JUNIJ
6.—Piknik društva sv. Vida št. 25 KSKJ na Pintarjevi farmi.
6.—Piknik pevskega društva Zvon na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
6.—Slovenska godba
25,-5-Baragov dan, ogromna I prireditev v Puritas Springs |
parku. ____________I
25.—Društvo Washington št. 32 SZZ priredi piknik na Stu-j škovi farmi.
25.—Klub Slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi svo.j letni piknik na Pintarjevi farmi.
AVGUST 1.—Piknik župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi.
8.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
15.—Društvo Slovenski Napredni Farmer št. 44 SDZ priredi piknik v proslavo 10-letni-Bled ce obstanka pri Antonu Debev-
cu v Madisonu, O.
15.—Slovenska šola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima svoj piknik na Močilnikarjevi farmi.
29.—Podružnica	št. 32 SŽZ praznuje 8. obletnico.
SEPTEMBER
4.—Skupna društva SSPZ, Olimpiada, tri dni, v avditoriju S. N. Doma.
11.—Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
25.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N Doma. OKTOBER
2.—Društvo sv. Ane št. J SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
9.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Radnička organizacija, koncert v avditorija S. N. D.
23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo	Carniola Hive št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma.
31.—Dramatično	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
31.—Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v S. N. Domu na 80. cesti.
NOVEMBER
13.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
14.—Jesenski	koncert mladinskega pevskega zbora črički v 9 N. Domu na 80. cesti.
14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma.
20.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
21.—Pevsko	društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D.
27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
1938 JANUAR
1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-letnico obstanka v S. N. Domu.
DNEVNE VESTI
Kadar so ženske v delavskem boju . . .
Memphis, Tenn., 27. marca. Pri Nona-Lee Dress Co., v tem mestu je nastal štra.jk ženskih šivilj. Toda vse ženske niiso bile zadovoljne s štrajkom. Kakih 60 delavk izmed 100, ki so zaposlene v omenjeni delavnici, se je včeraj priglasilo za delo. Napadene so bile od štrajkaric in nastala je tragično - komična borba med dekleti in ženskami, ko so štrajkarice trgale obleko in spodnje perilo s iskebinj. Nekatere so ostale dobesedno gole "na bojišču." Sedem deklet je ostalo nagih pred tovarno, do-čim je bila drugim skebinjam raztrgana obleka. Končno je nastopila policija ki je aretirala enajst unijskih delavk. Stavka v tovarni je nastala, ker so delavke zahtevale priznanje unije.
MALI OGLASI
Vabilo na sejo!
članice Kluba slovenskih vdov ste prošene, da pridete na sejo 6. aprila. Seja je važna radi veselice, ki se vrši 1. maja v Knau-sovi dvorani. To je zadnja seja pred veselico. Pridite, da se izvoli veseltčni odbor in da se pomenimo vse potrebno. Vabljene ste tudi viae slovenske vdove, ki niste še članice Kluba, da pristopite k nam. Naše redne mesečne seje so vsak prvi torek v mesecu pri sestri Modic na St. Clair Ave. in 62. cesta. Ni" potrebno, da bi bile prej vpisane po kaki članici. Kar pridite na sejo, plačate 25c melsečnine, pa ste članica. Ne bo vam žal, če pristopite. Po seji imamo vedno lepo zabavo. Sestrski pozdrav — J. Brezovar, tajnica.	(74)
V najem se da
hiša za eno družino, 6 sob, kopališče, garaža, furnez, na 932 E. 209th St. Ključ je v sosednji hiši ali pa| vprašajte po 5. uri zvečer na 5907 Bonna Ave. (75)
»o olje?"
"Tu iz tega vrta in tehle rož. Res da sem samo vrtnar, pa moj gospodar mi je dovolil, da si smem v kotu vrta nasaditi Hekaj cvetlic. Izbral sem si najboljšo vrsto in štedil, dolgo dolgo štedil. In nabral sem dve takile stekleničici rožnega; olja. Eno sem hotel danes prodati, pa so me prevarili. — -Druga stekleničica pa je tale. j In to stekleničico podarim tebi."
Osupnil sem.
"Človek, kaj praviš?"
"Tvoja je!"
"Čuj, prijatelj, kako ti
. ime?"
"Jafiz."
"Ouj, Jafiz, ob pamet si!
Ti vzemi denar, jaz pa bom vzel stekleničico. In ko \e srečno povrnem v domovino svojih dedov, bom našim lepim ženam, j ki se bodo veselile duhtečega vonja tvojega dragocenega olja, pripovedoval o prijaznem rožt-nem vrtnarju Jafizu, ki mi je olje poklonil."
To ga je razveselilo. Oči so se mu zadovoljno svetile. Pokimal ; je in vprašal:
; "Ali žene tvoje dežele tudi J ljubijo dišave, effendi?"
"Da, ker ljubijo cvetlice, ki so njihove sestrice."
"Pa še boš moral dolgo poto-
ABOUT ALL I CAN SAFELY PREDICT
SPRING FEVER.
j vati da prideš do njih?" { "Morebiti še tedne. In ko i bom prišel do morja, se bom še je nekaj dni vozil z ladjo. In po-1 tem se bom moral še z železnico ! voziti dan ali kaj, morebiti še eč."
"Daleč si doma, zelo daleč!
"Zakaj ?"	w	..
"Ker mi ponujaš tako dra- Ah boš potoval tudi po nevarnih goceno darilo, pristno rožno krajih med hudobnimi ljudmi olje. Esenca je, izvleček, ne pa "Mogoče. Pot me bo peljala olje! V tej stekleničici prebi- po deželi tistih, ki so sli v gore. vajo duše deset tisočev rož! Zamišljen je nekaj ca-a zrl * "Ali jo odklanjaš, effendi?" P^dse, pa me bistro poglcal m
"Ne morem je sprejeti." dejal:
"Ne moreš?"	"Effendi, obraz človeka je ko
"Siromak si. Ne morem te! površje vodc- So vode' ki r>0 oropati take dragocenosti." čiste, jasne in prozorne, kakor
"Kaj praviš, da me boš oro-1 zrcalo, brez strahy se poda v Pal, če ti pa steknico v dar po-s nje, kdor se hoče kopati. So pa nujam! Tvoj džebeli je prav i tudi vode, ki so temne, umazane tako dragocen kakor tole rožno! in geste, kdor jih vidi, beži pred olje. In vendar si mi ga dal i 'njimi, ker sluti nevarnost.
Nemški poslanik v Ameriki bo odpoklican
Berlin, 27. marca. Nemška I vlada je neznanila, da bo odpo-! klicala sedanjega svojega posla-! nika v Washingtonu dr. Hansa i Luthra. Nadomestil ga bo novi poslanik v osebi dr. Heinrieha Dieckhoffa, ki je sedaj tajnik zunanjega ministerstva. Dr. Luther bo vpokojen. Dr. Luthru se očita, da ni znal preprečiti | --pora, ki je nastal med newyor-■ škim županom in nazijsko vlado, 1 o čemur se je zadnje čase mnogo slišalo v javnosti.
Otroci so se vrnili v tek-sansko šolo
New London, Tex., 26. marca. Otroci, ki niso zgoi-eli pred 10. dnevi v Consolidated šoli v tem mestu, se vrnejo v ponde-Ijek v šolo. Dasi je glavno poslopje zletelo v zrak, pa je ostalo dovolj prostora nepoškodovanega, da bodo otroci dobili prostor za učenje, kar jih ni bilo ubitih. V šoli je bilo ob času razstrelbe 725 otrok. Izmed teh jih je našlo smrt v razvalinah 455. šolske oblasti so sklicali? shod učiteljev in učiteljic ter staršev, in enoglasno je bilo sklenjeno, da se mora nadaljevati s šolskim poukom.
Tobak in candy
Državna relifna komisija naznanja, da v bodoče ne bo več! dajala relil'nim klientom tobak, candy in enake "razkošnosti." Dobivali bodo le življenjske potrebščine.
Zgubil se je pes
lovske "beagle' 'pasme, rjavkaste, bele in deloma temne dlake. Sliši na ime "Jack". Licenčna številka je 5477. Kdor ga je slučajno dobil, je prošen, da ga vrne lastniku na 4030 St. Clair Ave.	(74)
Friuidaires
6 kubič. čevl. prostornine, malo rabljeni; prej $199.50, zdaj samo «$89.50. Oglejte si jih pri Norwood Appliance & Furniture Co., 6104 St. Clair Ave. (x)
RABLJENI PRALNI STROJI 31« in več. Ako niste zadovoljni ž njim, vam v teku cnc'sa leta damo isto vsoto na nov pralni stroj. Norwood Appliance & Furniture Co., 6104 St. C'air Ave, ENdicctt 31534.
Popravila!
Mi popravljamo vse različne pralne stroje in radio aparate. Imamo tudi vselej polno zalogo "radio tubes."
Norwood Appliance & Furniture Co.
6104 St. Clair Ave.
ENdicott 3634
(Mon. X).
ČEVLJAR
JOE SEltCEL
6214 St. Clair Ave.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom.
l'opravimo obuvalo dobro zmerni ceni.
in po
Rabljene električne ledenice, prejšnja cena $199.50, sedaj $99.50, dokler jih je kaj v zalogi.
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd.
LOUIS OBLAK
TlipOVTNA S POHIŠTVOM g Pohištvo in vse potrebščino P£ za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2971«
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je previ-dena s svetimi zakramenti za vedno v Gospodu zaspala preljubi jena in nikdar pozabljena .mati *
Mary Novak
ROJENA GOLIČ
ki je po daljši bolezni v bolnišnici za vedno zatisnila svoje mile oči dne 28. februarja 1937 v starosti 56 let. Doma je bila iz fare Artiče pri Brežicah. K večnemu počitku smo jo položili dne 3. marca 1937 na Calvary pokopališče.
Tem potom se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so mi bili v prvo pomoč in tolažbo in za vse, kar ste mi dobrega storili v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih, kakor tudi lepa hvala vsem, ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so pri njej čuli in molili in vsem, ki so se udeležili pogreba
Prisrčna hvala vsem, ki so v njen blag spomin položili krasne vence na krsto pokojne in sicer: družina Anton Go lic Mr. in Mrs. Anthony Zakrajšek, Miss Rese Zakrajšek, družina Oster, E. 59th St.; družina Frank Novak, družina Anton Skala, družina John Lapuh, Mrs. Agnes Baraga, Mrs. Frances Svi-gel, društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, društvo Slovenske Ženske Zveze, podružnica št. 25.
Iskrena hvala sledečim za darove za svete maše: družina Bogovich, Mary, Tony in Junior, družina Ignfic Vidmar, E. 60th St.; Mr. in Mrs. Joseph Oster Jr., družina J. Doles, E. 59th St.; Mr. Anthony Zorko, Mr. in Mrs. Jurkas, Mr. Frank Rozic, Mr. in Mrs. John Novak, E. 61st St.; Mrs. Stare, E. 61st St.; Mr. Anton Zorko, Tyronne Ave.; Mrs. Agnes Baraga, Mr. in Mrs. Pete Srnovrsnik, Mrs. Frances Zakrajšek, Mrs. Pauline Lenaršič, Mrs. Mary Dijak, Mrs. F. Babnik, Mr. in Mrs. Martinčič, Mr. in Mrs. Anton Golich, Kirton Ave.; Mrs. Mary Sverk, Mr. in Mrs. Krainz, Mrs. Anna Sterle, Mr. in Mrs. J. Oberstar, društvo sv. Neže št. 139 C. K. of O., društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ.
Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba: Mr. Pete Srnovršnik, Mr. August Svetek, Mr. John Sus-nik, Mr. Mike Jalovec, Spilker Ave.; Mr. John Novak, East 61st Street.
Obenem tudi lepa hvala članstvu društva sv. Neže št. 139 C. K. of O., društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, društva sv. Cecilije št. 37 SDZ in podružnica št. 25 SŽZ, ki so prišli k skupni molitvi ob krsti svoje pokojne sosestre in ki so jo spremili k večnemu počitku. Ravno tako tudi lepa hvala Drill Team No. 25 od Slovenske Ženske Zveze, ki so stale za stražo.
Ravno tako se lepo zahvaljujem pevcem društva Lira za krasno petje ob krsti pokojne matere na predvečer pokopa.
Prisrčna hvala Rev. Max Sodji za spremstvo iz pogrebnega zavoda v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Iskrena hvala tudi pogrebniku Frank Zakrajšku za vso prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba.
Vam, preljubljena in nikdar pozabljena draga mati, ki ste se za vedno ločili od nas ter dokončali trpljenje tega sveta, pa globoko potrt nad to bridko izgubo želim, da počivate mirno v zasluženem počitku in lahka naj Vam bo ameriška zemlja.
Žalujoč
Jack, sin.
Zapušča tukaj tudi žalujočega brata Anton Golica, v stari domovini pa žalujočega sina Franka, mater Anno Golič in brata Johna
Cleveland, Ohio, 29. marca 1937.
SPITE TRDNO, VZiVAJT£ VASO HRANO TSIIMESTS ELIXIR
fl/T_____»__.	— NAKOCITK SI PROSTI VZOREC —
Mnogokrat	; TrIner,s IJiUcr wine ^
odpravi	| 544 3. Wells St.. Chicago, 111. I
neprebavnost	1 Pošb'ite mi brezplačni vzorec, j _
- •	i Ime ....................... v ».«11
m zaprtmeo	\ Naslov ..................... 1 ,,,
i<int
Waldo Waterman is Santa Monica, Cul. je izfjotoril nove. vrste\aeroplan, s katerim lahko let/i po zraku do 12!> . Lahko pa dirja ž njim po cesti tudi in napra-1 a um s tem letalom lahko prileti do zrakoplo-tam vzame proč peruti, nakar se odpe-
Barker je spravil zabojček v(del, da sem nekaj izgubil. Pri-predal in se obrnil proč. Al-jhajal je od vaše koče. To mi dous je zapalil smodko, nato!je povedal šele kasneje, a uga-
je odšel. Uverjen je bil, da se Quade ni vrnil z reke. Ali ga je mar čakal kje pri koči? Ta misel ga je izpreletela kakor iskra, a dolgo se ni ukvarjal ž njo. Slutil je, da si Quade, ki ima na razpolago pol ducata ljudi, ki radi napravijo vse, kar jim ukaže, ne bo hotel sam mazati rok in se ne bo spuščal v gotovo nevarnost. V teku naslednje ure je obšel vsei kraje, kamor je Bili Quade največkrat zahajal. Baš se je bil namenil, da pojde še gori v inženirski tabor, ko je zlezla tik za njim drobna postava izza sence dreves.
Bil je Stevensov deček.
"Očka je rekel, da pridite doli v tabor," je šepnil razburjeno. "Rekel je, da pridite takoj in da vas ne sme nihče videti. Tudi meni je rekel, naj pazim, da me kdo ne vidi. Zato sem čakal tu, da pridete v senco."
"Teci nazaj in povej, da pridem," je mirno odgovoril Aldous. "Pomni, kar ti je naročil — glej, da te nihče ne vidi!"
Dečko se je utrnil kakoir zajček. Aldous se je ozrl nazaj in naprej in je izginil v temo.
Cez kake četrt ure je prišel k reki, k Stevensovemu taboru. Zagledal ga je nedaleč od sebe, skrčenega ob kadečem se ognju, nad katerim se je sušilo nekaj obleke. Dečko je ležal poleg ognja, zvit v klobčič. Aldous je tiho zaklical; Stevens je počasi vstal in se je pretegnil. Mezgar je stopil tako daleč vstran, da je bil skrit za skupino grmov. Že prvi pogled je uveril Aldousa, kako prav je storil, da je bil oprezen. Mesec je svetil in njegova luč je padala mezgar-ju na obraz. Bil je siv kakor mrlič. Njegovo lice se je zdelo še bolj upadlo kakor pred nekaj urami, ko ga je Aldous poslednjič videl, in v njegovih upognjenih ramah se je izra-
nil sem takoj, ko je prišel. Nikoli ga še nisem videl takega kakor to pot. Nu, kaj bi veliko govoril! Blazen je, zateleban to dekle kakor kak mlečno-bradec. Igral sem ž njim komedijo, zaradi vas — in zaradi nje. Namignil mi je nekaj o lahkem, zaslužku. Dal sem mu razumeti, da bi bil v svojem sedanjem položaju vesel, če bi mogel kako priti do denarja in da mi do vas ni kdove-kaj. Tedaj je povedal, kaj mu teži srce. Napravil mi je- ponudbo."
Stevens je čisto pridušil glas in obmolknil, begaje z očmi po grmovju.
"Le nadaljujte," je silil Aldous, "sama sva."
Stevens se je sklonil tako blizu, da je njegova tobakarska sapa udarila tovanča v obraz.
"Rekel mi je, da nie odško-duje za izgubljene konje, če vas do pojutranjim spravim v kraj."
"To je, ako me ubijete?"
"Da."
Zavladala je trenutna tišina, ki jo je motilo samo napeto dihanje obeh. Aldous je*8 prijel mezgarja za roko in mu jo je stisnil z vso silo.
"Hvala vam, stari," je dejal, "ih — Quade je seveda mislil, da res storite to."
"Rekel sem mu, da storim — pojutrišnjem — in da vržem vaše truplo v Athabasko."
"Izvrstno, Stevens! Prekosili ste, Sherlocka Holmesa za devet redi. A zakaj je hotel, da bi opravili to prijazno za-devico? Zato, ker sem mu dal davi po čeljustih?"
"Na to niti ne misli," je rekel Stevens. "On ve, da je dekle tu tujka in osamljena. Vi ste pokazali zanimanje zanjo. Ako bi vas spravil s poti, se ne bi nihče več repenčil zaradi nje. Vraga, človek božji, mar ne poznate njegovega načina? In če si je kdaj česa zaželel v
žal obup. Njegove oči so ga "svojem življenju, si želi nje. osupnile. Bile so kakor dva (Izpremenila je njegovo izpri žareča ogla; njihov pogled je
nemirno begal po grmovju. Iz-prva sta oba molčala.
"Sedite," je nazadnje izpre-govoril Stevens. "Stopite iz mesečine. Rad bi vam nekaj povedal.
Potuhnila sta se za grm.
"Gotovo veste, kaj se je zgodilo," je rekel Stevens s suhim glasom. "Izgubil sem svoje živali."
"Da, Stevens, videl sem, kako se je zgodilo."
Mezgar je pomolčal. Ena njegovih velikih rok se je iztegnila in je prijela Aldousa
za ramo.
"Dovolite, da vas nekaj pra-šam, preden nadaljujem," je šepetal. "Ne štejte mi v zlo — potreba je. Ko sem jo videl v vlaku, se mi je zdela kakor angel. Ali je vredna —
ali--Saj veste, kako mislim
o ženskah. To je tisto, kar vas vprašam."
"Res je to, za kar ste jo vi imeli, Stevens," je odgovoril Aldous. "Prav tako čista je in prav tako mila, kakor se zdi na oko. Vredna je najine zaščite."
jeno kri v ogenj. Še meni je blebetal o njej. Doseči hoče svoj cilj. Vse hoče storiti, da jo dobi. Tako blazen je, da bi dal menda poslednji dolar, če bi jo le mogel spraviti v svojo oblast. Tu lahko ukrenete samo eno. Pošljite dekle tja, odkoder je prišla. In; pojdite tudi vi. Jaz pa — preseliti se mislim. Zdaj ne premorem niti dolarja več; vseeno je, če se odločim za prerijo in sprejmem tam delo na kaki farmi. Na zimo poj dem z. dečkom gori k Parnsipski reki lovit divjačino v pasti, da se opomoreva s krznom."
"Motite se — zelo se motite," je mirno rekel Aldous. "Ko sem videl, kako so se vaši konji ubijali na čereh, sem takoj sklenil, da vam pomorem. Novica, ki ste mi jo nocoj povedali, ni s tem v nikaki zvez;. Pomagal bi vam bil tako ali i,ako. Zaslužil sem mnogo denarja, toliko, da niti ne vem, kam bi ž njim. Roper ima na prodaj čredo trideset konj. Kupite jih jutri. Plačam jih, niti dolarja mi ne boste dolžni za to. Zadovoljen bom, če me
"Vidite, Aldous, uverjen sem kdaj sprejmite na dolgo pot; bil, da je tako. Zato sem po- s tem bo vse poravnano. Midva
slal dečka po vas. Videl sem jo v vaši koči takoj potem, ko je vzel moje konje vrag. Ko sem s« vrnil v tabor, je bil tukaj Quade. Jaz sem bil ves
z devojko pa poj deva jutri v Tete Jaune."
Vzlic temi je Aldous opazil, kako ga mezgar radostno gleda. "Menda ne mislite, da se
uničen-.- Velifeo-m-u-sicer nisem...prodajam, Aldous, kaj•?" je pravil o tem, a saj je sam vi- vprašal s hripavim glasom, —
&IAVJ.' JOHN DOESN'T LPVE M E MORE — I FOUND A REC\Pe TOR. A. CAtfg THftt DOESN'T HAVE TO BAViBD^ANO He SAID TO FIND A
recipe for owe that coesn't hAve
TO &e EATEN
"Ne dajete nama tega za to — meni in mojemu dečku ali vendar?"
"Moj sklep je bil storjen, še preden sem vas videl nocoj," je ponovil Aldous. "Napravil sem si veliko denarja, to, kar vam hočem dati, je le drobtinica. Včasih gai imam toliko, da mi jo kar v nadlego. Sicer sem vam pa obljubil, da lahko plačate svoj dolg s tem, , da me boste spremljali na potovanjih. Te gore, Stevens, so me očarale. Lepo vrsto izletov hočem še napraviti, preden umrem."
"Ne boste jih delali, ako pojdete v Tete Jaune," je odgovoril Stevens ter odgriznil ogromen založaj tobaka za žvečenje.
Aldous je vstal. Stevens je stopil k njemu.
"Ako pojdete v Tete Jaune, ste večji blaznež, nego sem bil jaz, ki sem danes poizkusil spraviti čredo preko vode," je dodal. "Poslušajte!" Z bleščečimi očmi se je- nagnil k Al-dousu. "V zadnjih šestih me-seicih so med Tete Jaune in Fortom Georgem potegnili iz
Frazerja štirideset trupel. To mnula vesti'. Novine so poročale o tem kakor o nezgodah, <'-eš, žrtve, s katerimi je združena gradnja železnice. Recimo, da so nekateri res poginili tako. Polovica teh štirideset mrličev-utegne biti ponesrečencev. Druga polovica pa ne. — Culver Rann in Bill Quade sta jih poslala na oni svet. Prej ali slej splavate tudi vi po Frazerju, o torn ni dvoma. Nekdo vas opazi in potegne iz vode — kak mešanec ali Indijanec — in vas pokoplje pod kupom peska. Ako bo belec, stori takisto. Nihče se ne utegne I dolgo muditi v pustinji zaradi j mrliča, ki ga je prinesla voda. I Sicer pa boste tako obtolčeni i od skal, da vas 110 bo moči spo-j znati. Vem to, ker sem tri me-Lsece delal na prevoznem splavu in sem pomagal zagrebsti štiri take nesrečnike. Dva izmed njih nista imela ničesar v žepih, še koščka papirja ne. To je vendar sumljivo, kaj? — Ni vredno, bogme ne, da bi ime) človek ob Frazerju veliko besedo. Mrtvi ne morejo govoriti. A to vam povem: Culver
Rann in Pill Quade poznata marsikaterega izmed njih."
"Vi tedaj mislite, da bo moj konec v Frazerju?"
"Prav gotovo. Quadu bo ljubše, da ste v njem, nego v Athabaski. I11 potlej —"
"Nu — in?"
Stevens je pljunil v goščo in je skomignil z rameni — "Zala dama, ki sei zanjo zanimate, Aldous, bo izginila. Izginila bo z vrha zemlje prav tako, kakor je izginila Simso-nova žena. Ali pomnite Sim-sona?"
"Našli so ga v Frazerju," je rekel Aldous in v temi prijel tovariša za pest.
"Tako je. Kmalu potem je nestalo njegove lepe ženice. Tu gori ima vse preveč posla, da bi se utegnil vpraševati, kam odhajajo drugi ljudje. Culver Rann in Bil Quade vesta, kaj se je zgodilo s Stimsonom; ona vesta, kakšna je bila usoda Stimsonove žene. Prestani-te misliti na to, da bi šli v Tete Jaune. Ne dovolite njej, da bi šla. Svarim vas, zato, ker
Nekaj časa je bilo vse tiho. Aldous je čakal. Stevens je iz-nova pljunil in šepetaje končal :
"Quade je odšel nocoj v Tete Jaune. Peljal se je z d rezino. Šel je, ker hoče Culver-ju Rannu nekaj povedati — nekaj, česar ne more zaupati ne telefonu ne brzojavu. Urediti pa hoče to stvar še pred jutrišnjim vlakom. Razumete?"
(Dalje prihodnjič)
Pridobivajte
Nove vrste-držav.
člane za
S. 0. Zvezo
Miss Joyce Kerr, slušate-l j it a na, Minnesotski univerzi, je bila kronana kot najlepše dekle iz sedmih univerz.
Cimperman Coal Co.
1201 Marquette Rd.
HFnderson 3113 nor.rn ritKMor, in to^na
POSTRKZliA
3e priporočamo
P J. CIMPERMAN J. J. FRERICKS
AUGUST HOLLANDER
G419 St, Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODA.7A parobrodne lističe za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih conah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Kollander irna v zalogi tudi