V e s t n i k. Učiteljski konvikt. G. Janko Nep. Jeg 1 ič, nadučitelj na Rakeku, je ob priliki zborovanja logaškega učiteljskega društva na Uncu dne 21. aprila razpečal med tovariši in učiteljskimi prijatelji iz knjižice »Krajcarske podružnice učiteljskega konvikta« znamk za 43 K 20 h. Krajni šolski nadzornik rakovški g. M. Domicelj in krajni šolski nadzornik unški g. A. Bele, sta kupila vsak za 12 K znauik. Vsa čast takim možeml G. nadučitelj Jeglič bodi pa v vzgled onim tovarišem, ki imajo knjižice krajcarske podružnice učiteljskega kouvikta shranjene in zaprašene v svojib miznicah. Za učiteljski konvikt. Doba okrajnih učiteljskih konferencij je pred durmi. Prva leta, ko smo počeli nabirati darov za učiteljski konvikt, so se nabrale ob času okrajnih učit. konferencij prav lepe vsote; par let seta je pa začelo to nabiranje pojemati. Letos bomo praznovali društveno desetletnico. Dajmo se ob tej priliki zopet vzdramiti in začnimo zopet nabirati pri okr. učit. konferencijah doneskov za konvikt. Treba je le enega, da sproži stvar, pa gre. Za to so poklicani v prvi vrsti odborniki posameznih okrajnih učiteljskih društev. Za nabiranje so pa najbolj praktične naše koleginje, ki se jim še posebno pripoiočamo. Upamo, da te besede ne bodo glas vpijočega v pužčavi, ampak bodo padle v vsakem okraju na rodovita tla ter rodile ob času okrajnih učiteljskih konferencij plodovito žetev za naš konvikt. Bog daj! —mn.— Osebne vesti. Začasna učiteljica gdč. Franja Valenčič v Knežaku je postala stalna na svojem mestu. Pomožna učiteljica v gluhon.em.nici v Ljubljani gdč. M. Drenikova je imenovana za stalno učiteljico v Branskem Kalu, vendar pa ostane še nadalje na gluhonemnici. Učiteljica Leontina Murgel v Srednji vasi je prestavljena na dekliško ljudsko šolo v Kočevje. Šolstvo na Koroškem. Za pomožiui učitelja sta določena vpokojeni nadučitelj L. Dovžan v Čačah in J. Drešer v Krčanjah za Pustrico. vV pokoj stopi učitelj in vodja M. Kovač v Lipalji vasi. — Šola v Črni dobi podružnico v Podpeci. Na šoli v Lipaljivasi se opusti drugi razred. — Ravnatelj celovške realke Jos. Opl stopi letos v pokoj in je dobil častno kolajno za 401etno službovanje. Njegovo mesto je razpisano do dne 21. maja. — Razpisano je mesto učitelja na Radišah do dne 15., v Naborjetu do dne 16. maja. Poročil se je dne 7. t. m. učitelj g. Josip Brinar z gdč. Evgenijo Cvenklovo iz Sevnice. Čestitamo! Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Zadnji čas so se odposlale za vsak političen okraj po ena nabiralna pola, ki kroži le v tistem okrajnem glavarstvu, za katero je določena. To pa zaradi laglje kontrole in pa tudi zaradi tega, da vidimo koncem leta, v katerem okraju je bilo učiteljstvo najbolj delavno. Pohvaliti moramo zopet naše vrle koleginje, ki nabiralne pole, oziroma »prošnje« pridno prepisujejo in pošiljajo dalje. Pripominjamo pa, da ni treba »nadlegovati« s temi »prošnjami« samo učiteljstva, ampak tudi učiteljske prijatelje. Le-ti naj največ znamk darujejo, učiteljstvo naj pa »prošnje« pridno prepisuje in odpošilja dalje. Zadnji čas so se z nabiranjem poštnih znamk prav dobro obnesli Postojnčani, Viničani, Velikolaščani, Ribničani, Črnomaljčani in Metličani. Zrno do zrna . . . —mn— Hranilnica in posojilnica (lUčiteljskega konvikta". V današnji številki priobčujemo pravila tega novega društva, ki je nezmerne važnosti in dalekosežnega pomena za vse jugoslovansko avstrijsko učiteljstvo. Prepričani smo, da ima ta denarna naša zadruga najlepšo bodočnost in da b o u č iteljstvu vtežkih časih izborno služila. V sami Ljubljani je doslej podpisanih 17 deležev, in sicer: I. mestna šola 5 deležev, II. mestna šola 8 deležev in gluhonemnica 4 deleže. Srečen dan je bil dan 7. majnika za kolekto poštnih znamk za učiteljski konvikt. Ta dan je prejel blagajnik učiteljskega konvikta iz Postojne, Idrije. Metlike in bt. Jerneja za 50 K poštnih znamk; iz Postojne same jih je došlo za 26 K; odlikovala se je posebno velespoštovana narodna rodbina veletržca g. Frana Jurce, katera je prilepila na nabiralno polo za 16 K poštnih znamk a 1 K. Kdo bi ne bil vesel takih vrlih učiteljskih prijateljev? Bog jih živi! Iz Ribnice se je tudi ta dan sporočilo, da upošljejo v par dneh za 20—30 K poštnih znamk; na to polo se je nabralo v Velikih Laščah za 12 K znamk in znani učiteljski prijatelj g. svetnik Suflaj je sam daroval za 5 K znamk. Živili vsi darovalci in njih nasledniki! III. izkaz prostovoljnih doneskov za nagrobni spominek učitelju v Radečah f Leopoldu Potrebinu. Deželno učiteljsko društvo v Ljubljani 20 K, Engelbert Gangl v Idriji 5 K. Neimenovan 2 K, učitelj Ivan Magerle v Svibnem 4 K in nadučitelj Rudolf Horvat v Zagorju 3 K, obitelj Račid v Boštanju 4 K. Dalje po 2 K učitelji Miha Debelak in Matija Pelko v Zagorju in Fortunat Lužar v Izlakah. Po 1 K so darovali: učiteljici Ida Gherbaz in Maria Hecking v Zagorju, Ana Harbich in Ivana Simončič v St. Rupertu, Amalija Donati, Ludovika Košenini in Pavla Jaklič v Mokronogu, nadučitelja Ludovik Fettich-Frankheim in Josip Tratar v Mokronogu ter ga. Pencetova in g. pristav Kozina v Mokronogu. Razentega je nabrala g. učiteljica Kristina Demšar v Šmartnem 2850 K. — Skupaj do sedaj 32560 K. Deset milijonov kron je že nabral češki narod za »Ustfedni Matici školsko«, za češko Ciril-Metodovo družbo, od njene ustanovitve sem, kakor je baš pokazal pregled Matičinega delovanja, ki ga sestavi vodstvena pisarna vsako leto pred občnim zborom. To vsoto so nabrali že dne 23. prosinca 1904. Od ustanovitve Matice do desetmilijonske krone je preteklo že 22 let 1 mesec in 2 dneva. Toda do dvajsetmilijonske krone ne bo trpelo tako dolgo, ker mora biti jasno vsakomur, kdor pazno zasleduje razvitek Šolske Matice, da raste njen pomen od leta do leta. In čim opravičenejše so težnje češkega naroda po izobrazbi, čim trdnejše je prepričanje čeških roditeljev po ogroženem ozemlju, da se le s pomočjo materinščine uspešno vzgaja mladina, in čim žilavejši bo odpor neprijateljev češkega šolstva, tem večje bodo sicer Matičine naloge, toda tem večja bo ljubezen češkega naroda do te najmočnejše zaščitnice čeških otrok. Od desetih milijonov kron, ki jih je prejela Matica, so izdali poldeseti milijon za vzgojo češke dece, nekako pol milijona tvori Matičino temeljno imetje, ki je investovano zlasti v šolskih stavbah in v inventaru. Tekoče izdatke za šole pa pokrivajo edinole z zbirkami in prispevki, ki prihajajo vsak dan z vseh koncev sveta, koder prebivajo Cehi. Desetmilijonski prostovoljni prispevek češkega naroda za Matičino šolstvo je Čehom gotovo v čast, toda je pa tudi težka obsodba za upravitelje šolstva v naši državi. Čeprav znajo nalagati češkemu narodu obilico najrazličnejših davkov in doklad, se ne brigajo za njegove šolske potrebe ter sploh nimajo dobre volje, da bi pošteno in popolno vršili svojo dolžnost. Toda b"š milijonska požrtvovalnost češkega naroda je dok?z, da smo pripravljeni vztrajno, nepopustljivo in požrtvovalno čuvau svoje življenske interese. Čim večja bo neprijaznost nasih nasprotnikov naprarn češkemu šolstvu, tem radodarnejše Ho podpiral vsak Čeh Šolsko Matico! — Tako »Narodny Listy«. To si naj zapišejo v album vsi oni »rodoljubi«, ki jih bodejo v oči mogočoe šolske stavbe sredi med bajtami in svinjaki po slovenski zemlji. Čehi so drugačni ljudje! Oni vedo, da ostanejo bajte vedno bajte in svinjaki svinjaki, če podero še ono edino poslopje med njimi, da pa nasprotno zrasto šele okrog šolskih kulturnih trdnjav ponosna poslopja, ki bodo vredna prebivališča — njih vrednega, izobraženega ljudstva! Zagrebški učiteljiščniki so se odpravili dne 5. t. m. na potovanje. Najprej so si ogledali Maribor, potem Celovec in Inomost. Ogledali so si nadalje južno Tirolsko in sevdno Italijo ter se pomudili dlje časa v vseh večjih in zanimivejših mestih. V domovino jih povede pot čez Trst, Postojno in Ljubljano. Izletnike spremlja ravnatelj Matica s štirimi učiteljiščnimi profesorji. — Ni treba poudarjati, kolike važnosti je za bodoče hrvaške učitelje tako znanstveno potovanjo. Tudi ni treba poudarjati, kako žalostno je, da se za tako izobrazbo naših učiteljiščnikov ne zmeni živa duša. Pri nas polagajo nemara večjo važnost na utesnjevanje obzorja. s formalnimi stopnjami nego na njega razširjenje z znanStvenimi potovanji. Opomniti je samo še, da prirede hrvaškim učiteljiščnikom vsako leto enaka potovanja. 14. maj 1869 — 14. maj 1904. Letos dne 14. t. m. preteče ravno petindvajset let, odkar imamo novi drž. šolski zakon. Razpisana je nadučifeljska služba na dvorazredn>ci v Stopičah in služba učitelja-voditelja na enorazrednici v Sušicah. Prošnje je vlagati do 20. t. m. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Novem mestu. Poglavje o nekonsekvenci še ni končano! Opozarjamo na razpis službe učiteljice na dekliški osemrazrednici v Ljubljani v zadnji številki! Usiljuje se nam domnevanje, da imajo za ljubljanske ljudske šole dvojno mero in da nosi neko šolsko oblast en edini človek v žepu. To ni pravilno in tudi dobro ne, ker si ljudje marsikaj šepečejo, kai- znači, d? izginja avtoriteta do oblasti, ki bi morala imeti moč in veljavo, če hoče imponirati! Ker ne dobimo nobenega pojasnila, bomo — kakor neradi — morali govoriti drugače! Statistika gimnazij in realk. Ministrstvo za bogočastje in nauk je izdalo statistiko gimnazij in realk, ki imajo pravico javnosti. Iz te statistike posnemljemo: Gitnnazijev je bilo na Kranjskem 5, na Koroškem 3, v Primorju 7, na Stajerskem 9, v Dalmaciji 5. V vsej-Avstriji je 222 gimnazij. Učni jezik pa je na teh gimnazijah: na 116 nemški, na 51 češki, na 30 poljski, na 6 italijanski, na 3 maloruski, na 5 srbsko-hrvaški in na 11 utrakvistični. Realk pa je: na Stajerskem, 4, na Koroškem 1, na Kranjskem 2, v Primorju 4, v Dalmaciji 2. Vseh realk je v Avstriji 121. Učni jezik je na 69 realkah nemški, na 37 češki na 10 poljski, na 3 itatalijanski, na 1 hrvaško-srbski in na 1 utrakvistični. »Slov. Nar.« pravi k temu: Edini Slovenec je toliko srečen, da mu ni treba srednjih šol. Poslancev nimamo ! Most bo kmalu dograjen do Adrije. Za nas je »veto« važnejši kakor pa slovensko srednješolstvo. O duševnem proletarijatu v Italiji je spisal marki Pantucci brošuro, v kateri navaja sledeče podatke: Italija ima 33 visokih šol, tako da prihaja na en in pol milijona prebivalcev že eno vseučilišče. Na vsakih 100.000 prebivalcev prihaja 74 vseučiliščnih slušateljev — mnogo več, nego v katerikoli drugi državi. Posledica temu je preveč ižučenih ljudi, kar je krivo, da ne morejo izlahka dobiti službe. Zato je pa toliko manj strokovnih izobražencev. Ko je bilo pred nedavnim časom pri mbrnarici razpisanih 46 služb za strojevodje, se je oglasilo za te službe 53 prosilcev; ko je bilo na redarstveni prefekturi v Rimu razpisanih par uradniških mest, se je prijavilo nič manj nego — 2000 prosilcev! In pri tem so te uradniŠke službe, zahtevajoče toliko učenja in čakanja, slabo plačane, največ samo 1200 do 1800 lir na leto. Povprečno število državnih plač je pod 2500 lir na leto. Ravno tako siromašno kakor pri uradnikih, ki jih je v Italiji 400.000, je tudi pri nižji duhovščini. V Italiji je nad 9000 župnij, ki ne nosijo več na leto nego 600 do 800 lir. Vkljub temu se jih mnogo posveča duhovskemu stanu. A slabo se godi samo nižji duhovščini, še slabše seveda učiteljstvu. V vsej Italiji je približno 80.000 svetovnih duhovnikov in 40.000 menihov. Italija sama, ki šteje približno 32 milijonov prebivalcev, ima več škofij (okolo 250), nego Avstro-Ogrska, NemČija in Francoska skupaj; zato so, zlasti v južni Italiji, socijalne razmere silno žalostne. Nagrade za šolske vrtnarje. Razpisane so tri denarne premije po 75 K 60 h, ustanoiljene iz imetja nekdanjega vrtnarskega društva. Pravico do 'njih irtiajo oni ljudskošolski učitelji na Kranjskem, ki se posebuo bavijo z gojenjem šolskih vrtov in s poukom v zelenjadarstvu in sadjarstvu. Dovoljno opreml,ene prošrije je vlagati do 15. junija t. 1. pri dotičnem okr. šol. svetu. V Celju žive z letošnjim letom nastopni gg. upokojenci našega stanu: A. Lajnšic, prej nadučitelj v ^martnem; J. Rupnik, prej nadučitelj v bt. Lovrencu pri Prožinu; J. Supanek, prej nadučitelj v Loki pri Zidanem mostu; F. Zagoričnik, prej nadučitej v Orešju pri Brežicah; I. Zdolšek, prej nadučitelj v Novi cerkvi pri Celju; I. Kunstič, prej učitelj v Trbovljah; Amalija Gradišnik, prej učiteljica na Hrastniku ob j. ž. Značilno je, da je izmed navedenih učit. oseb le ena sama član učit. društva. — Upokojeni nadučitelj iz Petrovč, g. G. Potočnik je dne 7. aprila umrl. Dunav je dolg 3600 km in teče skozi dežele, v katerih govore 52 raznih jezikov in narečij.