S. December 1963 i. 12 Lete 111 ZELEZÄR Š 1: LÓ^BiÉ^yiN IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA ZA NOVEMBER 1963 1. Aglomeracija » . .... . 91,4 '/» 2. Elektroplavž..............................' . 94,3 % 3. Jeklarna . . . . . . 87,5 •/» 4. Valjarna..................................88,6 % 5. Siva livarna . . . . ... . 95,1 •/• (. Livarna valjev . . . . . . , 88,2 % 7. Obdelovainica valjev ..... . 95,2 •/• 8. Samotna . . . . . . . . 98,4 % SKUPAJ PODJETJE (brez gredic) . ... 91,2 •/• STORSKI ŽELEZAR, glasilo delovnega kolektiva železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni nrednik: Stane Ocvirk — Uredniški odbor: inž. Dnšan Burnik, Anton Mackošek. Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Borivoj Wndler, inž. Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje 1 *4^ 1 Ml H (■Pl bfefl i : > , V , V M * l I aas HB mmBKKmÈBk I ili m < iflJlf'V gpfi fa 'fr fife BaBBIfeBIB jj ijš^'1 filili i p gjfe pillili / gi i i , A A i n# j f $'{ me. * i$K; 1\ mj$, g«-i v % 'A '*<' '■jgjs . v'. I « /»z ?p: s ji '\ JM . - i|#' j Ijljl |p i y ? i v'- / i - ■ r: \ . •' / f f , r f / Wm ^M đ U " .v ■3« WH m S I i Srečno novo leto 1964 i ■ . J» V i ■ i 11 j -, i i I - Hrn im ■ s OB PREHODU etošnje leto zaključujemo v nisem gospodarstvu z izredno [godnimi gospodarskimi rezul-iti. Ti so nastali kot posledica kčutno višje produktivnosti dela ajnenehnega kvalitetnega premika, ker je proizvodnja porasla (amo za eno tretjino zaradi novo (ograjenih kapacitet oziroma iovo zaposlenih. Znatno boljša oskrbljenost z reprodukcijskim materialom, po-lilivna usmerjenost učinkovitosti [izvoja glede modernizacije in odobne opremljenosti obstoječih »paritet, poudarjena težnja po. jpecializirani proizvodnji in Nlovno-tehničnem sodelovanju, Večja investicijska in osebna po-fošnja, izboljšanje kreditne po-jKke ter izpopolnjevanje gospodarskega sistema in delitve do-redka ter aktivnost družbenih sil è kot pozitivni činitelji ugodno plivali na splošen družbeni in lospodarski napredek. Razumljivo je, da se kot pošlega našega hitrega razvoja pokljajo določene neskladnosti, a^erev.P® se b°do odpravile z »se večjimi investicijskimi nalož-»li v osnovne panoge inducile. Radi obsežnosti teh in-vesticij še ni pričakovati določnih rezultatov v naslednjem m. Ta okoliščina pa narekuje, la sedanje kapacitète maksimo izkoristimo, kar še po-M° .v velja za proizvodnjo •ektrične energije in črne medije. ^ ‘Udi naše podjetje se navzlic katerim objektivnim težavam 'Proizvodnji zaradi večkratne 'Ciukci j e električne energije in nepravočasne dobave investicijske opreme z lepimi dosežki pridružuje uspehom v našem gospodarstvu. Znatno povečanje letošnjega plana v odnosu na realizacijo v letu 1962 bomo po vseh predvidevanjih po fizičnem obsegu zaključili 100%. Dosežki v sami proizvodnji pa bi bili vsekakor ugodnejši, če nas ne bi občutno prizadela redukcija električne energije in zaradi tega zmanjšanje proizvodnje surovega železa, kakor tudi nepredvidena zakasnitev investicijske opreme za to proizvodnjo. Obsežnejši remonti v" jeklarni zaradi slabe vzdržnosti ognje-odpornega materiala in zahtevnejših kvalitetnih programov so vplivali na nekoliko zmanjšano proizvodnjo jeklarne. Zaradi omenjenih proizvodno tehničnih problemov je postala usmeritev na čim večje izkoriščanje ostalih proizvodnih zmogljivosti’ in premik na zahtevnejši kvalitetni program osnovna naloga v podjetju. Uspehi teh ukrepov so se ugodno odražali v našem gospodarjenju. Tako bomo planirani celotni dohodek presegli za 10,7 odstotkov, dohodek za 15 % ter povečali skladi za 17,7% in pri razmerju delitve dohodka na sklade podjetja in osebni dohodek 30:70 povečali osebne dohodke za več kot 17 %. Kvalitetni premik v proizvodnji ter dosežena stopnja proizvodnje pri skoraj istem številu zaposlenih kot smo jih plansko predvideli, pa pokaže večjo pro- duktivnost po vrednosti za 7,2 %. Izvoz naših izdelkov na različna tuja tržišča postaja z vsakim letom obsežnejši in pomembnejši in je od svojih skromnih začetkov že v letošnjem letu udeležen s skoraj 10 % v skupni realizaciji podjetja. Predvsem sm.o v letošnjem letu dosegli lep uspeh v izvozu vzmetnih jekel, pri čemer pa moramo poudariti, da je bilo potrebno vložiti mnogo naporov v valjarni in jeklarni pri osvajanju kvalitetnih dimenzij, da smo kljub razmeroma zastareli in nizki stopnji tehnične opremljenosti obratov uspeli slediti močni mednarodni konkurenci. Začetni poskusi v izvoz livarskih izdelkov in valjev nam dajejo možnost povečanega izvoza, vendar pod pogojem, da čim hitreje ta obrata tehnično boljše opremimo. Poleg stremljenja za povečan izvoz pa dosegamo v uvozu čedalje lepše rezultate glede regionalne usmeritve in postopnega zmanjševanja uvoza nekaterih surovin. Leto 1963 predstavlja za nas začetek izvajanja našega dolgoročnega investicijskega programa. Obseg pripravljalnih del je razmeroma velik in bomo v naslednjem letu še hitreje napredovali v graditvi posameznih objektov kot livarne, valjarne, ob-delovalnice valjev, za kar bo na razpolago že popolna tehnična dokumentacija. Večji del uvozne opreme za nove obrate je že zaključen ali pa obstojajo zato potrebna komercialna soglasja. Valjarniška oprema je že v izdelavi, sklenje- na je pogodba za nabavo elektro-obločne peči za jeklarno v Angliji, oprema za plavž pa bo izdelana v kooperaciji z domačimi in tujimi dobavitelji. Navzlic izvajanju del na rekonstrukciji in razširitvi podjetja pa moramo s stalnim vzdrževanjem in izboljšanjem obstoječih kapacitet skrbeti za kvalitetno in rentabilno proizvodnjo, ker bomo na ta način ustvarili najboljše pogoje za uspešno dograditev podjetja. Organi upravljanja, sindikalna podružnica in Tovarniški komite pa niso reševali samo proizvodne in gospodarske problematike, temveč so učinkovito delovali na področju strokovnega izobraževanja članov kolektiva, boljših pogoiev varnega dela ter liitreiši graditvi stanovanj. Tudi na teh področjih ugotavljamo lep uspeh. Osnovne haloge gospodarskega razvoja v naslednjem letu so dokaj podobne letošnjim, vendar pa je začetna osnova, ki jo bo treba v predvidenih procentih preseči, precej višja in se mora zato vložiti vse sile in sredstva ter izkoristiti vse rezerve že v začetku leta. Izpolnjevanje plana za naslednje leto bo še bolj zahtevno, ker bo potrebno uvajati postopno 42-urni tednik, vendar pa je na drugi stvari vrsta okoliščin, ki zagotavljajo optimistično oceno gospodarskega, razvoja. Planirani gospodarski razvoj temelji predvsem na vse boljših pogojih, ki jih ustvarja gospodarski sistem zaradi določenih sprememb in ukinitve predpisov, ki so doslej mo- tili prizadevanje delovnih kolektivov. Ob večji vlogi decentraliziranih sredstev in skladno s povečanjem družbenega proizvoda naj bi se v prihodnjem letu povečale investicijske naložbe. V leto 1964 vstopamo z večjimi planskimi zadolžitvami. Fizični obseg proizvodnje bo po predlogu družbenega plana povečan za 6,9 %, največji porast predvidevamo v proizvodnji valjev — 20 %, proizvodnji surovega železa 15 in v livarni litine ?%, ostali obrati pa predvidevajo večjo realizacijo kot letos. Celotni dohodek predvidevamo za naslednje leto višji za 5,4 %, dohodek 11. porast skladov pa za 16 %. Višina osebnih dohodkov pa se bo gibala skladno po načelih nagrajevanja in v neposredni povezavi z došeženo delovno storilnostjo in s splošnim poslovnim uspehom. V investicijski izgradnji predvidevamo večie naložbe, kar nam bo omogočilo hitrejše izvajanje investicijskega programa. Če hočemo doseči predvideno produktivnost dela, pa ne smemo bistveno povečati zaposlenosti v podjetju. Doseženi uspehi v letošnjem poslovnem letu ter predvidene spremembe pogojev v gospodarjenju nam dajejo dobre osnove, ha katerih gradimo uspešno izpolnjevanje svojih lastnih planskih nalog; katere naj bi naš kolektiv dosegel v uspešnem in zadovoljnem letu 1 9 6 4. Srečno! Tugomer Voga Devetmesečna bilanca poslovanja Kakor je iz poročila o poslovanju razvidno, je bil fizični obseg proizvodnje dosežen v prvih devetih mesecih s 74,5 % letnega plana. Plan je bil prekoračen pri ,vseh obratih, razen aglomeraciji, elektroplavžu in jeklarni. Obrat jeklarna je po fizičnem obsegu proizvodnje pod planom, kar je pripisati predvsem slabi vzdržnosti SM peči in deloma tudi zahtevnejšemu asortimanu proizvodnje, kot je Ibil predviden po družbenem planu. Obrat valjarna ni dosegel plana iz objektivnih vzrokov, predvsem zaradi prehoda . na kvalitetnejšo in zahtevnejšo proizvodnjo, ker se je valjalo več vzmetnega jekla, kot je predvideval družbeni plan. Na odstopanje od plana pa so vplivale nizke zaloge surovega jekla, ki so čestokrat v tem razdobju povzročale menjavanje programa proizvodnje. Primerjava skupne proizvodnje z enakim razdobjem preteklega leta' nam pokaže, da smo po fizičnem: obsegu proizvodnje podjetja kot -celote za 2 % izpod rezultatov preteklega razdobja ravno zaradi problematike zgoraj navedenih obratov. , Plan realizacije, ki je bil v okviru letnega plana za devet mesecev postavijén na 6.081 milijonov, smo uspeli prekoračiti za 12,12 %. Pomembno se odraža prekoračitev realizacije v tem, da smo v tem razdobju uspeli realizirati nekatere valjarniške izdelke že v celoti, ki so bili predvideni po planu do konca leta. Razveseljiva je ugotovitev, da je celotna realizacija v tem razdobju v primerjavi ž enakim razdobjem preteklèga leta prekoračena za 20 %. ’ Plan izvoza za letošnjo leto smo morali zaradi objektivnih težav znižati od 1,300.000 $ na .1,000.0001. Tako nam je odpadel izvoz valjanih izdelkov v Bolgarijo in predvideni izvoz valjev za Indijo. V* planu smo predvideli izvoz na novo indijsko tržišče, kjer smo plasirali vzmetna jekla v III. trimesečju, v obdelavi pa je še realizacija v IV. trimesečju. Kljub navedenim težavam in večjemu povpraševanju predvsem po vzmetnem jeklu smo ne glede na to, da je plan realiziran z 66,6 %, uspeli izvoz v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta povečati za 23,8 %. Preko 95 % našega izvoza odpade na izdelke valjarne, ki je vložila ogromno napora, da na nekaterih tržiščih kljub zastarelosti obrata uspevamo slediti močni mednarodni konkurenci v pogledu dimenzijskih toleranc, fiksnih dolžin,, točnosti dobavnih rokov in ostalih želja kupcev. V okviru postavljenega plana celotnega dohodka 8 milijard smo v tem razdobju dosegli 6,902 milijard, oziroma 13,5 % iznad predvidenega. Ostali elementi delitve dohodka so bili napram planu doseženi kot sledi: \— skupni poslovni stroški 81,33 gjf dohodek .podjetja 94,9 — čisti dohodek 94,1 — osebni dohodki 91,0 r— bruto skladi 101,0 Tako kot v prvem polletju, se je tudi v III: četrtletju težilo za tem, da se zaloge gotovih izdelkov in polizdelkov ne zvišujejo od stanja prejšnjega razdobja in da .se zaloge surovin in materiala za proizvodnjo drže na neobhod-no potrebni višini. Likvidnost podjetja: se je znatno izboljšala. Uspelo nam je znižati plačevanje kupcev od 53 dni na 43 dni. S to vezavo dni še nismo zadovoljni in kljub temu s kupci, ki se ne drže dogovorjenih rokov plačila, postopamo z rednimi tožbami. 'Bilanca, plačevanja naših obveznosti do dobaviteljev in obveznosti, ki jih imajo naši kupci do nas, je visoko aktivna za nas in nam povečuje izredne dohodke. Vse obveznosti do družbene skupnosti in dobaviteljev so pravočasno poravnane. Tožbe drugih podjetij do železarne, ki so prejšnja leta bile zaradi nelikvidnosti številnejše, so sedaj minimalne in ne predstavljajo nikakršnih Stroškov. , Ugodni rezultati finančnega uspeha pri doseganju čistega dohodka so nam omogočili, da sprostimo več sredstev za osebne dohodke, kot pa je bil to primer v lanskem letu in da pri tem ne rušimo razmerja delitve čistega dohodka na škodo skladov. Izplačila osebnih dohodkov v masi so se dvignila za 34 % v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. Neto izplačila mesečno na delavca pa za 27 %. V povprečju smo izplačali za razdobje I—IX. 38.879 din oziroma 37.630 din efektivno na roko delavca. Pred nami je še poslovanje zadnjega meseca in bilanca finančnega poslovanja zadnjega tromesečja. Perspektive v proizvodnji so ugodne, v kolikor ne bo prišlo do večjega izpada električne energije za elektroplavž. Delovni kolektiv je tekom leta. s svojimi prizadevanji, ki so bila izkazana z dobrim finančnim rezultatom ter nagrajena z višjimi osebnimi dohodki, dokazal, da je sposoben planske rezultate doseči, oziroma preseči, kadar gre za vprašanje splošne aktivizaci-. je vseh sil, ki lahko vplivajo na boljši ekonomski položaj podjetja, ki se nahaja v rekonstrukciji-. Zato lahko' pričakujemo, da uspehi zadnjega četrtletja ne bodo zaostajali za doseženimi v tem razdobju in bomo obvezo, ki Smo jo dali v okviru letnega plana, presegli. ker ta inštitut razpolaga z vsemi zaščitnimi sredstvi za razna dela iri delovne operacije. ODS je sklenil, da se vse zaposlene v livni jami opremi z zaščitnimi očali s kobaltovim steklom, da .se jim očuva vid, pri tem .pa je pripomnil, da se mora kontrolirati pravilno prileganje očal, sicer zaščita ne bo popolna. Na koncu je ODS še obravnaval težko stanovanjsko stanje tovariša Pertinač Franca in priporočil stand vanjski komisiji pri DS podjetja” naj skuša ta problem rešiti brž ko bo mggoče. , ŠAMOTARNA V ekonomski enoti Šamotarne je ODS .pregledal ma svojem Ž3. zasedanju 19. novembra izvršitev proizvodnje za mesec oktober in ugotovil, da pri proizvodnji opeke manjka 7" ton do plana, da pa je plan pri proizvodnji malte prekoračen za 74 ton. Vzrok za to so zastoji'in pa pomanjkanje delovne sile. V desetih mesecih je obrat dosegel skupno 89,3 % planirane fizične proizvodnje, kar da upati, da bo letni plan ob ugodnih vremenskih razmerah presežen. Sprejet je bil proizvodni plan zd meseč december, ki je enak osnovnemu, s tem, da se pokrene vse, da se ga po možnosti prekorači. Na tern zasedanju je ODS imenoval novo obratno tarifno komisijo, staro pa razrešil. Predsednik komisije je tov. Rukavina Dane. Žal je tudi na tem zasedanju obratni delavski svet ugotovil, da se zaščitna sredstva ne, ali pa nepravilno uporabljajo, posebno velja to za zaščitne maske. Nepravilna uporaba mask lahko močno poškoduje dihalne, organe. Na koncu je ODS sprejel načelno stališče o napredovanju pri delu. tako da bi se napredovalo na KV delovno mesto po treh letih zaposlitve v-šamotarni, toliko je' namreč potrebno za priučitev. OTK-LABORATORIJ . Na 'zasedanju ODS v tem oddelku so člani obravnavali sklepe DS podjetja. Izvolili so dva nova člana v ODS, ker sta dva šla v drug obrat in imenovali naslednje komisije: Finančno-,gospodarsko, komisijo za HTV, disciplinsko komisijo in komisijo za sklepanje in odpoved delovnih razmerij. DS podjetja je sklenil predlagati naj se v kemičnem laboratoriju odpre de- lovno mesto »kurir«, do sedaj ,to delo stalno upravljajo delavci ekspedita. ODS je na tem zasedanju načel razpravo o uvedbi 42-urnega tedna in pa, da bi se razmislilo o uvedbi 6-urnega delovnega časa za žene -A matere. Zavzel se je še za povečanje prostorov za OTK službo, ker so isti Iz ekonomskih enot Ni slučaj, da so obratni delavski Sveti bili v mesecu novembru zelo aktivni pri svojem delu. Aktivnost pa se sedaj še nadaljuje, saj se povsod razpravlja o rezultatih poslovanja v ekonomskih enotah za devet oziroma deset mesecev. Razprave, so usmerjene v to, da se zaključi letošnje poslovno leto kar najbolj uspešno, tako po količini kot po vrednosti proizvodnje. Uspešno zaključeno poslovno leto po ekonomskih enotah bo omogočilo, da podjetje kot celota izpolni obveznosti in doseže sklade, potrebne za osebne dohodke in za nadaljni razvoj podjetja. Delavski sveti so pregledali poslovanje po ekonomskih enotah in ga navezali na analizo stroškov proizvodnje, iz-,plene, HTV vprašanja, zaloge si-rovin, remonte, skratka na vse momente, ki vplivajo na uspehe po ekonomskih enotah. LIVARNA SIVE LITINE je imela 22. redno sejo 'obratnega delavskega sveta 22. novembra; tam je bilo temeljito obravnavano gradivo devetmesečnega poslovanja .podjetja s posebnim poudarkom tistih delov poročila, ki govore o poslovanju enote livarne sive litine. Zelo zanimiva je ugotovitev ODS, da daje proizvodnja cevi in koki! skupno zelo mali dohodek, kar da misliti o bodoči usodi te vrste proizvodnje v novi rekonstruirani livarni. Vprašanje je načeto, ODS pa bo skupno z ostalimi pravočasno ukrepal tako da bo to najbolj koristno za podjetje in ekonomsko enoto. Iz zapisnika seje ODS livarne sive litine je moč razbrati, da je najbolj akumulativna proizvodnja strojne litine; •da je sfero litina proizvod bodočnosti, ki je pri nas osvojen, da pa je tej proizvodnji .posvečati tudi v bodoče vso pozornost, dasiravno . sedaj še ne prinaša večjih dohodkov. Z izpopolnitvijo tehnologije in zmanjšanjem izmečka, bo ta proizvodnja močno donosna. ODS je razpravljal tudi o cenah poedinih proizvodov, ki so .ponekod izpod planiranih. Obravnaval je stroške po posameznih vrstah proizvodnje, kateri so ponekod nad planom. To zvišanje ODS opravičuje s tem, da so se nekatere postavke zvišale, niso pa bile s planom predvidene. Gre v glavnem za obdelavo odlitkov, adjustažo, obratovno režijo in drugo. Razprava je tudi pokazala, da so se reklamacije po vrednosti znižale dasiravno se je asortiman proizvodnje povečal, kar potrjuje, da sp. se livarji vjeli z zahtevami trga in, da so v kvalitetnem pogledu dosegli visoko stopnjo. Po izgledu so izdelki livarne zelo lepi, kar trg poleg kvalitete tudi upošteva. ODS je iz .pregleda akordnih presežkov zaključil, da tehnične zadolžitve omogočajo največje preseganje akordov. Pri obravnavi proizvodnega programa za mesec december je ODS sprejel program proizvodnje za meseč december š tem, da se zastavi vse, da se ga poskuša prekoračiti. Motnje, ki so bile v oktobru zaradi pomanjkanja dela za posamezne vrste odlitkov se ne smejo .ponoviti, zato so člani ODS postavili zahtevo naj priprava dela pravočasno pripravi tehnologijo po naročilih. ODS je na tem sestanku obravnaval - delovno disciplino v obratu in marljivost posameznikov pri delu in sklenil, da dva najbolj marljiva delavca denarno nagradi iz sklada za osebne dohodke livarne- sive litine.' Nagrade sprejmeta tovariš Žnidar Ivan, zakladalec: 20.000 dinarjev. Delo, ki. ga ta delavec opravlja bi morala opravljati dva. povprečna delavca. Tovariš Sebič Leopold pa bo dobil 25.000 dinarjev za vestno in nadvse marljivo delo kot topilec kovin. Oba delavca sta s svojim delom močno pripomogla k uspehu obrata in zaslužita tako priznanje. Obema delavcema iskreno čestita celotna ekonomska enota in uredništvo Štorskega Železarja z željo, da bi bila tudi v bodoče vzor sodelavcem. Na koncu je. ODS obravnaval nekatere, nerednosti v obratu, kot odtok-vode v skladišču, peska, razsvetljavo, posebno pa je kritiziral trošenje koksa ob železniških tirih, kar povzroča precejšnjo škodo. V razpravi o stroških za zaščitna sredstva je ODS ugotovil, da 'se brezobzirno trošijo in da bi kazalo razmisliti kako to preprečiti, morda s tem, da bi si zaščitna sredstva moral vsak sam kupovati, zato pa bi dobil določeno ' nadomestilo. Seveda je to samo zamisel, ki je bila dana s strani članov ODS, da se podaljša doba trajanja zaščitnih sredstev in seveda znižajo stroški, ki niso majhni. ELEKTROPLAVŽ ODS elektroplavža je na svoji seji 8. novembra pregledal poslovanje v mesecu oktobru, ko je obrat dosegel na aglomeraciji 105,4 % na plavžu 91,0 % mesečne planirane proizvodnje. Proizvodnja je bila nižja-zato, ker je plavž izdelal precej, specialnega grodlja. V obravnavi HTV poročila, katerega je podal predsednik obratne HTV komisije tovariš Jenžekovič je ODS ugotovil, da je kvaliteta zaščitnih sredstev zelo slaba, kar posebno velja za zaščitne rokavice. Izraženo je bilo mnenje naj bi se povezali preko varnostnega tehnika z Inštitutom za varnost dela v Zagrebu, sedaj pretesni in pa za uredite* garderobnih prostorov, kateri zadoščajo. VALJARNA ODS obrata valjarnè se jeJe_ stal 22. novembra na svojo a redno sejo, da bi obravnaval J vetmesečno poslovanje. Analih fizičnega obsega proizvodnje j» finančnega uspeha proizvo(ÉS je pokazala; da enota ni dosed, plana fizičnega obsega proiz?|, nje. Razloge za to je iskali tem, da se je izvaljalo večje B ličine vzmetnega jekla, kod jel plan predvideval. Tako je f' plan proizvodnje vzmetnegàijei la v desetih mesecih doseženi 178,5 %. Nedovoljene zaloge i,. gotov določene kvalitete so. tiA motile redno proizvodnjo, od tj| tudi pogosto menjanje programi 'valjanja. Po vrednosti je obrati ustvaril-za devet mesecev 87M| plana, v izvozu1 bo letni plan do. sežem. Reklamacije so letos inani.: še kod lani, dasiravno se je Ijalo kvalitetnejše izdelke.; Po. slovni stroški so znižani največ zaradi boljšega izpléna. Pri te-montih je enota za 10 % 'znižal, predvidene stroške. ODS je i, osnovi analize, devetmesečni^ poslovanja in rezultatov, ki« .znani že za oktobèr, sklenil, dani stori vs? kako bi še fizični olsej proizvodnje čimbolj približal po-J stavljenem planu. S tem bi st' zadovoljilo kupce, istočasno bi še še zboljšal „finančni uspel podjetja koL celote. ODS obrati valjarne j,e še obravnaval poročilo o poslovanju za celotno poi r m g i P5*»» : jet je saj, se iz, njega da^maTsikif ugotoviti in primerjati. ODS ji še pregledal izplene za posamezne' vrste izdelkov in polizdelkov iz,pleni so zadovoljivi, pregledali .pa. bodo če se dajo še izboljšati. Na koncu je bilo postavljeno še vprašanje prevoza delavcev na relaciji Osredek—J akob—-Store., O tej autoibüsni progi je bil| precej govora, pa se • je nekje zataknilo in bi kazalo pojasniti zakaj. JEKLARNA Delavski svet obrata jeklarne je imel , svojo 13. redno sejo» novembra. Analiziral je proizvodnjo za meseca september in oktober. Obrat je pri proizvodnji imel težave s pečjo, s katero so morali predčasno v remont, j ta je letos zadnji, zato predvideva ODS, da bodo do konca leta nemoteno obratovali. Po remontu, ki je bil zaključen 9. oktobra | se je proizvodnja-.nekoliko; zvi' šala, dela se pa več legiranih je- . kel (62%). Obrat ima velike te-j žave z onemoglimi in izčrpam? j delavci, katere ni moč zapo* pri težkih fizičnih delih, kate# ni malo v jeklarni. ODS je s#' trai, da je potrebno posado'l*-. klarne pomladiti. V ob ravnaj1 HTV poročila obratne HTV konj sije, katerega je podal predsednik komisi je tov. Malec Boris J® ugotovljeno, da je bilo v deve«“ mesečih 20 nezgod pri delu in “J je bilo izgubljeno 660 delovma dni ali 2368 delovnih ur. ODp.j6 na osnovi poročila HTV komisu® sprejel nekaj sklepov za zW' šanje varnosti pri delu v ohmtm Največ nezgod je zabeleženo mladimi -delavci, zato ODS smatra, da bi se jih moralo postopa ma Uvajati na težka in nevati« dela v obratu, kar pa trenutn | zaradi pomanjkanja delovne m | in tempa proizvodnje ni mogo») Obrat je močno zastarel, zato J ODS apeliral na vse zapos*e®_ naj točno izpolnjujejo HTV n vodila in sklepe ODS za zniz nje obratnih nezgod. K osnutku našega statuta Zelo dober finančni uspeh, devetmesečne proizvodnje, vse sile za dosego letnega plana fizične proizvodnje: Stabilizacija v odnosu skladi-osebni dohodki, reklamacije, nabava osnovnih sredstev -za nemoteno poslovanje, službena potovanja in drugo: „ vseh teh vprašanjih je razpravljal delavski svet. r V torek, dne 26. novembra, se le sestal v Gasilskem domu de-Kvski svet Železarne Štore na redno zasedanje, ki je tokrat bilo zelo dobro obiskano; mimo {lanov so zasedanju prisostvovali še obratovodje in vodje oddelkov. Velik del zasedanja je de-I Javski svet posvetil analizi poslovanja za prvih devet mesecev, katero je bilo v finančnem pogledu letos zelo dobro, saj izkazuje napram lanskemu istemu razdobju za 718 milijonov večjo XXV. zasedanje realizacijo. To ni .na osnovi povečane proizvodnje, saj je le-ta 0,5 % pod planom, ampak bazira na kvalitetnem premiku v proizvodnji. To potrjuje, da so naši osnovni obrati zmožni proizvajati take izdelke, ki so nà trgu bolj iskani in imajo tudi boljšo ceno. Vzmetno jeklo in livarski izdelki so glavna postavka v finančnem uspehu podjetja. Razprava o devetmesečnem poslovanju je osvetlila vse pozitivne in negativne momente, ki so tako pii drugače vplivali na rezultat. Med drugim je bilo razprave o ■ izostankih z dela zaradi bolezni, nezgodah, nedisciplini, fluktuaciji delovne sile, odkrivanjn rezerv tako v delovni sili kot v materialu, o znižanju stroškov proizvodnje in drugo. Delavski svet je kritiziral nizek procent, ki ga podjetje dobi od Zavoda za socialno zavarovanje kot nadomestilo za kritje boleznin za 30 dni. Ta procent je za nas premajhen in nestimulativen, ker ne omogoča izvajanja preventivnih ukrepov, kot so razna zaščit- na cepljenja, kontrolni zdravniški pregledi dihal, Zobovja in podobno. Na koncu razprave o devetmesečnem poslovanju je DS apeliral na celotni kolektiv, da stori vse, da se doseže fizični plan proizvodnje 'za letos, da se našim ' kupcem zasigura izdelke na katere čakajo, istočasno pa se povečajo skladi ža osebne dohodke in ostali skladi, katere-rabimo za naš razvoj. Delavski svet je odobril nabavo nekaterih osnovnih sredstev, ki so bila v programu za nemoteno proizvodnjo v letošnjem letu. Med drugim dobimo letos nov kompresor iz Madžarske, vrtalni stroj in nekaj opreme ža novo livarno. Odobril je službe-,na potovanja v inozemstvo nekaterih strokovnjakov zaradi prevzema novega transformatorja za TH peč, zaradi ureditve zadev delavskega sveta ,v zvezi z gradnjo nove livarne in drugo. Sprejel jé poročila o že izvršenih potovanjih na Polj-ško in v Zapadno Nemčijo. Obravnaval je nekatere prošnje organizacij za pomoč, tako ZB Štore, LT Štore in Pionirskega odreda iz Svetine. Prošnjam je bilo ugodeno. , V razpravi o povračilu prevoznih stroškov je DS sprejel stališče, da se naj s 1. januarjem 1964 povrne tiste strošte prevoza, ki se jih upraviči z voznim listkom javnega prevoznega sredstva. Sedanji pravilnik ostane v veljavi do konca letošnjega leta. , Na koncu je delavski svet pooblastil predsednika DS in glavnega direktorja naj podpišeta deklaracijo za sprostitev 5 % obvezne republiške rezerve, katera se sme porabiti za izgradnjo Energokemokombinata v Velenju. Iz tega kombinata bo dobila Železarna leta 1966 plin za kurjenje metalurških peči. Mackošek Anton Aktualno vprašanje zadnjih dni je močna zainteresiranost družbenih organov ter političnih organizacij za izdelavo statuta. Na Gospodarski zbornici v Celju, .kakor tudi na Okrajnem sindikalnem svetu v Celju se je v več posvetovanjih skušalo najti način, kako delovne organizacije zainteresirati, da bodo same proučevale problematiko in izdelale statut. Izdano gradivo Zbornice naj bi bil le zbir potrebnega materiala za izdelavo statuta. Obstojala pa je bojazen, da bodo delovne organizacije, vsaj nekatere, skušale enostavno besedilo prepisati. Poudariti je, da mora statut regulirati notranje odnose v delovni organizaciji in reševati probleme, ki so svojstveni za delovno organizacijo in v vsaki delovni organizaciji različni. Zato naj bi bil statut plod dela in prizadevanj vseh članov delovnega kolektiva, družbeno političnih organizacij in organov upravljanja. Izhajajoč iz te misli gradi Že--lezarna Štore svoj statut na določilih člena 90 do 93 Ustave SFRJ, kakor tudi na določilih členov 80 in 8i Ustave SRS. Statut postavlja uvodoma željo, da jbi bila delo in uspeh delovne organizacije kar najbolj plodno in da bi vodilo k splošnemu napredku, istočasno zagotavlja osnovne pravice proizvajalcev, kakor tudi medsebojne obveznosti proizvajalca in delovne organizacije. Tako kot ustavna določila tudi statut karakterizira pravni položaj delovne organizacije, opiše njen smoter in vlogo do družbe in do proizvajalcev. Družbena lastnina proizvajalnih sredstev tvori materialno podlago pri uresničevanju ciljev delovne organizacije. Temu se pridružuje tudi pojem svobodnega dela brez kakršnegakoli mezd- nega odnosa. Proizvajalcu se pod določenimi delovnimi pogoji v skladu z družbenim planom postavljajo določene naloge. Družbeni produkt, ki ga ustvarja proizvajalec, ne služi v končni realizaciji samo za kritje materialnih potreb proizvajalca, ampak tudi za kritje potreb, širše družbene skupnosti. Zadovoljivo izpolnjevanje družbenega plana, kar je skrb organov upravljanja in proizvajalcev, ima svoj odraz v nagrajevanju. Statut postavlja načelo, da sta zagotovitev materialnega stanja in delitev dohodka odvisna od osebne prizadevnosti: slehernega proizvajalca, od poslovnega uspeha delovne enote, in končno tudi od poslovnega uspeha delovne organizacije kot celote. Na osnovi teh načel bo potem Pravilnik o delitvi čistega dohodka in oblikovanju sredstev za osebne dohodke podrobno predpisal in razčlenil kriterije, po katerih se bo delil dohodek. Statut jamči tudi demokratične politične pravice vsakemu članu delovne skupnosti s tem, da svobodno obrazloži svor je mnenje in daje organom upravljanja ter strokovnim službam predloge za boljše poslovanje. S tem statut uvaja najširšo decentralizacijo družbenega u-pravljanja, ki ima svoj temelj v osebnih naporih in prizadevnosti proizvajalca. Temu sledeč se zagotavlja higiensko tehnično varstvo pri dein, ki vsebuje vse vrste zaščite delavca. Uspešna zaščita delavcev, tako s strani delovne organizacije, kakor uporabe zaščitnih sredstev po delavcu samem, je eden izmed glavnih pogojev za uspešno poslovanje delovne organizacije. Volivna pravica, ki jé dobila svoj poudarek že v zakonu o delavskem samoupravljanju, ima tudi v statutu svoje mesto. Z nenehnim porastom proizvodnje in utrjevanjem našega gospodarskega sistema je tudi volivna pravica dobila globlji pomen. Medtem ko je poprej volivna pravica proizvajalca v delovni organizaciji bila vezana na splošno volivno pravico, je terjala nujnost, da to pravico pridobi vsak član delovnega kolektiva, čim se redno zaposli. Ne bi bilo prav, da bi delavec-proizva-jalec, ki je star npr. 17 let, pa dela v delovni organizaciji ter se njegovi napori odražajo v končnem uspehu poslovanja, pa ne smel odločati, bodisi kot član organa upravljanja, ali pa neposredno. Statut naj ne bi uzakonil samo . obstoječega stanja v delovni organizaciji, ampak naj bi po mnenju širše javnosti, kakor tudi ustava predvidel tudi svoj bodoči razvoj in skladno temu naj postavi tudi osnovna načela poslovne politike. Ekonomska nujnost zahteva, da se delovna organizacija ne zapre samo v ozek krog, ampak naj stalno spremlja stanje na tržišču' tako doma kot v svetu sploh. Zato naj delovna organizacija sproti ugotavlja rezultate gospodarjenja. Razvoj tehnike nenehno zahteva novih poglabljanj članov kolektiva, da iščejo najboljše rešitve v posameznih procesih dela, iščejo nove metode dela in kar najbolj pridoma uporabljajo svoje izkušnje. To slednje navezuje nujno na poslovno sodelovanje z drugimi delovnimi organizacijami in na razvijanje poslovne morale. Nujno je tudi tesno sodelovanje z ostalimi družbenimi činitelji, kot s komuno in širšo družbeno politično skupnostjo (ZK, sindikalno organizacijo in podobno). Uspeh poslovanja je v nadalj-(Nadaljevanje na 4. strani) Kazen tekočih nalog, ki jih v irefeklem mesecu ni bilo malo, je sindikalna podružnica našega podjetja posvetila največ pozornosti razpravi osnutka statuta naše tovarne in pripravam za proslavitev dneva republike. O predosnutku statuta smo razpravljali na dveh sejah izvršne-fa odbora in na skupni seji s {lani Tovarniškega komiteja Jveze komunistov in mladinske organizacije. Na vseh sestankih sekretariata, izvršnega odbora in sestanku s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnie delovnih enot. S tem v zvezi smo sprejeli več predlogov in sklepov. Upravi podjétja dn organom upravljanja smo predlagali, da se v dneh pred prazniki posebno v ta namen očistijo vsi oddelki in obrati, okrasi naj se tovarna, izobesijo primerne parole in zastave. V enotah naj se izvedejo interne proslave, na kate- da prisotne seznanila z glavnimi z»ačilnostmi statuta in temeljnimi načeli tov. CMER LADISLAV m MIRNIK BOGDAN, oba člana Komisije, ki je bila določena za izdelavo osnutka statuta. Razprava je bila zelo živahna in je dala. vrsto predlogov in vrsto na-jpotil za kar najboljšo vsebinsko •zdelano temeljno zgradbo, na osnovi katere se bo sprejela in izdelala vsa ostala zakonodaja m pravila v našem podjetju. , ' želji, da bi naš delovni ko-lektiy skupno z ostalimi prebi-' Žalci v Štorah kar najlepše pro-°bletnioo II. zasedanja 4'NOJ, smo o pripravah za Proslavo razpravljali na seji rih so razen o zgodovinskem pomenu II. zasedanja AVNOJ, govorili o poslovanju podjetja v letošnjem letu in o perspektivnem razvoju naše železarne. Komisiji za rekreacijo pri sindikalni podružnici podjetja smo naročili, da organizira športno tekmovanje med ekipami delovnega kolektiva Tovarne emajlirane posode v Celju in n^Ketra kolektiva. Komisija za rekreacijo je s pomočjo referenta ža rekreacijo vzorno izvedla to tekmovanje. Športni dvoboj je tudi na splošno lepo uspel. Izveden je bil v dneh od 20. do 23. novembra. Sodelovalo je 105 tekmovalcev. Tekmovali so v šahu, rokometu, Delo sindikalne podružnice streljanju, malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu in kegljanju. Na osnovi sprejetih predlogov, ki so jih sindikalne podružnice' ènot izdelale na podlagi 'navodil, ki jih je določil sekretariat izvršnega odbora, smo obdarili in obiskali 22 nad dva meseca bolnih članov kolektiva. Skupno smo v ta namen odobrili 150.000 dinarjev. Za izvedbo osrednje proslave dneva republike smo Osvojili program, ki ga je .izdelal pripravljalni odbor in Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Štorah. Po predvidenem programu je bila osrednja proslava v nabito polni dvorani kulturnega doma v Štorah, dne 27. novembra popoldan. Poleg promenadnega koncerta, ki ga je priredila naša godba na pihala .in .slavnostnega govora, ki ga ie imel republiški poslanec tov. STANE OCVIRK, je Celjsko mestno gledališče uprizorilo igro »Raztrganci«. Takšno obliko proslave so člani kolektiva sprejeli z velikim zadovoljstvom, še posebno pa so bili navdušeni s celotnim sporedom osrednje proslave. Da bi prazniku dali še večji poudarek, je 'godba na pihala v zgodnjih jutranjih urah na dan republike igrala budnico v okoliških vaseh in v Štorah. Razen že prej opisanih sestankov, .smo imeli .pri sindikalni podružnici podjetja še sestanek Komisije za rekreacijo in sejo Komisije za izobraževanje. Prva je razpravljala o pripravah za izvedbo športnega dvoboja med ekipami delovnega kolektiva Tovarne emajlirane posode Celje in našo železarno. Druga komisija pa je razpravljala o programu seminarja za sindikalne funkcionarje in člane obratnih delavskih svetov ter .preirlpdala seznam udeležencev. Seminar naj bi trajal šest tednov v zimskih mesecih. Vršil bi se dvakrat tedensko v dveh grupah od 13. do 14.30. Obsegal bo 36 šolskih ur. Program seminarja vsebuje naslednje teme oz. vprašanja: — splošno o gospodarski politiki v SFRJ; — osnovni pojmi ekonomskega gospodarstva; j — pojem decentralizacije in razvoj smaoiipravnosti; —T-' notranja delitev dohodka; — organizacija podjetja, ki ga voja železarne Štore; — komuna v novem ustavnem narekuje sodobna tehnologija in gospodarstvo; — .perspektivni program raz-sistemu; — planiranje in pridobivanje kadra, problematika in skrb za kadre v gospodarstvu; — izobraževanje .delavcev v gospodarstvu; — delovna razmerja; , : — vloga in delo sindikalne organizacije v podjetju. Zaradi odhoda iz podjetja dveh članov izvršnega odbora sindikalne podružnice podjetja tovariša KLINC MfARJANA iz modelne mizarne in SUŠEČ IVANA iz šamotarne, smo na zadnji seji izvršnega odbora kooptirali tov. ŠALIC TOMA iz mehanične delavnice in tovariša KAVKA MARJANA iz energetskega oddelka. Ker smo z odhodom tov. Klinc Marjana trenutno ostali brez tajnika podružnice, bomo novega tajnika izvolili na eni izmed naslednjih sej izvršnega odbora. Na zahtevo Občinskega ' Sindikalnega sveta v Celju smo v občinsko komisijo za rekreacijo in letovanje predlagali tov. VREČKO BORKA iz kadrovskega oddelka. Poleg sestankov pri sindikalni podružnici podjetja so imele sindikalne podružnice delovnih enot še štirinajst sestankov, na katerih so razpravljali o naslednjih vprašanjih: ;-r—poslovanje enot, — organizacijska vprašanja, — obisk bolnih članov, 1 delovna disciplina, — priprave za proslavo dneva republike, delo obratnih delavskih svetov, — problematika HTV, — desetmesečno poslovanje enot in podjetja. ■ Na eni izmed sej s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic obratov in oddelkov, ki je bila razen delovnega tudi informativnega značaja, smo razpravljali o delu in udeležhi na sejah Delavskega sveta podjetja in delavskih svetov enot. Ponovno Smo sklenili, da naj odbori podružnic ugotovijo vzroke slabe udeležbe in nedejavnost nekaterih članov CDS in ODS. Na tem sestanku so ugotovili, da se zbori kolektiva vršijo vse preredko in neredno. Člani DS ne obvčščajo člane kolektiva o sprejetih sklepih in tudi pred zasedanji se ne posvetu je jo s člani kolektiva. Vse premalo so razpravljali o Soslovanju enote in podjetja, o TV in delitvi dohodka. Seje ODS so preredke, ko pa se .skličejo so dnevni redi preobširni. Več .pozornosti bi morali posvetiti koordinaciji sklicevanja sestankov, sestanke boljše pripraviti in voditi boljšo udeležbo o navzočnosti članov kolektiva. Stavljena so bila tudi vprašanja kdaj bo objavljena v kolektivu ponovna analitična ocena delovnih mest, za katero je bil določen rok 3i. julij. Ob zaključku sestanka pa je bilo stavljeno še več pripomb na razdeljevanje stanovanj in predlagali so, da naj bi pri razdeljevanju stanovanj sodelovale sindikalne podružnice enot in ODS in končno so tudi predlagali, da naj se delovni kolektiv vse bolj pritegne k razmišljanju o rekonstrukciji tovarne, tako da bi bila le-ta izvedena po zamišljenih načrtih. Da bi' bilo vse nakazano tudi izvedeno, čaka celotno sindikalno organizacijo v naslednjih mesecih še obilo odgovornega dela. * OSNUTEK STATUTA NA OBISKU... Uresničujoč ustavna načela SFRJ in SRS zlasti ob upoštevanju določil členov 80 in 81 Ustave SRS in v namenu, da bi bilo delo in nspeb delovne organizacije Železarne Štore kar najbolj plodno in da bi vodilo k splošnemu napredku, ob sodelovanju vseb družbenih sil ter da bi se zajamčile osnovne pravice proizvajalcev ob vzajemnem upoštevanju pravic in dolžnosti delovne organizacije, sprejema DS jelezarne Štore na svojem zasedanju dne ........................ naslednji STATUT PODJETJA I. Temeljna načela 1. člen Ta statut predpisuje pravni položaj delovne organizacije Železarne Štore v odnosu do družbe in proizvajalca, določa temeljne naloge, dolžnosti in pravice delovne organizacije in članov njenega kolektiva. 2. člen Družbena lastnina proizvajalnih sredstev s svobodno združenim delom tvori podlago za uresničevanje ciljev delovne organizacije, pri čemer človek — proizvajalec pod določenimi delovnimi pogoji in zagotovitvi pravice do samoupravljanja ustvarja skladno s postavljenim družbenim planom določeni družbeni produkt. 3. člen S tem statutom še vsakemu članu delovne skupnosti kot upravljavcu, hkrati z odpravo mezdnih odnosov, zagarantira pravica do odločanja pri delitvi prigospodarjenih sredstev, upoštevajoč pri tem potrebe po zagotovitvi materialnih sredstev za lastni obstoj in delovanje tako delovne organizacije, kakor tudi proizvajalca, na drugi strani pa zadovoljevanje potreb skupnosti. Pravico do upravljanja delovne organizacije in s tem tudi volilno pravico pridobi delavec z dnevom redne zaposlitve v delovni organizaciji. 4. člen Zagarantirajo se demokratične politične pravice, ki omogočajo vsakemu članu delovne skupnosti, da svobodno obrazloži svoje mnenje, daje glede na svoje izkušnje organom upravljanja in strokovnim službam predloge z namenom boljšega poslovanja delovne organizacije, utrjevanju enotnosti, enakosti pravic in dolžnosti. 5. člen S tem statutom se utrdi tudi položaj organov družbeno politične skupnosti in njih medsebojna vloga do delovne organizacije pri vsklajevanjn interesov materialnega in družbeno političnega značaja, upoštevajoč tudi potrebe skupnosti (šolstvo, zdravstvo, kultura). 6. člen Zagotovitev higiensko tehnič-neea varstva pri delu in ostalih oblik zaščite delavca je eden izmed glavnih pogojev za uspešno poslovanje delovne organizacije, na drugi strani pa dolžnost vsakega delavca, da predpisana mu zaščitna sredstva, kakor tudi druge oblike zaščite, uporablja. 7. člen Osnovno načelo pri zagotavlra-niu materialnega stania in delitvi dohodka po delu je ustvarjanje družbenega produkta, ki je odvisen od osebne prizadevnosti slehernega proizvajalca, od poslovnega usneha delovne enote, v katero je vključen, kakor tudi od poslovnega uspeha delovne organizacije kot celote. .8. člen Poleg ustvarjanja materialnih dobrin si delovna orsanizacUa Železarna Štore postavlja tudi osnovna načela svoje poslovne politike, ki obstoie: a) v stalnem prilagajanju po- gojem in potrebam tržišča doma in v svetu in ugotavljanju rezultatov gospodarjenja; b) v takem načinu poslovanja in upravljanja, ki temelji na načelih in izkustvih sodobne tehnike in novih metod dela; c) načrtnemu vodstvu kadrov-ske ^ politike in izobraževanju, upoštevajoč pri tem perspektivni razvoj delovne organizacije; d) v poslovnem sodelovanju z drugimi delovnimi organizacijami in razvijanju poslovne morale v odnosih med enotami in drugimi delovnimi organizacijami, kakor tudi v tesnem sodelovanju s komuno in širšo družbeno politično skupnostjo (ZK, sindikalno organizacijo, mladinsko organizacijo in podobno). II. Splošna določila 9. člen Železarna Štore je samostojna samoupravna delovna organizacija, ki jo je ustanovila Vlada FLRJ z odločbo štev. 559/15-1948 dne 3. 3. 1948, je pravna oseba in vpisana v registru gospodarskih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju pod štev. Rg 11/52. 10. člen Firma podjetja glasi: Železarna Štore, Štore pri Celju, v skrajšanem besedilu: Železarna Štore pri Celju. Žig podjetja je okrogle in pravokotne oblike z napisom: Železarna Štore. Predmet poslovanja obsega: proizvodnjo surovega železa in jekla, izdelkov sive in valjčne litine ter valjanih proizvodov in izdelavo šamotnih proizvodov, v zunanjetrgovinskem poslovanju pa obsega uvoz reprodukcijskega materiala, potrebnega za lastno proizvodnjo in izvoz proizvodov črne metalurgije. Zaščitni znak predstavlja čelo deteljice valja, ki ga obroblja krog. Krog sé deteljice ne dotika. V deteljici je napis: »ŠTORE« s črnimi črkami, razen črke »O«, ki predstavlja središče deteljice in je bele barve. Deteljica valja in krog sta v atlas barvi. 11. člen Za podjetje podpisuje glavni direktor ali od njega pooblaščena oseba, in sicer tako, da vstavi svoj podpis pod napisano ali z žigom odtisnjeno firmo podjetja. Glavni direktor zastopa in predstavlja podjetje kot celoto na zunaj in tudi interese delovnih enot, ki nimajo pravice samostojno nastopati. Za poslovanje v finančnih zadevah sopodpisuje finančni direktor podjetja ali od njega pooblaščena oseba. III. Sredstvh delovne organizacije 12. člen Osnovna sredstva podjetja obstojijo iz strojev in naprav, iz prevoznih sredstev, poslovnega in neposlovnega inventarja, poslovnih in gospodarskih stavb ter objektov. Podjetje mora kot dober gospodar gospodariti z osnovnimi sredstvi in skrbeti za strokovno in tehnično ravnanje z njimi ter organizirati njihovo uporabo, zavarovanje in vzdrževanje. Podjetje je družbi odgovorno za vso vrednost osnovnih sredstev, ki jih mora čuvati in vzdrževati. 13. člen Podlaga za promet osnovnih sredstev so kupo-prodajne pogodbe, kakor tudi brezplačna dodelitev teh sredstev po državnem organu ali družbeni organizaciji in drugi premoženjsko pravni naslovi. Podjetje lahko izven teh določil pridobiva osnovna sredstva med poslovanjem iz sredstev amortizacije, z dolgoročnimi posojili in iz skladov skupne porabe ali denarnega sklada osnovnih sredstev, ki ga formira iz svoiega čistega dohodka. Osnovna sredstva se kupujejo oziroma prodajajo praviloma na javni dražbi ali na dražbi s pismenimi ponudbami ali z ne-posreumm uogovorom. Osnovna sredstva se smejo prenesu na drugo gospodarsko organizacijo brez povracna vrednosti s pogodbo, če jih ni bito mogoče prodati na javni dražni. 14. člen Osnovnih sredstev načeloma ni dovoljeno prodajati državljanom ali civilnopravnim osenam, razen v primerih, ki jih določajo obstoječi predpisi. Kot vedno sem tudi tokrat želel spoznati kraj, od koder prihajajo na dèlo; naši tovariši in g a bom sedaj skušal predstaviti. Kdor je že bil v Laškem in kdor ga pozna se bo strinjal z mano, ko pravim, da je nemogoče v kratkem sestavku popisati vse vtise in značilnosti, s katerimi se človek poslavlja od Laškega, Poskus, da bi združil značilnosti pokrajine, njihovo preteklost, sedanjost v neko sistematično ce- dei naselja je na levem breg!, Savinje posegel v južno smèr,j preko reke na zahodno stran -pod Vrh, pod Gramen in profl Rečici. : Laško in okolica, sta bila j dvomno naseljena že v pradaw J dobi. Kot dokaz za to služijo J kopane posamezne kamnite 4 j kire in prazgodovinske, gomilJB Padežu. Da so bili tukaj že K^|l ti priča srebrn keltski novec nail den v Laškem. Kelte so zamenja, J 15. člen Osnovna sredstva je mogoče dati v zakup ha podlagi sklenjene pismene pogouhe. 16. člen Vsa določila o osnovnih sredstvih se uporabljajo tudi za sredstva skupne porabe. Sredstva skupne porabe se lahko brezplačno odstopijo tudi družbeno pravnim osebam po veljavnih podjetja. 17. člen Med poslovanjem pridobiva podjetje obratna sredstva na podlagi obstoječih predpisov. Ò višini teh določa delavski svet podejtja. 18. člen Podjetje se je glede ustanavljanja in namenske uporabe vseh sredstev dolžno ravnati po določilih zakona o sredstvih gospodarskih Organizacij odnosno na podlagi 'vsakokrat veljavnih predpisov. K OSNUTKU STATUTA (Nadaljevanje s 3. strani) nji meri odvisen tudi od načrtnega in dobro organiziranega vodstva kadrovske politike. Ker stoji Železarna Štore pred veliko rekonstrukcijo, mora že’sedaj misliti na pridobivanje novega kadra in usposabljanje, tako da bodo lahko proizvajalci kos postavljenim bodočim nalogam. Zato bo treba na osnovi določil statuta posvetiti veliko skrb izobraževanju kadrov, ki pa mora biti v skladu z interesi in bodočimi nalogami delovne organizacije. Družbena skupnost je v rekonstrukcijo našega podjetja vložila ogromna sredstva. Vsa ta sredstva so družbena last in predstavljajo nedeljiv fond družbenega premoženja, ki ga skladno z določili Ustave upravljajo proizvajavci odnosno neposredno od njih- izvoljeni organi samoupravljanja. Organi upravljanja so si s tem, ko so prevzeli od družbe sredstva za rekonstrukcijo, naložili veliko skrb, da bodo kot dobri gospodarji ta sredstva kar najbolj smotrno vložili in da bodo sčasoma ta sredstva oplemenitena z osebnimi napori in lastnim delom proizvajalcev, vplivala na dvig osebnega standarda in kar največ dala skupnosti. Prav tako je znana tudi snov z naslovom: »Sredstva delovne organizacije«, ki jih statut obravnava v tretjem poglavju. Vsa ta določila so vzeta iz zakona o sredstvih gospodarskih organizacij, ki podrobno določajo vrsto sredstev in promet s temi sredstvi. Brez dvòma tvorijo osnovna sredstva materialno podlago za obstoj in poslovanje delovne organizacije. Vsa ta sredstva so razumljivo družbena last in kot taka uživajo posebno zaščito. Zakonodajni organi so strogo postavili merila, ki regulirajo način uporabe teh sredstev in- določili, da je ta sredstva prepovedano prodajati državljanom, razen v izjemnih primerih, ki jih določajo posebni predpisi. Statut določa, da mora podjetje gospodariti s temi sredstvi kot dober gospodar ter jih uporabljati v tiste namene, za katere so bila dana. Temu sledeč so organi upravljanja dolžni podvzeti vse tiste nujne nkrepj.ih pokrili s strehami, 00K • jim ni vise skupaj odnesla na pajoča voda. Pravi vrelec JO 1 ■ šel šele železniški inžCnir o (Nadaljevanje na 8. str TEHNIČNI INFORMATOR —TEHNIČNI INFORMATOR — TEHNIČNI INFORMATOR — TEHNIČNI INFORMATOR — TEHNIČNI INFORMATOR — TEHNIČNI INFO Stresalna ponev - nov metalurški pripomoček za razžveplevanje, ogljičenje in legiranje talin Zadnja leta so pri obdelavi talin nekateri strokoypjaki dognali, da se z mešan jeni alj krože-pjem taline pospešijo metalurške reakcije. V mn agili primerih je zadoščajo samo termodinamični pogoji, da bi dosegli zaže-jjen reakcijski potek. Hitrost reakcije se mora ..obdržati s tem, da se za reakcijo določene snovi dovajajo v reakcijskem 'območju, ali odvajajo v primernem taktu. Ti pogoji se lahko dosežejo Š pravilnim mešanjem. S premešan jem dosežemo med fazami povečanje površine, kakor tudi izenačitev koncentracij v posameznih fazah. S Za izvedbo takega premešan ja služi jo razni načini. Eden že dolgo Znanih načinov je talilni postopek v elektro indukcijski peči z mešalno tuljavo pod talilnim 'dnom. Drugi učinkovit naciju mešanja je uporaba plina, katé-rega se pri besemerjevem postopku uporablja že 1.00 lot, pri katerem še hitri postopek plavljenja doseže ravno z dobrim mešanjem s tem, da pihamo zrak {koži talino, ki je lahko naraven {Ji tudi obogaten s kisikom. , ■ Mešanje je posebno važno, da dosežemo dober kontakt med Jrdo, v prah zdrobljeno snovjo in telino, kp,t to mora biti' slučaj prj razžveplavanju gredlja ali ijtega železa z apnom, ozir, kalcijevim karbidom. Hitrost raz-tveplavanja je odvisna od intenzivnosti' doseženega kontakta ped, razžveplevalnim Sredstvom is talino. B. Trentini, L. Wahl in M. Allard so v Franciji izdelali postopek, da se apnen prah piha skozi talino s pomočjo komprimirane-ga zraka ali dušika. V raziskovalnem centru, »Štora Kopoar-'herg.s Berg,slag.ets AB«, v. Dopunu- | vertu, je pred 10 leti B. Kalling S sodelavci razvil postopek, da fazžvepluje talino z apnenim prahom v hitro rotirajoči peči, Ja postopek so vpel tali pri mnogih plavžih na Švedskem jn tudi drugod.’ ' Vodoravno ležeča rotacijska peč je zelo enostaven agregat, ima pa nedoistatek, da sprejme v primerjavi, s svojo velikostjo sorazmerno majhen vložek. Na 'podlagi teh izkustev .se je razvila tako imenovana »stresalna ponovna«. Prvi poskusi s tako. po-Bov.eo so se vršili februarja 1938 in dobljeni rezultati so tako presenetljivo dobro, uspeli, dà so se ?a ta postopek zaceli zanimati strokovnjaki vsega sveta. PRINCIP 'STRESALNE PONOVCE Osnovna ideja stresalne polovne je že dolgo znana ter s.e r manjšem obsegu lUporablj» y druge namene. Princip ležj y tem, da pri ekscentričnem kro-žeaju napolnejne posode nastopi j njej 'gibanje neke tekočine, ki »piše rahlo kroženje, ne da bi se pri' tem vrtela okrog svoje osi. vredno hi opisal postopek, naj Ajasnim. gibanje, ki jo òpi|è te-tačana v str,esalai posodi. Od mnogih poskusov na maznih ' |®odelih je spodaj prikazan poskus (slika 1) a posodo, na,polnjeno s 30.81 vode i(kar odgovarja rolumensko 21 taline),v kateri doseže tekočina višino 490 mm. «Modo so postavili v gibanje z fazjično ekscentrioiteto in menja-iPčijn število» obratov, Ekscen-tfieiteia odgovarja polurnem, ki t* v krogu oriše os posode. Med Pkanjem posode ge dvigne gla-Pjua. tekočine, kot je to prfka-spuo ma .giikj t. ' Višina yaia je bila merjena in J® prikazana na diagramu, z o.zi-rom na ekseentri cheto in .število »bratov.Pri ekscentricifciti 61 mm >iiha« gladina, nie .da Ibicisfeyopag ■5” efekt mešanja in to vse do obratov na. »muto, Pri1 tem 'kritičnem številu obratov«’ na-.svojevrstno gibanje vala, katerega lahko primerjamo z butanjem piorskih valoy ob skale. Pri te» jasno vidimo, da ob pojavu takšnega valovanja dosežemo 'bolj ugodne pogoje za mp-loida, katerpga os je odmaknjena od sredigču ppspde za določeno ekscentrici teto- S povečanj egi obratov preko kritičnega števila pojema'efekt mešanja. Pri manjši ekscentriciteti npr. 21 mm, nà-šanje kot pri nižjem številu obratov. Iz slike 1 je razvidno, da napravi krivulja koleno ravno pri kritičnem številu obratov. Pri povečanih obratih se kopel ob steni dviga jn rotirajoča gladina še približuje obliki parabo-,stopi efekt mešanja šele pr,i višjem številu obratov in to okrog 60 obratov na minuto-V praksi se ne bomo posluževali visokih valoy, zato se bomo omejili na ekscentrieitete med 50 jn 100 mm, kar hi odgovarjalo Sl. 1. Poskus z vodo v stresalni ponovci. višini vala od 700 do 730 mm. .Profesor Bengt J. Andersspn iz Tehn. visoke note/ v Stockholmu je na podlagi poizkusov sestavil formulo za izračun najprimernejšega vala rotirajoče tekočine: krit = H R’ R . Znaki predstavljajo: co krit = kritična kotna hitrost rotirajoče tekočine R — polumer cilindrične posode v oblogi; H — globina kopeli; g — težnostna konstanta — 9,81 rn/sek: a— ekscentrici teta. V obrazen navedena funkcija je,sicer zelo komplicirana, vendar je številčno rešena za dosego primerne rezonance vala. UPORABA STRESALNE PONOVCE V METALURGIJI , Povsod, kjer želimo doseči intenzivno mčšanje litoželezne ali jeklene taline' Jcot take, ali dà želimo doseči intenzivni istik med talino jn tr.djm, tekočim ali plinastim reakcijskim sredstvom, se je stresalna.ponovna izkazala kot odličen agregat, kar naj potrdijo spodaj navedeni tipični primeri. Rezultati so bili doseženi v 3 t stresni ponovci v r»z-iskovalnem centru Domnavert na Švedskem in pozneje v nekem centyu v Nemčiji. a) Razžveplevanje taline Pri jazžvepl a vanju grodlja ali litega železa z živim apnom ,(CaO), moramo redukcijski odino,s v ponovci obdržati. Razen tega nar nastopi intenzivni stik med talino in dobro zmletim àpnom. V sliki 2 je prikazano hekaj rezultatov poskusov s istresalno ponovco, pri čemer j,e dosegla stopnja ražžv.eplenja v vseh primerih okrog 95 %. Količina žv.epla, okrog 0,010 %, je bilo dpseženo tudi pri ^ocetnem h0,20 %, Dodatek apnenega praha je bil od L5 da 2,4 %, računajoč od teto taline. 0 10 20 30 Čas stresanja v mb Sl. 2. Poskus razžveplenja v stresalni ponovci. ' Na podlagi izkušenj prj r»z-žveplanju taline v rotacijskih pečeh, je poraba apnenega prahu v stresni ponovci znatno nižja. Značilna je tudi ugotovitev, da je razžveplevanje pri nizkem siliciju enako učinkovito kot pri visokem. Poskusi S, Eketorpa in B. Kal-linga so privedli do ugotovitve, da po tO-minntnem stresanju dosežemo 85 % razžveplenje in po ,15-minntnem stresanju pa 90% od prvotne količine žvepla, ki je hilo v mejah med 0,05 do 0,20 %. , Pri poznejših poizkusih v nemškem raziskovalnem zavodu se je celo posrečilo razžvepliti talino v 20 minutah od S-g- 0,55 % na 0,044 %, to je za 92%. Spodnja slika 3 prikazuje odstotek razžveplene taline v določenem času. . V marcu 1959 so nemški strokovnjaki objavili zelo obširne raziskovalne podalke dh ; ugotovitve v svrho strokovne ocenitve in . praktične uporabnosti stresalne ponov.ee v livarstvu. Zanimivo , je opažanje'pri porabi sredstva za razžveplevanje. Poizkusi so se'raztegnili najprvo na primerjavo med žganim apnom .(CaO). in kalcijevim karbidom (CaCs), Apno mora imeti gotove lastnosti y pogledu zrna-tosti, vsebine vlage in reakcijske sposobnosti. Prevelik odstotek vlage povzroča paro med reakcijo v ponovci, To izparevanje postane lahko tako močno, posebno pri drobnem zrnu apna, da potegne delce S seboj, ne da bi ti koristili pri reakciji razžyep- j.e znašala ves čas na začetku poskusov 1350 do 1400“ C- Količiti» žvepla v talini je bila prj teh poskusih med 0,12 in 0,14 %. Rod tomi pogoji so dosegli primerjalne rezultate, ki so razvid-ni iz slike 4. . Že s količino 0,4 % kale, .karbida s» dosegli zadovoljivo raz-žveptonje za livarske svrhe, ki je znašalo okrog 82 %, medtem ko so za isti efekt razžveplenja pod enakimi pogoji rabili 1,5 % apna, Mišja cena kalcijevega karbida S.e pri razmerju 1 : 4 nekoliko izravna. K temu moramo prišteti še razne ugodnosti pri delu .s kale. karbidom, zato ga priporočajo, , Posebne raziskave n,a izžarevanje toplote so ugotovile padec temperature pri posameznih fazah! Stresalna ponovca je izolirana z dvojno izolacijsko oblogo, dà bi bile toplotne izgube zaradi izžarevanja čim manjše. Razen haga je ponovca med postopkom Simo pri 8-kraipi stehtotoetrij-ski količini (to je, odnos količin odvisen od kemičnih reakcij). Pri količini žvepla 0,12 % pad? temperatura po proeesu za 40° C. K tej izgubi 'je treba prišteti to temperaturno izgubo zaradi kom. vekcaje in izžarevanja, kar da skupno izgubo temperature okrog 50“ C. Če razžveplujemo enako količino taline s kalcijevim karbidom, zadostuje dvojna količina od potrebne teoretične količine dodatka. Pri reakciji ne pride do padca temperature, zato izgubi talina v celoti le okrog 10“ C. Tudi že z ozirom na temperaturne izgube pri talini ima upor raba kale. karbida prednost p Ve d apnom in zato ga kot sredstvo z», .razžveplevanje priporoča jo, . Številni poskusi so pravilnost te teorije potrdili, če stresno ponoven pred prvo uporabo na dan litja dobro ipregrejeino, ostanejo , Slika 4. Diagram razžveplenja z apnom in kale. karbidom. pokrija s pokrovom, ki skoraj popolnoma zapre Zgornjo odprtino to že i? razloga, da se obdrži v ponovci med razžvepleva-nj.em reducirana atmosfera. Isto? časno ščiti pokrov talino pred izžarevanjem toplote. Za normalni ciklus dela, brez dodatkov vključno z do,- in odvozom, rabimo okrog 20 minut in pri tem nastane padec temperature za okrog 10“ C. Pri razžvpplevanju moramo ra- 100 60 60 ec »n 40 § n 20 C <4. O M Kalc. karbid . ino Čas stresanja 10 min icmp. (dune1 uoyaoituu Žveplo pred razi v epi. OJ 2 -0J4 V. to 0 02 04 0.6 0.6 Količina snovi za 1,0 12 1.4 16 16 2.0 razžveplevanje y% Sl. 3. Diagram razžveplenja v stresalni ponovci. Jenja. Zelo dobro «e je obneslo apno, ki j,e bilo shranjeno v bi-tuminizirandh papirnatih vrečah. Melika podjetja sprejemajo apno v kotlastih vagonih, ki so zraJko-tes«o zaprti in ga tudi vškladi-Ščijo v zaprtih kotlih ali boksih. , Zmlet kalcijev karbid dobavljajo v .pločevinastih sodih. Ker se pri procesu s karbidom ne tvori para, poteka razžvepleva-pje mirno, ne da ha ge tvorila para in dim. ; Temperatura taline, ki ima tuđa velik vpliv v tem procesu, čunatj z večjimi izgubami. Postopke je raziskal' E. G a uzzi .(Metallurg. Ital ‘32, I960, št. 4 str. 83/88),, ki je ugotovil pri uporabi apna naslednjo reakcijo: CaO d- FeS ^ CaS + Ee P CO in pri uporabi kale. karbida: CaCa 4- Wsfà -j-5 F,e .= CaS + 2 Ee?C , Pri razžveplevanju z apnom so temperaturne izgube večje, zaradi endotermné' reakcije in sorazmerno večjih dodatkov za razžveplenje, kot pri enakem postopku s kalcijevim karbidom. Najuspešnejše razžveplenje izvr- praktično ugotovi jene izgube v predvidenih mejah, M mesno ogrevanje med dvema prebodoma ni potrebno, Če ni ymesnd interval daljši od 1 ure. j h) Ogljičenje in legiranje taline , Ogljičenje taline se v običajni ponovci zelo težko posreči in dobljeni rezultati so dvomljivi. Da bi se proces bgljičenja s trdim ogljikom res posrečil, ja ,tréba talino tako dobro mešati, da pride ogljik res v intenzivni kontakt s talino. Kot zelo učinkovita za té poskuse se je obnesla rotacijska peč. M Kaldp-rotaru v Domnavertu so tekom redne proizvodnje grodlja, vršili vrsto poskusov oglj.ičenja. Pri tem so naogljiičld grodelj od 1,40% do 3,59%'C z uporabo koksovega zdroba 'v času 10 minut. Za ogljičenje taline, ne da bi ■ se jo predtém žilavilp, ,se je stre-salu» pencvca izkazala kot naj- 1 belf prikladna. Kot sredstvo za Ogljičenje lahko uporabljamo koksov zdrob ali koksov prah. Proces ogljičenja izvršimo običajno y času 5 do 10 minut, 'fl Normalni izkoristek sredstva za ogljičenje leži pri 80 %, če je temperatura taline zadostno visoka. Razen koksovega zdroba za ogljičenje lahko uporabljamo .zdrob grafitnih elektrod. , Prj ogljičenju moramo vedno računati s temperaturno izgubo, . Potreba po toploti za top] ien ie ogljika znaša 5500kcayt za 1 % C, 1 Pri dodatku koksa' z 80% C in izkoristku, .topljivosti p gl tika z 80 %, moramo računati s tonlotnp f izgubo najmanj 80“C/1%C. Če -moramo .obelržati visoko tempe- S ratu.ro grodlja, naj :se med j ogljičenjem vpiha manjša količina kisika, vendar moramo računati .s tem. d,a bo nastopil gotov od,gor ogljika in silicija, kar je treba z dodatki korigirati. j , Istočasno. y času ogl jičenja, (Nadaljevanje na 6, strani) TEHNIČNI INFORMATOR - TEHNIČNI INFORMATOR - TEHNIČNI INFORMATOR — TEHNIČNI INFORMATOR - TEHNIČNI INFORMATOR - TEHNICI® Stresalna ponev — nov metalurški pripomoček za razžveplevanje, ogljičenje in legiranje talin (Nadaljevanje s 5. strani) lahko legiramo npr. s silicijem in manganom. Pri 'poskusih je bil uporabljen 45 % FeSi in 80% FeMn. Uporaba 75 % FeSi je znatno boljša, ker ima eksoter-mični vpliv. Izkoristek elementov pri legiranju s silicijem in manganom je znašal 90 do 100 %. Možnost dodajanja ogljika, silicija in mangana talini na tako preprost način je zelo dragocena pridobitev pri tehnologiji taljenja. UPORABNOST STRESALNE PONOVCE V INDUSTRIJI . 1. Razžveplevanje in legiranje grodlia pri plavžu. 2. Razplinjevanje taline pri plavžu, jeklarni in livarni. 3. Kvalitetnejša izdelava sive litine. 4. Cenejša izdelava jeklarskih kobil. 5. Cenejša in uspešnejša izdelava sferolitine. , Ad 1. Pri večini plavžev še .vedno uporabljajo zastarel in neučinkovit postopek razžveple-vanja s kalcinirano sodo, ki je pa tudi drag. Z uvedbo stressine ponovce Ibi lahko plavž proizvajal gredelj z minimalno vsebino žvepla, kar jbi mu dvignilo kvaliteto, istočasno bi tak grodelj odlično služil pri izdelavi kvalitetnih jekel, kjer dela žveplo še vedno velike . preglavice. Istočasno z razžvep-' levanjem ise talina lahko legira in ogljiči, kakor sem že opisal. Ad 2. Znano je, da vsebuje skoraj vsak grodelj in talina pridobljena' v talilnih agregatih i ve čali manj plinov, ki povzro-• čajo slabo kvaliteto jekla in life tega železa. Zaradi tega je raz-plinjevanje zelo priporočljivo. Ad 3. Skoraj vse livarne ima-i zo težave pri nabavi starega in I novega kovinskega vložka. Izračun vložka iz takih surovin je skoraj nesmiseln in redko kdaj odgovarja predpisani kvaliteti. : , Da bi se izognili temu zlu, lahko poenostavimo vložek tako, da povišamo odstotek jeklenih j .odpadkov, dodamo lastni krožni i material in grodelj. Tako se bo vložek pocenil, analiza taline bo bolj konstantna in manjkajoči j elementi: ogljik, silici j in mangan lahko dodamo v stresalno ponovco. Postopek je sicer nekoliko daljši od klasičnega pre-italjevanja, vendar je siguren in kvaliteta bo brez dvoma odgovarjala. Ad 4. Izdelava jeklarskih kobil je na videz enostavna, vendar kdor jih izdeluje ve, da so kvalitetni pogoji prilično zahtevni, tako v pogledu kem. analize, površine, izdržnosti in končno tudi cene. Manjši spodrsljaj pri vložku, lahko povzroči znatno škodo, posebno še, ker je prodajna cena izredno nizka in s tem tudi čisti dohodek. Vložek za jeklarske kokile zahteva normalno velik odstotek grodlja, ,to je od 50 do 60 %. Ker je možno doseči v stresalni ponövci zaradi intenzivnega mešanja zahtevane -analize, lahko uporabljamo kot vložek v kupolki jeklen odpadke namesto grodlja, zaradi česa bi se znatnoh znižali stroški taline v ponovci. Poskusi v raziskovalnem centru v Domnavertu so dokaazli, dà ©e taka litina lahko izdela v stresalni ponovci.- . Kot primer naj služijo analizni podatki kokilne litine pred in po obdelavi: Kemična analiza: pred po C v % . 3,28' 3,78 Si v % 0,43 1,05 Mn v % 0,37 0,91 Si v % 0,43 2,05 Razen razpoložljive možnosti ogljičenja in siliciranja po predpisani analizi, lahko .talino raz-žvepiimo do take meje, kot jo ne dosežemo niti v bazični ku-pólki s pregretim zrakom. Kakor je znano, povzroča nizka količina žvepla izredno dobro tečnost taline. Iz ekonomskega stališča gledano, je opisani postopek upoštevanja vreden, predvsem zaradi zamenjave dragih surovin z jeklenimi odpadki in končno še zaradi sigurnosti izdelave ulitkov po željah naročnikov. » Ad. 5. Za izdelavo litine s krogijičastim . ogljikom, . mora imeti talina po možnosti čim (nižji odstotek žvepla. Pri običajnem tehnološkem postopku z magnezijem v talini, pridobljeni jz kupolke, uporabimo večji del magnezija za tvorbo magnezijevega sulfida, ki se s tem izgubi in ne služi cepilnemu namenu. .Zaradi tega so se livarski strokovnjaki odločili; da bi v to svrho uporabljali stresalno po-novoo. i V neki švedski livarni, kjer so izdelovali sferolitino tako s postopkom v tlačni ponovci, kakor ,tudi v odprti ponovci s pomočjo pikel-magnezijeve zlitine 55, so v sodelovanju z raziskovalnim oddelkom izvedli naslednje poskuse.' Iz kupolke s pregretim zrakom so talino razžveplili v stresalni ponovci s sodo, ali kale. karbidom. Postopek je trajal samo 10 minut. Nato so talino obdelali v isti" ponovci z magnezijevo zlitino, ki so jo vrgli na kopel in dodatno stresali 1 do 2 minuti. Reakcija je potekala izredno mirno in ni pretila okolici nikakršna nevarnost. Neposredno po tej obdelavi so talino prelili ,v indukcijsko-ogrevalno peč, katerega lonec je služil kot ogrevan nabiralni ozir. razlivni agregat. Iz tega so po zadostnem ogrevanju talino prelivali v transportne kotličke in jo pred ulivanjem še modificirali s ferosili-cijem. Stresalno ponovco sp med tem časom očistili od žlindre tako, da so ponovco enostavno nagnili v obratno legò, nakar je sledila ponovna polnitev. Celotni manipulacijski ciklus je trajal nekoliko manj kot pol ure. Mehanske lastnosti tako pridobi jene sferolitine so bile enake litini, ki so jo izdelovali redno po znanih postopkih. Prednost tega postopka je minimalna poraba magnezija in cenejši vložek. OBLIKA IN VELIKOST PONOVCE Stresalna ponovca ima podobno obliko jeklarskemu konvertorju, katero pri obdelavi taline napolnimo približno do dve tretjine njene višine. Ponovca je vpeta ,v trikotnem gibljivem okvirju, jai je izdelan iz varjene konstrukcije. Okvir leži na treh gibljivih eksoentrih, od katerih je eden gonilni. Ekscentrici teta je odvisna od dimenzije ponovce. Pogonski eksčenter dobiva silo od elektromotorja preko indukcijske sklopke in polževega gonila. Po zakonu kinematike se ekscentrično gibanje gnanega ,ekscedtra prenese na ostala dva prosto gibajoča ekscentra, zaradi česar vsaka, .točka na . okvirju opiše manjše,krožno gibnaje. Gibanje tekočine v ponovci je bilo že n vodoma razloženo'. .. , .■ Slika 5. Stresalna ponovca v trikotnem okvirju. Pomanjkljivost te naprave je, da se mora ponovca prenašati od peči do okvirja, prenašati za prelivanje in čiščenje. Slika 6. Stresalna ponovca * v podkvastem okvirju. Novejša konstrukcija je izdelana tako, da ponovca leži n» dveh čepih stabilno v podkva. .stem okvirju. Pogon okvirja je podoben prej opisanemu, le manipulacija s ponoco je drugačna.! Talina se lahko dovaža z žerjavom in preliva v strfesalno ponovco ali pa je ta naravnost povezana s talilnim agregatom. Po končanem postopku se ponovca, ki je vpeta v podkvastem okvir-ju nagiba tako, da izteče talina ,v razlivno ponovco, ali pa da se ponovca postavi v obratno pokončno lego in' fs .tem izprazni žlindra. 'Danes izdelujejo za livarske potrebe stresalno ponovce vse-i bine od 2 do 15 ton taline. ZaJ "jeklarne in pl a vže*srr’v1;: itöfarj# že naprave s ponovcami do 100V, vsebine. Tehnika taljenja in. olbdelaya talin se venomer izpopolnjujeta ,in nudita metalurgu — livarju lažjo',' sigurne jšo in cenejšo proizvodnjo in s tem tudi možnost konkurence pri osvajanju doma-, čega in tujega tržišča. Vlado Sruk ji Vtisi s prakse v zahodni Nemčiji Sredi meseca oktobra sem odpotoval v Zahodno Nemčijo v mesto Frankfurt na Maini k podjetju Hartmanu u. Braun. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo merilnih in regulacijskih naprav za industrijo, promet in pomor-j stvo ter spada tako glede različnosti asortimana proizvodnega programa, kakor tudi glede kvalitete med vodeča podjetja v j svetu. Podjetje prireja vse leto te-' čaje iz merilne in regulacijske tehnike. Na kratek, razumljiv in seveda zaradi omejenega časa na nekoliko zgoščen način so po-dane .posamezne metode merjenja toplotnotehničnih veličin (merjenje tlaka-pritiska, merjenje pretoka, temperature). Ravno tako so dobro podane i osnove regulacijske tehnike. Poudarek pa je na električnih regulatorjih in ostalih elementih regulacijskega kroga, katere podjetje proizvaja. Kvalitetno dobra predavanja so izpopolnjena s praktičnimi primeri in 1 praktičnimi demonstracijami in merjenjem v popoldanskem času. Tečaji so dobro obiskovani, kar je tudi razumljivo. Organizacija tečaja je brezhibna, po nemško pedantna. Seveda je razumljivo, da omenjeni tečaji predstavljajo za podjetje tudi določeno obliko reklame in propagiranje njegovih proizvodov (instrumentov in ■ regulatorjev). Tečaje obiskujejo predstavniki metalurških pod-■ jetij, predstavniki kemične industrije, industrije cementa in opeke ter predelovalne industrije (strojna, avtomobilska indu-1 strija). Tečaje obiskujejo tudi inozemci, predvsem iz Indije, Švedske pa tudi iz Mehike, Madžarske in Jugoslavije. Do tujcev --^.seveda predstavnikov industrijskih panog katere so za podjetje interesantne — so še posebno prijazni ter jim dajo na razpolago tehnično dokumentacijo za svoje proizvode. Frankfurt: pogled na Maino in Dom Samo mesto Frankfurt, znano že iz rimskih časov, je pomembno gospodarsko središče Zahodne Nemčije. Bančnih poslopij oziroma 'bančnih ustanov je toliko, da je menda res kar pravijo, da je namreč 70 % bančnega kapitala Zahodne Nemčije koncentriranega v Frankfurtu. Pravijo tudi, da je Frankfurt neuradna prestolnica Zahodne Nemčije. Promet je tako močen, posebno po četrti uri popoldne, da so v tem času navadne peščeve noge najhitrejše prometno sredstvo. Tramvaji in avtomobili se pomikajo po polževo in človeku je prav slabo od izpušnih plinov. Zanimivo je, da imajo prometni policisti na križiščih naprave za vdihavanje kisika, slično kot pri nas na elektroplavžu, ker bi sicer zlezli skupaj zaradi pomanjkanja kisika in oblakov izpušnih plinov, ki jih izločajo kolone avtomobilov. Človek ima tudi večkrat občutek, da ni v nemškem mestu, posebno če prisluhne govorici mimoidočih na prometnih in trgovskih ulicah. Italijanščina se meša s španščino, srečuješ Indijce, črnce, Japonce in tudi hrvaščina ni neznana, posebno okoli glavne postaje, nad vsemi pa prevladujejo Amerikanci, ki jih je polno bodisi v civilu bodisi v uniformi. , Življenje je zelo razgibano, • seveda pa sorazmerno drago. Posebno problematična so stanovanja, saj je bil velik del mesta med vojno porušen. Sedaj o ruševinah skoraj ni več sledov. Stanovanje pa je seveda kljub temu za znosno ceno zelo težko dobiti. Mesto ima tudi precej znamenitosti. Ima tudi ugodno lego ob spodnjem toku reke Maine, ki se zahodne pri Mainzu izliva v Ren. Maina je v tem delu že plovna, tako da je mesto tudi po rečni poti povezano z velikimi nemškimi industrijskimi središči. Okolica mesta je zaradi ugodnega podnebja bogata vinogradov in sadovnjakov. Pri nas dobro poznani jabolčnik je tudi v Frankfurtu, posebno pa v okolici prav dobro poznan. N. Z. Določanje trdote valjev po Shore-u Zlatnik J., Zlatnik I.: Mereni tvrdosti va leu Sfioretto metodon > Hutniki (ČSSR), No 2, 1961. V članku sta avtorja obravnavala metodiko določanja trdote valjev po Shoru, navajata primerjavo trdot, ki sta jih dobila s pomočjo različnih tipov (31) skleroskopov. Dokazala sta, da na točnost določitev trdote navedenih skleroskopov vpliva oblika konice padajočega jahača, njegova teža in višina padca jahača. Te količine niso enake pri vseh firmah, ki izdelujejo skleroskope. Nekateri parametri aparatov se spreminjajo, pri daljši uporabi skleroskopov. Tako se npr. spreminja radius konice »DIAMANTNE« piramide. Netočne vrednosti trdote lahko dobimo tudi pri nepravilnem rokovanju s priborom. Pri merjenju je treba skleroskop držati točno v navpičnem polo- j žaju. Zaradi tega je potrebnoj skleroskop utrditi v posebnem! stojalu. Ce držimo skleroskop iz roko, dobimo pri meritvah znati« odstopanja. Izmerjena površin« mora biti strogo vodoravna, N« vrednosti trdote vpliva prav tako, zakrivljenost merjenega valja. Pri valjih z manjšim premerom so zmerjene trdote nižje kakor pri' valjih z večjim premerom. Nav% dene so tudi tabele odvisnosti med trdotami Vickersa, Rocka wella in Shora, ki so jih izmerili na jeklu. ,|H Novi kompresorji Ker se v industriji vedno bolj uveljavlja na eni strani uporab« višje komprimiranih plinov, ®* drugi strani pa se močno razflj» vakuumska tehnika, je ameriško podjetje Gardner-Decker izdelalo posebne kompresorje kaj>a®" tete od t,5 do 75 mVmin, pritiska do 1,2 kg/cm2 oziroma vakuum* do 400 mm Hg. Vijačno izoblikovani rotorji se sploh ne dotikajo,^ Jako da znano torno trenje ne nastopa in tudi mazanje ni potrebno. S pomočjo velikega števila obratov .dosežejo pri sorazmerno majhni napravi veliko kapaciteto. Omenjene kompresorje je možno brez posebnih funda-mentov postaviti na ma j bue® prostoru. Z. N. JHNICNI INFORMATOR — TEHNIČNI INFORMATOR i| TEHNIČNI INFORMATOR I- TEHNIČNI INFORMATOR — TEHNIČNI INFORMATOR — TEHNIČNI DOLOČANJE PREKALJIVOSTI JEKLA PO JOMINY - U POMEN PROIZVODNJE SIVE IN JEKLENE LITINE V GOSPODARSTVU jfed mnogimi metodami za do-fevanje prekaljivosti jekla se ravno Jouniny metoda še naj-lj uveljavila. JUS C. A2.051 ŠEMA UfjEOJAJA 2A Ì£ONO KALEHJt} Slika 1 Prednost te metode je 'v tem, da na .povsem enostaven način dovolj natančno daje podatke ó doseženi trdoti in to za vse ohla-jevalne hitrosti od 600 do 2° C/sek. pri ohlajevanju iz območja avste-mita. Nàyajamp tudi nekaj diagramov prekaljivosti, ki smo jih ugotovili na naših jeklih, in si-cpr: Č 1430 (C-35), C 2130 (38 Si 6), ,Č 2133 (55 Si 7), Č 4830 (50 CrV«). Iz prikazanih diagramov jè .razvidno, da raste prekaljivost pd navadnega ogljikovega jekla, kjer jeJ. najmanjša, preko Si vzmetnih jekel jin je močno naj-višja pni kvaliteti Č 4830 (50 -GrV4). V. J. C H30 C 35 C 21X 36 Si 6 o 10 20 30 *o so to n to Razdalja v mm W 20 30 40 50 60 70 60 Razdalja r mm Č2I33 55 Si 7 C 4630 50CrV4 0 10 20 30 40 50 60 70 60 RaztMja v mm !0 20 30 40 50 60 70 60 Razdalja v mm Slika 2 Thévepin G.: Importance de Tindustrie de la foundèrie des métaux ferteux. »Arts et manufact.t, št. 124.1962 V članku ugotavlja bistveno spremembo in razširitev nomenklature sive i n jeklene litine Francije v zadnjih desetih letih in pomemben napredek v livarski tehniki. V letu 1961 je znašala skupna proizvodnja odlitkov sive in jeklene litine 2,231.000 ton v 979 livarnah, od tega 230.000 ton jeklene litine (v 102 livarnah). 807 samostojnih livarn je proizvedlo v 1. 1961 okrog 72 % celokupne koliične odlitkov. Ostalo proizvodnjo 28 % odlitkov so iz-, delale livarne (172), ki so v sklopu strojnih podjetij. Siva litina je udeležena v industriji orodnih sitrojev s 66 %, v poljedelskih strojih s 30 %, v avtomobilski industriji s 15 %, v civilnem letalstvu z 10%, v vojni proizvodnji z 10%. Odlitki sive in jeklene litine predstavljajo npr. 70% teže valj. ogrodja za hladno valjanje, 64 % teže traktorja-gošeni-čarja, itd. Za primerjavo so navedeni podatki o proizvodnji“ jeklene in sive litine v drugih deželah za leto 1961: SSSR — 14 mili jonov ton (od tega 3,000.000 ton jeklenih odlitkov), ZDA — 11 milijonov 577.000 ton (od tega 1, mri lijon 104.000 ton jeklene litine), Zah. Nemčija 4,282.000 ton (od tega 394.000 ton jeklene litine), Anglija 3,491.000 ton (307.000 ton jeklene litine), Italija 1,016.0001 (116.000 ton jeklene litine). Podatki proizvodnje odlitkov na prebivalca v 1. 1961 dajo: Zah. Nemči ja 89,6 kg sive. ih 7,4 kg jeklene litine na prebivalca, Anglija 74,2 kg sive in 5,8 kg jeklene litine, ZDA 58 kg in.6,2 kg, Francija 44,4 kg in 5,1 kg, Italija 18,1 kilogram in 2,3 kg.. T. Nov agregat za izdelavo* surovega železa V aprilu letos je bila V Venezueli v podjetju Corporacion Venezolana de Guayana dana v pogon nova naprava za direktno pridobivanje surovega železa iz rude. Proces pridobivanja surovega. železa, imenovan Strategie — Udy, je sledeč: z mešanico železne rude in dodatkov sè polhi dolga rotacijska peč. Premog fplin) se dovaja na več mestih ,vzdolž rotacijske peči. Velik del rude se tako predreducira. Produkt peči — vroča, tekoča pred-reducirana mešanica se transportira v elektroobločno talilno peč, ki ima podobne surove elektrode kot TH peč. Surovo železo se izpušča periodično in še uporablja bodisi direktno v jeklarni (SM peči) bodisi sp vliva na vlivnem stroju,/Plin iz elektropeči se čisti in Se lahko uporablja v rotacijski- peči. . Kapaciteta naprave je ca. 300 ton na dan. Dolžina -rotacijske pedi znaša 107 m-, notranji delovni premer rotacijske peči pa je 3,05 m. Moč elektroobločne peči znaša 107 ml, notranji de-elektroenergije pa je za polovico pianjša, kot pri pridobivanja surovega, železa iz elektroplav-zév (po konvencionalni poti. Prednost je tudi v tein, da se po tem postopku pridobiva železo iz manjvredne drobne rude -brez uporabe dragega koksa. (Iz Iron Age, oktober 1963) _ PREGLED PREISKAV SIVE LITINE V AMERIŠKIH LIVARNAH Lomnie E. W., Walton C. F.: Grey-iron specifications — suvey of present usage (in America). »Foundry Trade /.« No'2329/1961. , Iz pregleda podatkov 454 ameriških livarn vidimo, da 55 % od njih proizvaja do 200 t na mesec, 35 % proizvaja 200 do 8001 na mesec in le 10 % livarn proizvaja nad 8001 mesečno. Iz podatkov vidimo tudi, da 34 % vseh livarn preiskuje litino le ha natezno trdnost, 6 % le na upogibno trdnost, 25 % na upogibno in na natezno trdnost, a 35 % od vseh livarn ne vrši nikakršnih preiskav. Kontrolo tehnološkega procesa (notranjo kontrolo) .i§ ha kemično sestavo — vrši 53 % livarn; probo na belo plast (klinasto probo) 44% livarn; po petih raznih metodah preiskuje 12% livarn, a v 26 %, livarnah ne delajo nikakršnih preiskav. V 42 % livarnah vlivajo v surove forme, v 58 % vlivajo v suhe forme. Največje težave pri prevzemu odlitkov povzročajo naslednje zahteve naročnikov: zahteve po določeni mikrostruk-turi, po ožjem intervalu dovoljenih trdot, zahteve po določeni trdnosti vzorca, zahteve po določenem specialnem legiranju, »nerazumevanje« vpliva debeline Sten odlitkov na njihove lastnosti. T Pišite v v Beieoeeie (nadaljevanje) |al smo še preveč časa zamu-!i z vožnjo, tako, da sm-o prišli Milhousen šele v poznih večeril urah ter tako zamudili natene Večerjo. Tudi novica, da z gasilske olimpiade Na splošno so pa. bili naši tekmovalci,, kakor tudi ostali u-dele-ženci te olimpiade deležni izredne pozornosti in simpatij, tako s strani prirediteljskega odbora, kakor tudi s . strani prebivalstva. Vrh St Gotharda — v ozadju ledeniško jezero priliko postavila francoska vojska. Med tem časom so francoski gasilci prikazovali gašenje gozdnih in travniških požarov s pomočjo avi-acije, kar pride v poštev predvsem'v težko dostopnih krajih S tem je bil program za ta dan izčrpan, naslednji dan pa je bila predvidena ob java'rezultatov in parada. Popoldne smo izkoristili za ogled mestnih zna,-menitosti. V nedeljo, smo se pripravljali za odhod, vendar nas je večina vztrajala na tein, da prisostvujemo slavnostni razglasitvi rezultatov in paradi. V tem smo tudi uspeli. Med tem časom smo zvedeli neljubo novico, da so jugoslovanski emigranti, ki žive V Franciji, strgali z droga jugoslovansko zastavo, ki je visela poleg zastav ostalih držav — udeleženk te olimpiade. Odločen protest naših tekmovalcev je pospešil hitro namestitev druge ‘Zastave. pripravljeno prenočišče nam povzročila vročo kri. Sele po ‘Ijšem -prigovar jan ju je vodio naše skupine uspelo urediti predstavniki francoskih gasil-1 da smo dobili prenočišče v 'fernem šolskem internatu. Is!ednji dan se jc vršilo glav-'fflednarodno olimpijsko tek-ffanje, na katerem je poleg ^ jugoslovanskih oddelkov šopalo še 71 oddelkov iz 12 dr-!• Nestrpno smó pričakovali Ire, ko e bil na'slabo ureje-1 in mokrem igrišču dan znak Pričetek tekmovanja. Tako Pjftči jz Jugoslavije (okrog I kot pripadniki ostalih maro-smo dajali vzpobudo našim fekom, ki so strumno in : di-Phnirano prikorakali na tek-dni prostor. Sklep tekmoval- nega odbora, da bodo vsi oddelki tekmovali, s francoskim orodjem, ki ima drugačen sistem spajanja sesalnih in tlačnih Cèvi, je povzročilo našim tekmovalcem dokaj skrbi. Da šo še oddelki lahko priučili Ua to orodje, so imeli časa le dve uri. | Kljub vsem nevšečnostim so naši oddelki dosegli odlične rezultate, le gasilci iz >Indoplati« Jarše so imeli kljub dobro izvedenim disciplinam smolo, ker se je eden izmed tekmovalcev po nesreči zapletel z nOgo v ve-zalno vrv in potegnil sesalni koš jz vode. Po tekmovanju smo si ogledali še platneno naselje tekmovalnih ekip, ki je bilo odlično urejeno. Šotore, v katerih je bilo vse, stanovanje, jedilnica, bifeji, kavarne, pošte itd. je ža to Gasilska godba iz Mulhosena v značilnih narodnih nošah V Poklicni gasilci iz Ljubljane med tekmovanjem Navedel bom zanimiv dogodek, ki ga je skupina desetih tovarišev doživela na predvečer odhoda iz Mulhöüsena. Po stari štajerski navadi smo zavili v boljšo-restavracijo ter iz žepov izpraz- -hili ves drobiž. Zadostovalo je za. nekaj litrov vina. Po prvih treh litrih je v restavraciji zadonela, slovenska narodna, »Venček na; glavi se«, ker smo doživeli izredno velik -aplavz, so se' naše slovenske pesmi vrstile ena za drugo vse tja do polnoči.* Medtem časom so k naši družbi prihajali domačini in Seveda za njimi tudi nove steklenice z vinom. Okrog ene po polnoči nas je postroji! naš tovariš iz Trbovelj —' klicali -smo ga »Ropi« v kolono-po dva, še komanda »napre-d marš« in že je zadonela partizanska pesem »na juriš«, »hej (Nadaljevanje na 8. strani) Na obisku v Laškem pol d Rodi, ki je bil zaposlen pri graditvi železnice. Vodo, ki je vrela iz trde dolomitne skale je zajel s kvadri, kakršne so se uporabljale pri gradnji železnice. V bližini, je postavil poslopje z bazenom, namestil črpalko in poganjal z njo po kanalu vodo ,v bazen. Na dan i. maja 1854 je dekan Anton Žuža blagoslovil napravo. To je bil začetek laških toplic. Voda vsebuje mnogo kalcijevega karbonata, klorovega natrija in klorove magnezije, nekaj fosfora in kremenčeve kisline. ške termalne vode je zdravilno vplivanje na ude, ki so izgubili ali zmanjšali svojo funkcijo, kar jma za .posledico invalidnost. Ta obnovitvena in rekreativna moč je 'bila vzrok, da so pred deseti- mi leti kopališče preuredili v zdravilišče. V ta namen opravlja zdravilišče predvsem tele naloge: — pregleduje invalide in določa vrsto, sredstvo in način njk hove rehabilitacije; nudi fizioterapevtsko zdravljenje tistim pacientom, ki so tega potrebni po raznih poškodbah in kirurških posegih; Glavni vzrok zdravilnih lastnosti vode je poleg naravne toplote 37° C to, da so termalni vrelci radioaktivni. Za zdravljenje prihajajo poleg ostalega v poštev predvsem kronični revmatizem, išijas, živčna izčrpanost, kronična obolenja črevesja in ožilja in arterioskleroza. Posebno važen učinek la- — opravlja specialne preglede s specialisti in ortopedi. Zdravilišče ima oddelka za fizioterapijo in delovno terapijo. Dosedanji uspehi zdravljenja so nadvse zadovoljivi, zdravljenje samo pa pomeni blagor ne samo Laškim, marveč vsem delovnim ljudem, ki iščejo pomoči v prikupnem mestecu ob Savinji. L. Vrečko SEMINAR ZA OBRATNE REŠEVALCE V smislu pravil o organizaciji in strokovni vzgoji članov reševalne službe železarne Štore je bil meseca decembra v okviru izobraževalnega centra organiziran 5-dnevni seminar za reševalce. Seminar se je ponovil 4-krat, vsakokrat za drugo skupino. Skupaj je seminar obiskovalo 80 kandidatov, med njimi trije tehniki in osem delovodij. Reševalne trojke so organizirane v vseh tistih obratih in oddelkih, kjer se uporabljata plavžni in generatorski plin kot gorivo, kakor tudi v oddelkih, ki imajo skrb za vzdrževanje plinskih in drugih naprav (energetski,, mehanična, elektrodelavonica). Člani trojk so se na teh seminarjih seznanili z vrstami plinov, z varnostnimi ukrepi in zaščitnimi merami pri delu ha plinskih napravah, spoznali so obstoječa sredstva, s katerimi se zavarujemo pri delu v zastrupljenem območju in se usposobili za dajanje prve pomoči ponesrečencem na licu mesta. V pogledu uporabe •raznih dihalnih aparatov in na- prav za ugotavljanje količine strupenih plinov, so dobili kandidati le teoretično osnovo, do-čim se bodo praktično usposabljali vsak v svojem obratu ob priliki občasnih vaj, predvedena pa je tudi skupna vaja ob pregledu reševalne postaje po organih Republiške inšpekcije dela. Vsi kandidati so zelo resno sledili posameznim predavanjem, kar se je odražalo tudi pri zaključnih izpitih. S tem številom reševalcev je služba dobila veliko pomoč pri izvrševanju svojih številnih nalog, katere niso ■lahke, temveč so vsak dan zahtevnejše. -K. Š,- O SVESTILO Prosimo vse člane kolektiva, ki so člani prostovoljnih gasilskih društev na terenu, da se do 30. 12. 1963 zglasijo pri dežurni gasilski službi Železarne Štore zaradi potrebnih informacij. Gasilska služba Zimski čas - večja nevarnost za požai Kljub temu, da je v nekaterih obratih in oddelkih stalna možnost za nastanek požara, se ta nevarnost v zimskem času še po- ka) ter vsaj 50 cm oddaljene od lesenih sten. Podstavek mora biti dovolj velik predvsem spredaj, kjer izpada žerjavica. Posebno pozornost je treba posvetiti pravilni namestitvi dimovod-nih cevi. Cevi iz salonita niso dovoljene, ker na vročini razpokajo in so bile že večkrat vzrok požara. V bližini železnih peči ne smejo biti vnetljivi predmeti (zaboj za kurjavo, košara za' smeti, stojalo za obleke, lahko-vnetljive tekočine, knjižbe in druge omare itd.); — električne sobne peči morajo biti dovolj oddaljene od zaves in ostalih vnetljivih predmetov. Zabranjeno je vklopiti električno peč, kadar ni nikogar v prostoru; kurjenje odprtih kurišč za ogrevanje se lahko vrši le tam, kjer ni v bližini nevarnosti za požar (razna skladišča, plinske Ne tako veča. Zakaj? Analiza začetnih požarov v naši železarni izkazuje, da je v tem času največ začetnih požarov zaradi neizprav-nih kurilnih naprav v tistih prostorih, kjer še ne obstoja parno ogrevanje, da je nepravilno in nestrokovno izvedeno taljenje zamrznjenih parovodov in vodovodnih instalacij bilo večkrat vzrok požara. Da bi se to v bodoče preprečilo, je nujno pod-vzeti preventivne ukrepe: železne peči na trdo gorivo morajo stati na podstavku iz negorljivega materiala (beton, ope- Proslava obletnice RK la ■ K1 I ■ m J i J fè> KL OD O IBI rovodov in vodopvdnih instala«! smejo vršiti le strokovne. oseb i Ogrevanje s pomočjo odprte,l ognja, varilnega aparata iy.jj lahko vrši le tam, kjer ni neül nosti za požar, kjer pa ta nevai nost obstoja se ta način upooi lja lahko le v skrajnem prigy! vendar ob prisotnosti dežuljH gasilca. Za izvajanje omenjenih H ventivnih ukrepov so v prvi j® odgovorna vodstva posarne» •obratov in oddelkov. Gasilska službi] Nosila za prvo) pomoč liiiiAIlll Ampak tako jeklenke, lesene stavbe, vnetljive tčkočine itd.). Po končanem delu se mora ogenj do kraja pogasiti. ogrevanje zamrznjenih pa- Slika prikazuje eno od osmi i omaric z nosili, katere je HI služba namestila na več mest v tovarni z namenom, da bodoče odpadlo neprimerno prj našanje ponesrečenih delavni Ta nosila šo nameščena "vififfij jarni, livarni, omenčevalniMT elektroplavžn, šamotarni, ftìj čistilnici ingotov. Ob skladiši jeklenk in v razbijalnici. Àpej ramo, da se nosila v slučaju p trebe tudi rabijo. . HT| Vtisi z gasilske olimpiade Osnovna organizacija Rdečega križa v Štorah je s pomočjo komisije za . krvodajalske akcije organizirala proslavo v počastitev 100. obletnice obstoja mednarodne organizacije RK. Razen domačih predstavnikov organizacij in društev, so na proslavo povabili ekipo transfuzijske postaje bolnice v Celju, zastopnika občinskega odbora RK in 125 občanov, ki so darovali kri več kot petkrat. Slavnostni govor o mednarodnem pomenu te človekoljubne organizacije sta imela dolgoletna prizadevna člana in vneta pobornika Rdečega križa tov. RUDI URŠIČ iz naše tovarne in tov. GOLOUH, predsednik občinskega odbora Rdečega križa. Po končani proslavi so pogostili 92 občanov, ki so redni .prostovoljni krvodajalci. Pogostitev je potekala v prisrčnem vzdušju in živahnem razgovoru, v katerem so se,prisotni pogovorili, kako bodo v prihodnjem letu dosegli še večje uspehe, predvsem na področju krvodajalstva. Prav je, da ob tej priliki omenimo, da imamo na področju naše krajevne skupnosti nad 100 občanov, ki so darovali kri že več-kot petkrat. Med njimi je 45 takšnih, ki so oddali kri že nad desetkrat. Celo nad tridesetkrat so darovali kri tov. Resner Neža, Rezar Ivanka in Žerdoner Jurij. Od 20 do 25-krat so kri prispevali Kresnik Ivanka, Kočar Jože in Kočar Slavko. Od 15 do 20-krat so darovali kri: Zupanc Jo-žefa, Krevs Ladislav, Štefančič Pavel, Koželj Bogdan, Sever Grga, Jančič Franc, Belcer'Ana, Pungeršek Franc, Adrinek Marija, Dvoršak Franc, Rozman Kristl in Krumpak Štefan. -J- (Nadaljevanje s 7. strani) brigade« itd. V prepričanju da še nismo nikoli prej po teh ulicah donele slovenske partizanske pesmi, smo se ozirili v okna, od koder so začudeno gledali iz ■spanja prebujajoči se domačini. )Nfa glavnem križišču nas je zaustavil policaj in nekaj vprašal v francoščini. Ko je videl, da ga ne razumemo je ponovil vprašanje v nemškem jeziku od kod. sino in kaj delamo. Naš »Ropi« mu na hitro reče, da smo »partizani«, na kar je ves radosten vzkliknil »Vi partizani, jaz tudi partizan« in nas spustil naprej. Ta dogodek nam bo vsem sodelujočim ostal v trajnem spominu. V nedeljo popoldne okrog četrte ure smo odšli iz Mulhousena preko Bassla v Švico ter nadaljevali vožnjo do Lucerna, kamor smo prišli pozno večer. Večerja in prenočišče v hotelu, zjutraj kratek ogled mesta in že so nas potegnili kompasovci po asfaltirani cesti, ki je speljana ob .samih jezerih mimo Altdorfa, Andermata, preko gorskega prelaza Gothard (3.112 m) proti Italiji. Vožnja po tej gorski cesti je pravo doživetje, katerega si človek še in še želi. Kratek postanek na vrhu, da smo se navži-Ii svežega zraka in že se spuščamo navzdol po neverjetno spretno speljanih serpentinah po dolini reke Ticino v Lugano in naprej proti Milanu. Milano šteje 1,450.000 prebivalcev in je veliko trgovsko središče, kar smo imeli priliko videti naslednji dan. Po- poldan drugega dne smo obiskal milanske gasilce, ki so nam rad« volje pokazali svoj dom in t«|j nično opremo. Z njimi smo sej® di razgovarjali o načinu rek® tiranja in .strokovni vzgoji -p» klicnih gasilcev. V Italiji sipa® namreč poklicno gasilstvo a sklop vojske. Tako so mlade™ rekrutirani v gasilsko enote,! mesecev opravljajo vojaške vej be, ves nadaljnji čas pa odsla| jo kot poklicni gasilci. Na ta ejt čin v Italiji nimajo težav gl*| starejšega in za to službo S zmožnega kadra. Popoldne s®| se od njih poslovili ter nadaM vali pot proti domu. S tem izstopil tudi zadnji dan našegajj| .tovanja in, odkrito povpdawyi di iskrena želja, biti zopet d#*™ Med potjo, dveurni postal® j Veroni, ogled znamenite A,e?"| ter balkona, kjer sta se sesW&j la Romeo in Julija in že drviJJ naši,,avtobusi proti Trstu, prispemo oib polnoči. Za tiste, § so še imeli v žepu »valuto* » bil to nič primeren čas, vene® je bilo teh bolj malo, Carinsjj pregled ni povzročil nobenih|PI| senečemj, tako da sino V * * * * v. ÖI| zvečer- prav dobre volje in sr| ni, da smo zopet v domovini, P(1 šli zopet v Ljubljano in naM na svoje domove. Na našem potovanju smo pIS gasilskega tekmovanja ' mnogo lepega in zanimivega, jj dovita turistična naselja m | sta, katerih zanimivosti lD j pote nam bodo ostale trajnoj spominu. Krumpak Stefan Otvoritev Strelišča %£&?!«** Obrazi izaaSekalturngd^jaiinostl Strelska družina »Kovinar« ||e je v torek, dne 26. 11. 1963 počastitev »Dneva republike« plano sprejela v svoje upravne novo strelišče. Družina je Le od ustanovitve, leta 1948, |a-željo po zaprtem strelišču, Lterega .pa ni mogla priti za-I pomanjkanja finančnih jjstev'in neprimernega prostoga želja je bila tudii_ večkrat. lesena pred kolektiv Želele,- ki je imel za željo strel-i posluh in zaradi tega dal iz |Uli sredstev urediti .strelišče iivši menzi'Železarne Štore, j; 1 pajenu kolektiva Železarne: iie je novo; strelišče izročil ijemu namenu glavni direktor .ariš Tugomer ioga 's tremi dnimi streti. V svojem, nago-5U pa je dejal: ’ - Jgš?'- .. , ),b velikih naporih, .ki jih ga naša družba za napredek podarstva, zu razvoj kulture . prosvete, skratka za boljše in le življenje, ne smemo zarne-juati tudi nalog s področja teilt vzgoje, športa ter s tem i strelstva, , ki lahko mnogo finese k oblikovanju zavesili, iih ljudi. Naša skupna želja |'a bi Se strelstvo še nadalje KuisiDešno- razvijalo, da bi se ifelski družini vzgajal mlad tpredaniii graditeljev in bra-jèv sboialiistične , đoniovine, ferne, ko slišim, da se strel-BrUžina né: bori samo za dolile' kroge. temveč polaga or-Itveno važnost na vzgo jo mla-[4, kadra in prav. zaradi 'tega Saš kolektiv še nadalje pri-, |djen nuditi, pomoč vsem pubi bodo dokazali, da so to loč res zaslužiti. 4 svečani . .predaji strelišča liski družini je spregovoril Bsednik strelske družine to- . jiš Žakelj Franc in dejal: last mi je, da se. lahko v ime’-’ strelske družine zahvalim arišu Voga Tugomer ju in celemu* kolektivu .Železarne za Ipseenljivo. -vrednost: objekta, erega srno ž današnjim dnem Sprejeli v svoje upravljanje dp obljubljamo, da bomo še v nadalje, poisebno pa sedaj, ko nam je omogočeno redno in sistematično vežbanje našega. članstva, jako sposobni častno zastopati na ,vseh tekmovanjih ugled nase .družine, kolektiva Železarne in Štor. Zavedamo sé., da je strelski šport tesno povezan z zgodovino ., paše NOB, saj so prve partizanske puške, ki so se sprožile proti okupatorju, postale simbol naših narodov in simbol naše strelske organizacije. Strelstvo je prav gotovo šport, ki je v patriotskem pogledu na prvem mestu. Strelstvo je šport, ki bogati in pleme- sebno zahvalili kolektivu Železarne za izre,dno pozornost do najmlajših, saj se zavedajo, da ho to strelišče služilo predvsem njim pri nadaljnji vzgoji. S Da bi otvoritev streliščri bila še bolj svečana, je strelska družina v ta namen razpisala, strelsko tekmovanje z nekaterimi strelskimi družinami v občini Celje. Na tem tekmovanju so bili, ■doseženi naslednji; rezultati: Krogov .1. SD Tempo Celje ' 638 2. SD Kovinar Štore 623 3. SD IF A Celje 615 4. SD Cinkarna Celje 583 5. Pionirji šole Teharje 545 i S i » gr|® H % m m MM H niti ljudske vrtine kot so: tovarištvo, smisel za skupnost, požrtvovalnost in drugo. Prav zaradi!;’ tega morat strelski 'šport zajeti čim. šifšiš: razmah, posebno med mladino na vaši in šolah. Tudi pionirji-s tipici iz Teharij in Štor , so pozdraviti otvoritev -novega strelišča s šopkom rdečih nageljnov in .se pni tem še po- - Posamezniki: Iz spominov na KARLO DOBOVIŠEK i|l svetovno vojno ada]jevanje iz prejšnje štev.) l'celdci nisem bil sam. Tu je več podobnih grešnikov. Ne-svetlolasi Holandec je veno« ■ prepeval nekakšen »auva ta-[epi je«, Kaj je j» pomenilo, |nisem izvedel. Neki Nemec s Im dvòJnljivim dialektom, bi aio lahko bil : ETrancoz. Vmes bili tudi resnični Francozi. 'si sodali veliki optimisti. Nihal stvari jemal preveč resno. |e pa . je pošteno skrbelo,] če M kdo naprtil kaj umišljenega: [na je — nič ne’ veš, kaj se v luh okoliščinah lahko zgodi s fj. Krogla je hitra — življenje [se nikoli ne vrača. Imel sem Možnost videti, kako je pri Sterih ljudeh prišlo do, spenti izbruhov dvomljivih juna-I podvigov. Kar čnitil. sem, ka-I».goreli v želji, da bi kakor-I javno ali naskrivaj upihnili Mm življenje. Videl sem obojega civilista, kako je z ,de-jjekleno žico v roki, opletal Solih plečih nemškega ujetniki® tem pa v polomljeni' nem-šikal; š uj,eitništvo Nemčija, ti me-[Wlčeš.. Sedaj ti ujetništvo Uranjaš tebe tolčeš.« iislii sem si: »Posojilo se vra- tfM tiri dni nisem dobil nič Tudi ko sem nekoč v dorm kraju bil na »magistratu«, ".bil tiri dni brez hrane. Na Jstraibu moraš imeti za prve W hrano s seboj. Pa saj tudi palimi ni bilo drugače. Četrti ssm odšel z ostalimi na dvo-■ Krog nas je bilo vse polno armov. Dobili smo vsak svoj . Pločevinasti krožnik. Juha, ki so nam jo delili,; je bila bolj za .žejo, kot za lakoto. Dobili smo tudi kruha.. Ne verjamem, če je kedaj katera mačeha na svetu' delila tanjše rezine. Med tem, ko sem pospravljal pičli obrok, sem se tudi malo ogledal kraj, kjer’ , sem prebival. Tam preko dvorišča, na drugi strani je stala zgradba, ki je imela, ravno tako 'kot naša, zamrežena okna. Ravno ta hip . je pred , zgradbo obstala »marica«. Iz nje' so zannarmi, . pol privlekli, pol prinesli Ineko brcajočo stvar. Otepala sé je, se trgala in kričala — pa ni nič pomagalo. Po glasu sem spoznal,Ida je ženska. V znak protesta, na nasilno ravnanje z ujeto žensko, se,je na oknu- omenjene zgradbe odigral kaj čuden prizor. Na visoke križe v oknu se je najprvo povzpela ena, nato še druga ženska. Počenili sta, ker pa sta poprej bili slekli spodnje perilo, sta sedaj pokazali žandarmom prav vse, kar je njuno golo spodnje telo premoglo. To je pač bil skromen poizkus maščevanja. Ves ta obred je spremljalo skoraj živalsko kričanje. Ko so žandarmi potem tudi ženskam delili hrano, sem opazil, da so bile vse ostrižene «a batin«. Spomnil sem se, da tudi pri onih dveh na križih nisem bil opazil nikakih izrastlin. Tudi spodaj , šo jih postrigli. Pozneje sem izvedel, da so to bile ženske, ki so se kakorkoli pečale z Nemci. V taki družbi sem prebil štirinajst, dni, ko So me končno izpustili. Galantno so se oprostili, češ: vojna... varnost in tako dalje. Za njih je to bilo lahko. ,1. Vanovšek Viktor, Tempo 169 2. Štrajhar Jože^ Tempo 168 ,3. Rozman Tone, Kovinar 162 4. Jager Anton, IF A 162 5. Šafarič Stane, Ingrad 159 , Na tekmovanju je sodelovalo idevet ekip in skupno 36 strelcev, v prikazu je navedeno, le po pet prvih strelcev. Jaz par sem le poleg vsega hude-- ga, ogrnil še lep kup sramote'in ponižanja. Na magistratu so mi za odškodnino odšteli, nekaj tisoč frankov. Dobil sem tudi civilno obleko in nekakšno legitimacijo, s katero so mi dovoljevali štirinajst dni svobodnega bivanja v mestu. Ko bo teh štirinajst dni poteklo se moram zopet oglasiti na magistratu. Obljubil sem jim, da se bom oglasil. Nisem pa še vedel, če se bo to zares zgodilo. Odšel sem iz magistrata po glavni ulici in ria »Place de Republic«, zavil v gostilno, da poplaknem jezo in žalost. (Dalje prihodnjič) Jevšnik Peter ima v svojih rokah kino Bobera Adolf bedi nad dramsko dejavnostjo Zahojnik F. vodi šahiste Življenje in delo dramske sekcije Ker se prv.ič oglašamo po občnem zboru dramske sekcije, bi orisali delo naše sekcije. , Sklep občnega zbora je bil naštudirati in postaviti na oder eno večjih del. Po dolgem premišljevanju in sklepanju odbora smo se odločili za igro Češkega pisatelja Jiri Macbena »Hajduk Ja-nušik«. Večina starih igravcev je zapustila sekcijo,, tako smo angažirali, večino novih .igravcev s katerimi upamo, da bomo tudi uspeli. , V to. igro bomo morali vložiti mnogo truda in prostega časa, ker je ta igra zelo zahtevna, saj v njej sodeluje okrog 30 igravcev. Vaje potekajo po planiranju Atletski dvoboj Elektrodelavnica : Mehanična delavnica 5920:4246 Tako kot spomladi je bilo predvideno, da bo tudi v jeseni IL del medobratnega tekmovanja v atletiki. Toda žal do tega tekmovanja ni prišlo zaradi slabega vremena in terena samega. Na posvetu s tehničnimi vodji posameznih obratov na igrišču samem je bilo sklenjeno, da se tekmovanje ne izvede in ostane isti vrstni red, kakršen je bil dosežen v I. delu medobratnega tekmovanja. Vsi prisotni so se strinjali s tem predlogom razen tehničnega vodstva mehanične delavnice, katera je zahtevala, da se tekmovanje izvrši. Tako je prišlo do neuradnega dvoboja med mehanično in elektro delavnico. Slednja je ta dvoboj sprejela in ponovno dokazala, da v tej disciplini nima resnega tekmeca in že drugo leto zapovrstjo postala ekipni zinogovalec v tej disciplini. Seveda pa je potem sodniška komisija upoštevala prva dva najboljša od obeh obratov. Že po prvem dnevu je dosegla z 2799:2788 točkami elektrodelavnica, drugi dan pa je ta naskok še povečala in zanesljivo zmagala s 5920:4246 točk. Rezultati posameznih disciplin: Prvi dan: Tek na 100m (6 tek.): Kavka M. (E) 134, Hiti M. (M) 13.2, Pinter (M) 14.0, Ahtik (E) 15.0 itd. Tek na 1000m (8 tek.): Hiti (M) 3:05.1, Turk (M) 3:09.0, Kavka (E) 3:09.5, Gozdnikar (E) 3:13.0 itd. Skok v višino (6 tek.): Kocjančič (E) 150 cm, Gozdnikar (E) 145 cm, Žohar (M) 140 cm, Pinter (M) 125 cm itd. Skok v daljino (10 tek.): Hiti (M) 5,20 m, Kocjančič (E) 4,99 m, Žohar 4,87,m, Ožek 4,60 m itd. Stanje prvega dne 2799:2788 za elektrodelavnico. Drugi dan: Tek na 400m (5 tek.): Kavka (E) 1:02.7, Čater (E) 1:034, Turk (M) 1:04.6. Legvart Franc z mladimi močmi pripravlja novo dramo sekcije in pod vodstvom našega izkušenega režiserja Frančeka Legvarta. Upamo, da bo igra dobro zrežirana ter vsebinsko odgovarjala našim železarjem in ostalemu občinstvu. Odbor dramske sekcije Štafeta 4 X 400 m: Elektrodelavnica 4:21.3 min. Mehanična brez udeležbe. Met krogle (8 tek.): Rozman (E) 12,76 m, Krajnc S. (M) 1250 m, Kocjančič (E) 10,89 m, Šalič T. (M) 9,58 m itd. Stanje drugega dne 3121:1458 točk za elektro delavnico. Končno stanje dvoboja 5920:4246 točk za elektrodelavnico. Končni vrstni red: Elektrodelavnica 13.172 točk, Mehanična delavnica 11.391, OTK-laborato-rij 6866, livarna 6413 in valjarna 6079 točk. dvftisuiie v svoje glasilo! V mesecu novembru 1963 Novi člani kolektiva: m KARMUZELJ ZOFIJA,iz Štor, NK de^ Javka v komunali; ANTEJ HENRIK iz Planine, NK delavec na prometu; VIDEC MILAN, doma iz Mačkovca pri Laškem, NK delavec v livarni II; VIDEC ANTON iz Vorduž, NK delavec v livarni sive litine; JANČIČ JANEZ iz Šentvida, NK delavec v livarni sive litine; GUČEK MARTIN iz Šentvida, NK delavec v valjarni; UŽMAH FRANC, doma iz Hrastja — Lok apri Žusmu, NK delavec '— valjarna, KUKOVIČ JOŽEF doma iz Sp. Tinskega, NK delavec v jeklarni; CESAR ALOJZ iz Babne Brde, NK delavec v jeklarni; ZDJELAR SLAVKO, doma iz Celja, NK delavec v jeklarni; GRAČNAR IVAN. iz Brez pri Laškem, NK delavec v jeklarni; GRAC-NAR FRANC, doma iz Skarnic, NK delavec v livarni sive litine; LEPICNIK STANKO, doma iz* Svetelke pri Dramljah, NK delavec v livarni II; TRUPEJ ELIZABETA iz Celja, metalurški tehnik v metalurškem laboratoriju; VREČKO ALA JZ iz Vrbnega, naš štipendist, pripravnik v pravni službi; FERENČAK FRANC iz Prožinske vasi, elektrotehnik v elektroobratu; VOGRINC RUDOLF, doma iz Laziš, NK delavec v valjarni; OCVIRK MARJAN iz Podgrada, NK delavec v valjarni; ZORKO KARL iz Mrzlega polja pri Jurkloštru, NK delavec v jeklarni; ZUPANC IVAN doma iz Vezovja, NK delavec v jeklarni; POLUTNIK FRANC iz Šentvida, NK delavec v jeklarni; .GAJSER FRANC* doma iz Ljubečne, NK delavec v jeklarni; SKOBERNE KARL iz Marine vasi pri Jurkloštru, NK delavec v livarni. II; RUPRET IVAN, doma iz Ogorevca, NK delavec v livarni siv litine; GUNZEK MILAN iz Laške vasi, NK delavec v Samotami; GRADTČ HERMAN iz Završ, NK delavec v samotami; SELŠEK JOŽE doma iz Brez, KV strojni ključavničar, v mehanični delavnici; TREBOVC IVAN iz Vrbnega, NK delavec v Samotami; BAUMKIRHNER. RUPERT, doma iz Višoč pri Planini, NK delavec v šamotarni; ŠTARKL ALOJZ iz Javornika, NK delavec v Samotami; SELIČ IVÀN iz Javorja — Gorica pri Slivnici, NK delavec v jeklarni; GRAJŽL ALOJZ; doma iz Dolge gore pri Ponikvi, NK delavec v jeklarni ŠIROVNIK . STANISLAV iz Trnovelj, NK delavec na elek-troplavžu; ROMIH FRANC iz Presečne pri Dobju, NK delavec na eléktro-plavžu; ROMIH CIRIL iz Zagorja, NK Odšli iz podjetja: PLAHUTA MILAN, zabijač v valjarni, je samovoljno zapustil delo; SLAP-ŠAK MAlRJAN, star 50 let, modelni mizar KV, zaposlen v modelni mizami, je umrl; TOVORNIK ALOJZ, žerjavovod-ja KV v jeklarni je odšel po lastni želji; TREBOVC JOŽE, škarjevec V valjarni, je odšel po lastni želji; ŠULC ANTON, ravnalec fine proge v valjarni, je samovoljno zapustil. delo; POD-BEVSEK ANDREJ, KV strugar v mehanični delavnici, je odšel po lastni želji; GRAČNER IVA, KV brusač v jeklarni, je bil redno upokojen; ŠANTELJ FRANC, pomožni delavec v livarni sive litine, je odšel po preizkusni dobi; ; O K nKI AVGUST, pripravnik v finančnem sektorju, je odšel v JLA; ŠKORJANC FRAN, KV strugar v mehanični delavnici, odšel v JLA; MERNIK STANTSLAV, ingoiar v jeklarni, je samovoljno zapustil delo; MRAKIČ OTON, vlačilec v valjarni, je' samovoljno zapustil delo; BOVHA VILJEM, transportni delavec na ekspeditu, je samovoljno zapustil delo; BRAČIČ FRANC, KV livar v livarni sive litine, je odšel v JLA; KOCJANČIČ JOŽEF, KV elektro-mehanik v elektroobratu, je odšel v . JLA; LÖTEN FRIDERIK, pomožni delavec v livarni sive litine, odšel v JLA; KLADNTK VINCENC, premikač na prometu, odšel v JLA; OCVIRK IVAN, livar — kalupar KV v livarni sive litine, odšel po lastni želji; JERIČ JOŽEF, delavec v jeklarni, je samovoljno zapustil delo; ULAGA AVGUST, star 55 let, je bil zaposlen v našem podjetju 11 let, sedaj je redno upokojen. Poročili so se: PANTNER FRANC iz valjarne; JE-SENEK MIRA, uslužbenka iz priprave dela in KAJBA ANTON iz splošnega sektorja; NOVAK STEFAN iz ekspedi-ta- JUNTENZ BOŽIDAR iz livarne sive litine; BRGLEZ ANGELA, uslužbenka |z energetskega obrata in GALUF IVAN iz livarne sive litine; FERME IVAN — ekonomist dipl. v UOS; ZUPANC ALOJZ iz šamotame; KRESNIK MIHAEL’ iz skladišča 'ter SELŠEK JOŽE iz mehanične delavnice. Čestitamo! Izostanki v mesecu novembru : Nezgode : Pri delu so sé poškodovali naslednji: Elektroplavž: KOŠIR Jože. Ko je izstopal z žerjava p požarni lestvi mu je spodrsnilo, pri tem pa je udaril z levo roko po okviru okna in si jo zlomil v zapestju. Pri bolj previdnem izstopanju bi do nezgo.de ne prišlo. Varljai^na: OGRIZEK Štefan. Pri dviganju palice v krčilni kilber je vtaknjena palica iz nasprotne strani izbila pokrov od vodne skrinje, kateri mu je priletel v kazalec desne roke. Nezgoda je nastala zaradi neprimerno segrete palice, BREČKO Anton je rezal na Škarjah vzmeti. Pri rezanju krajnikov mu, je padla vzmetna palica z stolice na stopalo desne noge. Kljub temu da je nosil zaščitne čevlje, je bila poškodba lažjega značaja. TRUPEJ Ivan je pri zlaganju mrzlih gredic v plamenično peč nameščal valjčnico pred vratca. Zaradi nepazljivosti mu je valjčnica padla po gležnju leve noge. KLANJŠEK Vlado je pri zalaganju gredic z veza v plamenično peč dvignil gredico, jo z roko pridržal, medtem pa so zdrsnile s kalupa ostale gredice in ga stisnile za tretji, prst leve roke. Tudi ta nezgoda je nastala zaradi nepazljivosti. LESKOŠEK Vinko je pomagal pri vgrajevanju valjev v ogrodje. Pri tem se je posluževal droga, kateri pa mu je zdrsnil iz rok in mu padel po stopalu. Nezgoda je nastala zaradi velike teže valja in pomanjkanja prostora. Livarna šive litine; PAJK Vinko se je pri nabadanju zračnic naslonil na zgornji del forme, ki je bil prislonjen ob spodnji del. Pri tem se je zgornji del zdrsnil in mu poškodoval tri prste leve roke. Tudi tej nezgodi je botrovala neprevidnost. LENART Franc je zapeljal vagonet z verigo, da bi ga žerjav dvignil. Ko je, zapenjal na drugi strani, je žerja-vovodja dvignil vagonet, ne dà bi počakal na znak Lenarta. Pri tem je premaknil vagonet, kateri je stisnil Lenartu levo nogo ob rob stoječe posode. Zaradi neszorazuma med žerjavovod-jo in posluževalcem je tako nastala nezgoda. Samotama ; MRAZ^ Ferdinand je zlagal opeko, ki mu jo je podajal sodelavec na vagon. Pri tem je stopil nèprevidno z eno nogo čez rob* oziroma prag vagona, izgubil ravnotežje in padel čez stranice ozkotirnega vagona na tla. Pri tem si je poškodoval desno stran reber. Nezgoda nebi nastala, če bi si delavca namestila med vagona zaščitne deske. Obdelovalnica valjev; SIKOŠEK Daniel. Pri vpenjanju kokile P8K-510 na stružnico, je držal cev, katero je hotel natakniti na konico na vpenjalni plošči. Cev je držal na koncu tako, d^ ga je pritisnila ob konjiček stružnice in mu poškodovalo kazalec leve roke. Če bi držal cev spodaj, bi do nezgode ne prišlo. Mehanična delavnica; VODEB Valter. Nesel je preko proge jedrovnik fz mehanične delavnice v ključavničarsko delavnico livarne sive litine. Pri prestopu Čez progo mu je zdrsnilo, pri tem je padel in si poškodoval palec desne roke. Nezgoda je nastala zaradi prenatrpanega prehoda med vagoni in mazutnè jame. Promet: SENICA Ivan je avtogeno rezal vijake na ometačih lokomotive. Pri tem mu je plamen v pištoli udaril nazaj in se je plin vžgal tudi v cevi, katera je eksplodirala. Plamen ga je opekel po licu. Vzrok nezgode je nestrokovno ravnanje in. premajhna izkušenost pri delu. ŠTANCER Franc se je poškodoval pri padcu iz zavorne utice vagona na tračnice. Nezgoda je nastala zaradi železniške nesrpče pri pomanjkanju vagonov in nepravilnega zavarovanja odpetih vagonov. Ekspedit: MOTOH Jože je s scdelav-vem nakladal opeko v vagon. Opeko sta si metala iz roke v roko. Pri tem mu je opeka padla na levo stopalo. Do nezgode nebi prišlo, če bi si opeko podajala. Na poti ha delo se je poškodovala SUBOTIČ Jožica iz finančnega sektorja, katera se je spotaknila ob ščitnik, ki je varoval jekleno vrv. Padla je in si poškodovala stopalo desne noge. ARH Anton iz reševalne službe se je poškodoval na vlaku pri odhodu z dela. Na vlaku je dal prostor sprevodniku, pri tem pa se je prijel z roko med te- ' čaje vrat, katere je sprevodnik zaprl. Vrata so mu priprla prstanec desne roke. »Z dobro voljo« , Morda bi ne bilo napak, če bi posvečali poleg kvalitete skuhane hrane, nekaj več pozornosti tudi posodi, v kateri nam je malica servirana. Vsa čast in spoštovanje tistim, ki danes s tolikšno prizadevnostjo pri tako minimalni izbiri uspejo dobiti pri mesarjih potrebno meso za več sto obrokov. Tudi sestava jedilnika je kar pogumna, saj po. mojem mišljenju ni tako težko določiti jedilnika za teden dni naprej, temveč je težje držati ' se tega, kar je na njem napisano. . Kvaliteta Irane je dobra in ne verjamem, da bi se nad njo bilo pritoževati. Tudi tu so morda ne- Kolikor mi je znano, je bilo svoj čas določeno, da se bodo posode po barvi razlikovale glede na razne obrate. Pri tem bi se lahko vodila točna evidenca, v katerih obratih se največ posod uniči ali poškoduje. Žal se tega ne držimo in tako dobimo enkrat posodo takšne barve, drugič posodo drugačne barve, ali pa je posoda ene barve, pokrov pa drugačne. Na ta način seveda ni mogoče voditi pregleda nad posodami. Treba pa je tudi pomisliti na to, da zunanji videz posode tudi v določeni meri vpliva na tek do jedi in se naj bi za to posvetilo higieničnosti več pozornosti. iiiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiimiiimmiiimiiiiiiiiiiiif. Obrtni servis Naraščaj v družini so dobili: JAZBEC STANKO iz jeklarne; VALANT- -MIRKO Jz valjarne; FELICIJAN JOŽEFA iz .. komunale . in FELICIJAN ALOJZ iz livarne sive litine; STRNAD JAKOB iz OTK. Čestitamo! Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2.421-delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 4.149, zaradi izredno plačanega dopusta 89, zaradi', neplačanega dopusta 51, zaradi neopravičenih izostankov 44 in zaradi ostalih izostali kov 446 delovnih dni, torej skupaj 7.200 delovnih dni. kateri sitneži, vendar teh je zelo malo. Bolniki imajo na razpolago dietično hrano, osi ostali pa lahko izbirajo med toplim in mrzlim obrokom, tako da je tudi glede tega poskrbljeno. Je pa druga stvar, o kateri namerava mpisati. Ko namreč prideš po svoj topli obrok in ko vidiš kakšna je posoda v kateri se nahaja, pa te presune do želodca. Posode so razbite, na robovih je okrušen emajl, nekatere posode pa niti okrogle ni_so več. Pokrovi so zveriženi in se težko odpirajo. Res bi rad vedel, kateri so tisti junaki, ki posode tako » predelaj o«; Takšne poškodbe namreč niso slučajne, temveč so v glavnem posledica malomarnosti. Malo več pazljivosti in pozornosti pri rokovanju s posodami, pa bi se ohranila lahko dosti dalje in v boljšem stanju. Sindikalni podružnici in celotnemu kolektivu čestita in želi mnogo uspehov in vse dobro Do-bovišek Karel, ki je v zdravilišču v Novem Celju. Tovariš Ferenčak Stane, ki služi kadrovski rok v JLA, se zahvaljuje za denarno pošiljko in pošilja lepe pozdrave iz Makedonije. Prosi za pošiljanje našega glasila, da bi tako lahko sledil razvoju in dogajanjem v podjetju. Obenem pozdravlja vse sodelavce iz Ij- V Športno srečanje TEP : ŽŠ V počastitev dneva, republike in 20. obletnice II. zasedanja .AVNOJ, je komisija za rekreacijo pri sindikalni podružnici podjetja organizirala športni dvoboj med ekipami delovnega kolektiva Tovarne emajlirane posode Celje in Železarne Štore. Tekmovanja, ki je bilo v dneh od 20. do 23. novembra, se je udeležilo ,105 tekmovalcev. Tekmovali so V rokometu, streljanju,' šahu, malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu in kegljanju. V vseh navedenih panogah se je tekmovanje odvijalo po propo-zioijah športne zveze Jugoslavije. Doseženi so bili naslednji rezultati: Rokomet: Železarna Štore : TEP Celje 21:17 Streljanje: Železarna štore 584 krogov TEP Celje 599 krogov Šah: Železarna Štore : TEP Celje' 3:3 (Zmagala je ekipa Železarne Štore, ker je odločala prva deska.) Mali nogomet: Železarna Štore : TEP Celje 1:2 Odbojka: Železarna Štore.: TEP Celje 3:2 Namizni tenis: Železarna Štore : TEP Celje 1:5 Kegljanje: Zmagala je ekipa Železarne Štore z razliko 18 kegljev. Dne 23. novembra je bil svečan zaključek, na katerem, so zmagovalne ekipe sprejele spominske diplome. Po oceni organizatorja je prireditev ob pomoči referenta za rekreacijo tov. Veber Martina in ostalih športnih delavcev vzorno uspela. Vsi tovariši, ki so jbili odgovorni za posamezne panoge, so svojo nalogo odlično opravili. Prav bi bilo, da bi športna srečanja v počastitev dneva republike postala v bodoče tradicionalna. -J- OBVESTILO- Na željo naših občanov, so pri Krajevni, skupnosti v Štorah ustanovili OBRTNI SERVIS, Le-ta ima zaenkrat nalogo, da vzdržuje stanovanja in 74 stavb družbenega premoženja. Trenutno imajo zaposlene samo , honorarne strokovne delavce, in sicer pet zidarjev in enega električarja., Že ta kratek čas obstoja je dokazal, kako nujno potrebna je bila ustanovitev takšnega servisa, ki se bo v bodoče še razširil. Te dni je pri krajevni skupnosti pričela delovati tudi služba nege bolnika na domu. Ustanovitev obeh služb je ponovni dokaz, kaj vse se lahko napravi z dobro voljo in če ima! vodstvo neke organizacije razvit posluh za želje občanov in splošne potrebe. DPD »SVOBODA« IN GASILSKO DRUŠTVO IZ ŠTOR OBVEŠČATA, DA BO SILVESTROVANJE V KULTURNEM DOMU V ŠTORAH. VSA PODROBNA POJASNILA IN INFORMACIJE V ZVEZI S PRIREDITVIJO DAJE REFERENT ZA REKREACIJO PRI PODJETJU. ZAHVALA JOŽETA LEBANA Aii Tovariš Grajžl Ivan, ki se tre nutno nahaja na Ortopedskii// j niki v Ljubljani, se zahvkijB članom gasilskega društva delavcem iz oddelka za iz/taÄpa pozornost ob priliki obiska v li: niči, kakor tudi za darilo ter Z najlepše pozdravlja. Tovariš Urlep Mirko, ki tui služi kadrovski rok v JLA o A'™ pošilja lepe pozdrave in čestiŠ k dnevu republike, želeč mnob uspehov in napredka kolektiouA »Potreba je po materialu!« 1 »Iz Šamca ga pripelji kmalu!« Žp Tanpz 7. va^nnptnm snp. I »iz Samca ga pripelji Kmalu Že Janez z vagonetom spe, ter brusi peš ob njem pete. ‘s2u/ Pa šine v glavo misel ptičku;! »Cèmù bi rinil ob vozičku?«! Le brž na voz, navzdol vesel«, tekmujmo s samo gromsko streli m Hitrost se z vožnjo stalne in evo — na križišču gnečajr Iz tira vrglo je voziček, JI a Janez gleda kot osliček, ji Ob prerani izgubi dobrega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh pomagali, sočustvovali z nami in počastili njegov spomin. Posebej se zahvaljujemo pogrebnemu odboru za dragoceno pomoč, pevcem, govornikom ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Žalujoča družina Lebanova Da pa se mera še napolne, doma se Meta krega, kolne; Si »stari« pismen ali ne? znaš čitat knjigo HTV?