288 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. 14. dan t. m. je bil za naše mesto pa gotovo tudi za vse dežele našega cesarstva veselja poln dan: presvitla cesarica je po prestani, pred malo časom še zlo nevarni bolezni popolnama zdrava zvečer ob osmih z Njih Veličanstvom cesarjem prišla iz Bavarskega v SchGn-brunn (grad cesarski zunaj Dunaja), kjer jo je neštevilna množica ljudi z radnostnimi klici sprejela. Brž potem je bilo celo mesto z vsemi predmestji razsvitljeno, za nedeljo pa je bila pred gradom Schonbrunn-skim bakljada napovedana, kakoršne tu menda še ni bilo; v vsem skupaj je 14.000 bakelj bilo naročenih, 15 pevskih družb s 600 pevci in 10 muzičnih band je imelo poveličevati slovesno večer-nico, ktero je tukajšni mestni odbor osnoval ljubljeni cesarici na čast, da je po tolikem trpljenju se spet vrnila domu. V priznanje tega srčnega sprejema so Njih Veličanstvo cesar presvitlemu nadvojvodu Raineru lastnoročno pismo pisali, v kterem pravijo, da Jih je srčno veseli sprejem po vsi poti močno ganil, ker Jim je novo znamenje stare in globoko vkoreninjene udanosti avstrijanskih ljudstev do cesarske hiše. Naposled velevajo cesar nadvojvodu: naj vsem, ki se ž Njimi veselijo o prihodu cesaričnem, naznanje da Njih srčno zahvalo. — Zato je bil ta cesarjev razglas po vseh mestih cesarstva oklican. Gosposka zbornica državnega zbora se je tudi razšla in se snide spet mesca oktobra. — Zbornica trgovska in obrtnijska je v soglasji z mnogimi drugimi društvi ministerstvu prošnjo podala: naj se leta 1865 na Dunaj i osnuje velika okrtnijska in kmetijska razstava. Minister jo je obljubil. — Tisti 4 deležniki nevojaškega stanu, ki so pomagali 2. aprila 1. 1. iz dunajske orožnice kanono vkrasti, ki je bila 4 cente težka in 576 gl. vredna, so obsojeni za 3, 2 in 1 leto v jetnišnico; za koliko let je obsojen tat sam (korporal Zid), ne vemo, ker ga je vojaška sodnija obsodila. — Nova r e p a t a zvezda, ki se od 15. t. m. s prostimi očmi vidi, se bo — kakor zvezdogledi pravijo — pri nas povsod vidila do konca tega mesca. Ogersko. Da naše zadeve nič kaj ne grejo naprej, se očitno vidi iz tega, da je „Donauzeit." te dni srdito govorila zoper dvornega hancelarija in druge pervake ogerske. Državni minister in dvorni kancelar si morata zlo navskriž-misli biti, da si ,,Donauzeit." upa tako govoriti. Sicer pa se presrčna ljubezen, ki jo zdaj skazuje „Don. Z." ra vnopra v-nosti nemagjarskih narodov na Ogerskem, nam toliko bolj čudna zdi, ker mnogi drugi avstrijanski narodi nismo vajeni iz njenih ust takih govoric, kakor je na priliko ta, ki jo je izustila te dni: ,,Z resnicami se ne da tako delati, kakor da bi jih ne bilo. Veče in bolj ošlatljive resnice pa skor ni na svetu kakor je narodnost, zato se mora politično ceniti, politično veljavo imeti." Kako to, da je „Do-nau Z." ravno nemagjarskim narodom zdaj tako ijubeznjiva? Kdaj bo nas avstrijanske Slovane vse pritisnila s tako ljubeznijo na svoje, dosihmal mačohne prsi? Laško. Garibaldi je strune tako napel, da je mini-sterstvo sardinsko poslalo posebnega poslanca k cesarju Napoleonu: naj brž brž reši zadeve rimske, sicer mora ministcrstvo pasti. Al cesar se ne uda sili Garibal-dovi; princ Napoleon, sicer iskren prijatel Lahov, je sam pisal Garibaldi-tu, naj ne počne ničesa, kar bi utegnilo biti deželi v škodo. Po Laškem pa čedalje bolj kričijo: „Evviva Garibaldi" (živio Garibaldi) in „Roma o morte!" (Rim ali pa smrt). Kako se bo tedaj ta vihar končal, še danes nihče ne ve. Kakor pa se iz Rima piše , ne verjamejo sv. Oče, da sta sardinski kralj in cesar Napoleon zares Garibalditu nasproti. Nedavno so nek rekli: „Naj nihče ne misli me prekaniti; dobro vem, da vse to je le komedija." Angležko. Iz Londona. Podzemeljska železnica, ki bo šla pod mestom našim le zato, da se en kraj velikega mesta z drugim po hitri poti z edini, je že toliko gotova, da se bo odprla 10. oktobra. Kaj vse si vendar bistroumnost človeška izmisli! Hlaponi (lokomotivi) za to prečudno železnico so tako narejeni, da sami požirajo dim, ki ga narejajo. — V tukajšni razstavi se občuduje neznano drobna pištolica, ktera ni dvakrat dalja kakor ta črtica —, in njena cev ne dvakrat debeleja; vendar je popolnoma pištola; eno zrnice strelnega prahii je zadosti, da se nabije (nabaše) in kakor s vsako drugo pištolo potem vstreli. Rusovsko Poljsko. Iz Varšave 16. avg. Včeraj zvečer je bilo življenje deželnega načelnika Wielopol-skiga spet v nevarnosti. Ko se je peljal v odprti kočii, je nekdo z nožem ga hotel zabosti, pa je le voz zadel. Srliija. V politični naši pratiki je še vse oblačno; sicer pa je še mir povsod. Črna gora. Po bojih, ki so bili poslednji čas spet med Črnogorci in Turki, ni res, daje vojska ustavljena; po tem, kar Omer paša od Crnogorcov terja, namreč, da orožje z rok denejo, tudi nikakor ni misliti na mir. Turško. Fiancozki časnik „Fiance" pravi, da sv. Oee v posebnem pismu (encvclica) opominjajo katoličane na Turškem , naj nikar ne pomagajo Turkom zoper kristjane, ker se ne spodobi, da se kristjan zoper kristjana vojskuje.