SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:	£
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inseratejjvsprejema upravniStvo in ekspedleija v „Kntol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenlfiklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaia vsak dan. izvzemfii TIpHpIia in nravnilra r»V» »a1 C —__.u__
Občni zbor političnega društva »Edinost".
Trst, dne 13. jun.
Dne 10. t. m. vršil se je v Trstu redni občni zbor našega političnega društva. Razun ostalih poslancev sta bila navzoča tudi drž. poslanca N a-bergoj in S p i n č i č. — Predsednik M a n d i c otvoril je zborovanje predstavljajoč omenjena drž. poslanca, deželna poslanca Goriupa in Vatovca ter vladnega zastopnika. V nagovoru izraža veselje, da se je zborovanja udeležilo tako veliko število, kar je dokaz da se umeva važnost političnega društva. Povdarja, da je odstopajoči odbor storil, kar so mu moči dovoljevale, da svojo nalogo častno izpolni. Društvo se je pečalo v prvi vrsti s šolsko zadevo, s katero se pečajo tržaški Slovenci že nad deset let. Pripoveduje osodo slovenske ljudske šole, kako se je odigrala pred časom v mestnem zboru ter izrazi poslancu dr. S a n c i n u zahvalo za njegovo možato potegovanje v mestnem zboru, čemur tudi zbor pritrdi kličoč „živio Sancin". Odbor se je pečal tudi z delavsko zadevo glede splošne volilne pravice ter je zadevo priporočil državnim poslancem. Glede društvenega organa „Edinosti" se je doseglo, da se izpolni želja izrečena pri lanskem občnem zboru, da se ustanovi dnevnik. Današnja oblika lista odgovarja vsaj deloma dnevniku, kaiti izhaja 6 krat na teden. Pričakovane podpore lista se ni dobilo in ako se je ne dobi od strani tržaških in ostalih Slovencev sploh, se boji predsednik, da bodemo morali storiti korak nazaj. Upa, da do tega ne pride, ker bi bilo ne samo škodljivo temveč tudi nečastno. Dalje se spominja delovanja deželnozborske manjšine v deželnem zboru isterskem povdarjajoč, da je ista vsaj nekaj dosegla, namreč to, da je s svojim odločnim postopanjem vrgla seme nesloge mej de-želnozborsko italijansko večino, kakor tudi to, da je predsedništvo zbora pričelo sprejemati tudi hrvatsko-slovenski pisane predloge in interpelacije ter da samo oskrbljuje italijanski prevod vsebine. — Odbor političnega društva pečal se je tudi s praktičnimi gmotnimi vprašanji, kajti deloval je tudi na tem, da se ustanovi v Trstu ..kmetijska zadruga", katera je te dneve dobila po vladi potrjena pravila in ki bode imela prih. nedeljo ustanovni zbor. — Zaključujoč nagovor, izjavlja, da je govoril v imenu odstopajočega odbora, ter se zahvaljuje na izkazanem zaupanju.
Inžener g. Z i vic priznavajoč odborovo marljivo delovanje, kara ga, da preveč na skrivnem dela ter da vsled tega nima ljudstva za seboj in tudi kore-nike v narodu ne. Zeli, da odbor bolj javno deluje ter da prihaja v dotiko z ljudstvom. Opisuje na drastičen način zadevo šolske komisije, ki je vpraševala slovenske stariše v italijanskem jeziku čeprav uiti 10°/o ni znalo italijanski. Ker je že ž njim predsednik komisije grdo postopal kot s kakim zločincem, kako je še le moral postopati s priprostim delavcem?! Povdarja, da je v tem oziru premalo storilo politično društvo. Priporoča, da naj nikdo ne govori brez potrebe italijanski in kako Italijan odzdravlja italijansko, Nemec nemško, tako bi morali tudi Slovenci na italijanski „bon giorno", odgovoriti „dobro jutro". Z ozirom na splošno volilno pravico bi hotel
nekaj opaziti, no o tem pove pozneje svoje me-nenje.
Po kratki predsednikovi repliki na opazke g. Zivica prečital je društveni tajnik g. Cotič poročilo o delovanju odbora, v katerem reaguje proti očitanju od nekatere strani, da je politično društvo ..Edinost* preveč mrtvo in da niso takšni uspehi, kaki bi morali biti. Priznava brez ovinkov, da je organizacija tega društva pomanjkljiva in nepopolnater da se dosta sklepa in malo izvrši. Ker se mora računati z razmerami, je težko vse uvajati v praktično življenje, kar se pri odborovih sejah sklene. Da vsega ne dosežemo, je kriva nezavednost našega ljudstva in pa mogočni nasprotnik. Mnogo rodoljubov misli, da so s tem storili že svojo dolžnost, ako so podarili nekaj družbi sv. Cirila in Metoda; to pa ni dovolj, kajti taka požrtvovalnost je nepopolna. Domovini se mora žrtvovati ne le koji novčič, temveč tudi delavna moč. In uprav to je največja naša rana, ker nam primanjkuje delaveev. Dela je mnogo — delavcev pa malo, kjer pa ni delavcev, tam se ne more razdeliti delo. Zaključujoč svoje opazke, upa tajnik, da se dela poprimejo vsi oni, ki imajo zmožnosti zato. Prehajajoč k poročilu o važnejših dogodkih naglaša, da odborovo delovanje v tem letu ni bilo popolnoma nevspešno. Razun marljivega obiskovanja sej in posvetovanja pečal se je odbor tudi z vprašanjem slovenskega dnevnika. Našteval je vse nevšečnosti. ki so bile na poti ustvarjanju sedanji obliki „Edinosti". Zahvaljuje požrtvovalnost nekaterih rodoljubov, ki so pomagali pri delu, da se vsaj deloma nadomestuje dnevnik. Poročajoč o splošnem delovanju odbora povdarja, da je odbor sklenil z ozirom ua prihodnje deželnozborske volitve v Istri, sklicati to leto v poreškem in puljskem okraju tabore. Spominja se raznih sklepov in drugih zadev ter slednjič apeluje na zbor, da se izjavi o slovenski delegaciji v državnem zboru, ki se je razdelila na dva taborja ter naj izreče svojo o postopanju v tem oziru.
Končavši svoje poročilo, vprašal je predsednik ako ima kedo kako opazko k temu poročilu. Prvi se je oglasil g. inžener Ž i v i c, ter povdarjal glede pomanjkanja delavnih močij, da dokler bode odbor tajno deloval ne bode nikoli dosegel pravega namena. Seje bi morale biti javne, da mladina dobi priložnost izuriti se v delu ter da se odbor približa ljudstvu.
Gospod dr. Pretner opominja z ozirom na trditev v poročilu glede male udeležbe zborovanj, da v tem pogledu mnogo več zahteva, kajti zaradi udeležbe pri zborovanju ne bi se nikoli v za drego prišlo. Želi, da se zborovanja večkrat sklicujejo tudi v okolici. Glede dnevnika omeni, da pri sedanji obliki ne sme ostati, kajti list mora postati dostojen izraz tržaških Slovencev. Priporoča, naj se potom akcij skuša povzdigniti list.
Poslanec Nabergoj povdarja, da se ne more za vse neuspehe dolžiti odbor, kajti v prvi vrsti krivi smo sami, ako se vse zahtevano ne doseže. Ker je naš položaj kritičen, ni umestno vsega v javnost obešati. Sklicujem se na veliko število Slovencev v Trstu, žalibog da mnogi spijo. Dosti se upije in zahteva, malo pa žrtvuje. Zanemarjamo se sami. Zaradi tega ni dobro zavračati krivico na levo
ali na desno, ampak glejmo sami nase. Glede slovenskih šol v Trstu izjavlja, da mu je neljubo o tem govoriti, kajti ni se postopalo, kakor bi se to moralo. Ako bi se bilo obzirno postopalo, gotovo bi ta zadeva ne bila v takem stanju, kakor je danes. Omenja važno zadevo o kmetijski družbi, katere osoda je v naših rokah. Ako vsi, ali vsaj večidel okoličanskih kmetov vstopi v zadrugo ter ako se je trdno oklenemo in ako bodemo imeli srce do matere narave, bode zadruga vspevala. Naša vnemarnost je kriva, da nas nasprotni živelj potiskuje iz mesta v hrib. Govornik je govoril z ministrom Falkenhaynom v zadevi naše kmetijske zadruge ter ga naprosil glede podpore. Minister je obljubil podporo z ozirom na družbino delovanje, podpora gotovo pride od zgoraj, kajti poljedelski minister je jako pravičen mož, ki se ozira jednako na vse narodnosti.
Ker se je govorilo o krivicah, ki se godijo ljudstvu, spominja se govornik dogodkov po okoličanskih vaseh, — katerim sj uzrok matadori narodnih nasprotnikov — kjer je ljudstvo, posebno mladina tako demoralizovana, da se je bati najhujšega, kajti pretepi in zapori so na dnevnem redu. Govornik želi, da se stvar prepreči. V to svrho priporoča političnemu društvu, da izvoli enketo, ki bi celo zadevo natančno poizvedovala in nabirala dokaze, da se stvar uredi in po tem naj bi se zahtevalo pomoči proti taki bolezni na kompeteutuem mestu.
Ni dobro vse na veliki zvon obešati. On je pripravljen o vsem poročati na kompetentnem mestu. No stvar nima veljave, ako ni dokazov, kajti ne verjame se, da se kaj sličnega more dogoditi v prosvetljenem XIX. stoletju. Priporoča prih. odboru, da to stvar uvažuje.
Za tem so govorili še nekateri člani z ozirom na poročilo tajnikovo, posebno pa g. Jakič, spo-minjajoč se izreke „fora i sciavi", ko se je slišal v mestni zbornici o priložnosti razprave o slovenskih šolah, Jakič je tega mnenja, da bi morali delati oni, ki nič ne delajo, oni pa, ki delajo, naj zahtevajo in ne prosijo. Poslanec Nabergoj je prosil ministra za podporo kmet. družbi, nima nič proti temu, ako ta podpora ne bode politično škodovala, to je, ako se ne bode zahtevala od nas za to podporo — odškodnina na političnem polju. Dalje je govornik menenja, da bi se morali ustavljati našim narodnim nasprotnikom in njih namene odkrivati le tam, kjer so oni nam škodljivi, v kolikor se dostaja pa njih delovanja nasproti državi, to naj se prepusti c. kr. organom, da ne bodo Slovani v očeh naših nasprotnikov denuncijanti.
Poslanec Nabergoj odgovarja Jakiču, da on pri poljedelskem ministru ni nič prosil, ampak Ie priporočal zadrugo v podporo. Strinja se pa popolnoma z Jakičem, da zahtevajmo, kar nam po pravici gre.
Predsednik M a n d i d odgovarja predgovornikom na nekatere opazke, posebno pa Jakiču, da bi on ne zahteval, temveč zaukazoval, kedar bi bilo v njegovi moči, in slučaji so, kedar se mora tudi prositi.
Reagovala sta na to še J a k i č in dr. Pretner, na kar je predsednik dal glasovati o tajnikovem poročilu, ki je bilo potrjeno.
Gospod Martelanc je poročal o društveni blagajni, katerega poročilo se je tudi pritrdilo.
P4l
-/f
Pri četrti točki duevnega reda, to je posamezni predlogi in interpelacije, vprašal je g. inženir Ž i v i c pričujoče državne iu deželne poslance, da naj poročajo o svojem delovanju.
Vstal je državni in deželni poslanec profesor Spinčič ter izjavil, da je že dve leti poročal o delovanju, to leto bi bil moral poročati dr. Laginja, ker pa je poslednji preobložen z raznimi opravili, javnimi in zasebnimi, ter ker mu je mati hudo bolna (umrla je že v soboto. Op. vr.) m mogel priti k današnjemu zborovanju. Vsled tega bode poročal le v svojem in imenu dr. Laginje, ker sta v posebnem klubu.
Preteklo je že leto dnij — pravi — odkar sem zadnjič poročal. Od tedaj se je dosti spremeuilo — no, mi dva se nisva spremenila. Kolikor se dostaja deželnega zbora tržaškega, to njega ne zadeva. Opomni pa mimogrede, da se v tem zboru ne dovoljuje braniti narodnih pravic niti v slovenskem, a niti tudi v italijanskem jeziku, kajti poslancem onih Slovencev, ki so toliko let Avstrijo ob Adriji branili, kliče se v mestnem zboru tržaškem „fora i sciavi!" v navzočnosti vladnega zastopnika.
Govori dalje o delovanju v deželnem zboru tržaškem ter opisuje že znano postopanje manjšine z ozirom na pismene predloge in interpelacije. Ker so tako postopali, da varujejo z lastnim podpisom na predlogih in interpelacijah svojo poslansko imuniteto, proglasili so jih Italijani za Bintrassigente". Italijanske novine so pisale, da so se nam dajale koncesije, in sicer zato, ker je predsednik vsled višjega naročila sprejemal hrvatsko-slovenske interpelacije ter oskrbljeval italijanski prevod. Torej to so koncesije v očeh teh gospodov, kot da nimajo Slovani pravice, da se tako ž njimi postopa, kakor z drugimi narodi.
Kako se bode postopalo pri prihodnjih volitvah, nam pokaže bodočnost. V6 iz skušnje, da se bodo našli naši ljudje, ki se bodo vezali z našimi nasprotniki. No, naj znajo gospoda v katerem koli taboru, da ne bodemo premenili taktike. Mi bodemo hodili isto pot, kot doslej, in kdor hoče z nami iti, naj gre, kdor ne, naj ostane, kjer je. Kolikor se dostaja rabe našega jezika pri razpravah, se bodemo vedno posluževali istega, kajti kadar dosežemo jezikovno jednakopravnost, tedaj bodemo ložje dosegli tudi druge pravice. Da se zve o našem delovanju v deželnem zboru, pošiljali smo prepise vseh interpelacij in predlogov tudi na c. kr. vlado in posamične ministre, in da se gospod Jakic potolaži — nadaljuje govornik — nismo nič prosili, temveč pristavili opazko, da naj se jemlje vse v poštev ter se računa z našimi zahtevami.
Na Dunaju so pričeli spoznavati naše odnošaje, kajti nisva opustila nijedne priložnosti, da ne bi opozarjala na Istro. Stavila sva s pomočjo ostalih poslancev interpelacije na razne ministre ter govorila sva pri proračunih vseh ministerstev. Tukaj našteva govornik razne date, kdaj in o katerih predmetih sta govorila.
Gledč šolskih zadev opazuje, da je na podlagi njegove lanskoletne resolucije letos levičar dr. Beer stavil v državnem zboru predlog, v katerem se poživlja vlada, naj us t ano v i šo 1e v Pri m orju v oni h krajih, kjer jih ni, in sicer na podlagi materinega jezika. Tako so c. kr. organi dobili jedno pooblastilo več — zraven zakonov — da ložje take šole ustanovi.
Nasproti poslancu Nabergoju priznava govornik, da smo deloma sami krivi tem odnošajem, ker ne zahtevamo redno vsega, kar nam gre. Toda če bi mi tudi zahtevali redno vse, našle bi se male formalnosti, zaradi katerih bi se zadeva zavlekla za jedno ali več let. Obžaljuje dalje, da jeden slovenski poslanec ni hotel podpisati poslednje njegove interpelacije gledd hrvatske gimnazije v Pazinu, Češ, da zahtevamo le šole za Hrvate, za Slovence pa nič; obžaluje to tem več, ker so oni zahtevali, da se ustanovi slovenska gimnazija tudi v Gorici in Trstu za Slovence in v P&zinu hrvatska za Hrvate.
Kritikuje Tasffejevo vlado ter dokazuje, da je ona Slovanom dosti škodovala, kajti vzela jim je še ono, kar so imeli, n. pr. Hrvatom gimnazijo v Pazinu, Slovencem v Kranju. Sedanja vlada je vsaj ustavna, kajti skoraj v vsaki seji od govarjajo ministri na razne interpelacije ter sploh kažejo dobro voljo. Upa, da se bodo tudi oni prepričali o naših najelementarnejših potrebah. Mi-
nistri obljubujejo uvažati vse naše pritožbe, no, od obljub do izvršenja je še daleč. Zaključujoč svoje poročilo izjavlja govornik upanje v boljšo pri -hodnjost.
Na vprašanje predsednikovo, ali se interpelant zadovoljuje s poročilom poslanca Spinčiča, odgovarja g. Zivic, da ga je popolnoma zadovoljil. Zbor je tudi pritrdil poročilu.
Ker je bila že pozna ura in ker so hoteli govoriti še drugi poslanci in članovi, posebno hotel je poročati o delovanju tudi poslanec Nabergoj, zaključilo se je pri tem zborovanju završiti le ofici-jelen dnevni red zborovanja, mej tem pa ostale posamezne predloge, interpelacije in poročila naj se razpravlja pri drugem izrednem zboru, ki bode v istih prostorih v nedeljo dne 24. t. m., ob 9. uri dopoludne.
Prešlo se je na volitev ter so bili izvoljeni sledeči gg.: profesor Mate Mandič, predsednikom; odborniki: Ivan Balanč, Ante Bogdanovič, Makso Ootič, Ivan Goriup, dr. Gustav Gregorin, Dragotin Martelanc, Fr. Pod-gornik, Josip Turk, Ivan Mar. Vatovec; namestniki: Ivan Mar. Bole, Š te f a n G n j i vi č, Miha Hervatin, Ivan Mar. Klun, Anton Miklavc, Miha Poljšak, Anton Sancin-DrejaČ, Anton Trobec, Anton Truden: pregledovalca računov: Ivan Prelog in Julij Mik o ta.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. junija.
Neresnici. Dunajski „Vaterland" opozarja na dve neresnici, ki sta se razširili po nekaterih listih. Tako je bilo izmišljeno, da bi bil Plener v konservativnem klubu, razjasnjujoč svoje valutne prodloge, se izjavil, da odstopi Wekerlovo ministerstvo, ako se valutne predloge zavržejo. Krona pa želi, daWe-kerle ostane. Nadalje tudi ni res, da bi bil Hohenvvart v klubu se izjavil, da čast države zahteva, da se vsprej-mejo valutne predloge. On je rekel, da čast države ni odvisna od jednega glasovanja v zbornici poslancev, pač pa zahteva interes države, da se valutne predloge vsprejmejo. Konservativni „Vaterland" misli, da razširjanje tacih novic ni v interesu krščanske je-dinosti. Mi pa mislimo, da bi take neresnice se ne pojavljale v liste, ko bi gospodje v konservativnem klubu malo manj prikrivali, o čem da razpravljajo.
Splošna volilna pravica. V tem vprašanju imamo dva različna sklepa z dveh zanimivih shodov zadnjega časa. Dn^ 27. pr. m. je bil v Re-šovem v Galiciji kmečki shod, katerega se je vde-ležilo nad 1000 kmetov. Sklenili so resolucijo, naj se uvede splošna, jednaka, direktna volilna pravica s tajnim glasovanjem in izreklo se je obžalovanje deželnemu zboru in poljskemu kolu, ker se temu ustavlja. — V Pragi pa je bil shod krščanskih delavskih društev, ki so se izrekla za delavske zbornice in za sedaj še proti splošni volilni pravici, češ da ljudstvo še ni dovolj pripravljeno zanjo.
Bolgarija. Nekateri časopisi so prenehali izhajati v Bolgariji, ko se je premenila vlada, ne kateri so pa z nova začeli. „Plovdiv" in „Svoboda" najglavnejši glasili Stambolova vlade pišeta proti novi vladi in njiju ostra pisava le dokazuje, da se tiskovna svoboda tudi pod novo vlado v Bolgariji ne bode dosti kratila. Prefekte v večjih mestih je vlada zamenila s svojimi pristaši, vse druge uradnike je pa pustila na svojih mestih. To je tudi pametno, ker z zamenjevanjem uradnikov bi le veliko izobraženih ljudij spravila v opozicijo. Na razpolago pa novo vlada tudi nima veliko zmožnih ljudij. Govorilo se je, da v kratkem dovoli nova vlada bolgarskim emigrantom povrat v domovino in pa pomilosti Karavelova, ali kakor se kaže, so to le želje nekaternikov.
Belgija. Veliko je veselje v belgijskih liberalnih krogih, da so zmagali vlado, če tudi so zmago dosegli le s pomočjo nekaterih konservativcev. Nadejali so se, da odstopi sedanja vlada, toda to se najbrž nezgodi. Zbornica jej je dovolila potrebni budget za tekoča dela, torej lahko vlada do novih volitev. Ce so liberalci zares kaj dosegli, pokazale bodo še le nove volitve. Ker bode konservativna vlada vodila volitve, liberalci nimajo baš upanja, da pri novih volitvah dosti pridobe. Posebno po kmetih liberalci nič ne pridobe, ? mestih utegnejo nekaj mandatov pridobiti radikalci ali pa socijalisti, ki pa tudi ne bodo vedno podpirali liberalcev. Zato smo prepričani, da liberalno veselje ne bode dolgo.
Maročansko vprašanje je zopet na dnevnem redu. Sultan je nanagloma umrl in novega vladarja pa nočejo priznati mnogi podložni manjši glavarji. Po vsej državi je vstaja. V Rimu, Madridu, Parizu in Londonu se bojd že propada maročanske države. Če propade, nastanejo boji ca njeno nasledstvo. Govori se, da hočejo evropske zapadne vlasti podpirati novega sultana, da le ne pride do kacih večjih homatij. V Madridu se baje snide posebna konferenca zastopnikov interesovanih vlastij, da se posvetujejo o maročanskih stvareh. Sploh pa še ni nič gotovega, če bode uovi sultau mogel pokoriti uporne rodove. Na več krajev so se sicer že odposlale vladne čete, ali se ne ve, če kje ne potegnejo z vstaši.
Cerkveni letopis.
Poljaki katoliški shod.
Že v drugo — 3. do 5. t. m. — so se zbrali Poljaki h katoliškemu shodu; vlansko leto je bilo kraljevsko stolno mesto Krakov, letos pa stari Poznanj mesto zborovanju. Udeležencev je bilo mnogo. Nadškof dr. Stablevski s posvečenima škofoma gdanjskim in poznanjskim je bil pri vseh slavnostnih sejah; duhovstva je bilo jako veliko število, tudi plemičev je bilo mnogo prišlo. Izmej pozdravov omenjamo, da so naši poslanci: Klun, dr. Gregorčič, dr. Gregorec, Globočnik in Nabergoj brzojavno pozdravili shod; mej zunanjimi zanimivostmi pa je najznačilnejše to, da je shod izbral za častnega člana mej drugimi tudi avstrijskega ministra Madejskega. Poljaki so v vseh svojih govorih poudarjali svojo narodnost, zahtevali v resolucijah poljski učni jezik za verouk, poljsko vseučilišče v Poznanju, obveznost poljskega jezika v ljudskih šolah, poljsko cerkveno petje itd.
Izmej govorov omenjamo posebej Volslegier-ov, ki je slikal žalostne socijalne razmere. Iz Poznanja zahaja veliko število mladeničev in deklet v Saše na delo. Tam se izkvari duševno in telesno; največkrat tudi izgubi svojo vero in propade v socijalizem. Nekako krotko je opominjal tudi, naj se Poljaki varujejo zidov; obsojal je sicer antisemitizem, vendar pa je svaril, naj ne kupujejo pri Židih, marveč le pri svojcih. Kot vzrok, da so krive prisege tako pogostne mej Poljaki, je navajal germanizovanje, ki prepreči vzgojo uma in srca. Vera, katere resnice so se jim podajale v tujem jeziku, postane kmalu brez moči. Ni čuda, da se širi socijalizem in ne-nravnost mej Poljaki.
Avstrijski državni poslanec dr. K oz lovski je govoril o časništvu in mej drugim izrekel to značilno, le preresnično trditev: ,, Poljsko časni-štvo ima jedno veliko napako: svoj napuh. Pri tem hoče imeti povsod svoj prav in se izvanredno rado prepira." Poljsko časništvo naj se pred vsem navadi viteške, plemenite pisave in naj skuša spolnovati besede papeževe: „Napravite pred vsem dobro časništvo."
Nekaterekrati se je izrekalo pri sejah zaupanje nemškemu cesarju in pri raznih prilikah udrihalo po Rusih, kar je seveda samo po sebi umevno. Sedaj, ko je papež izdal pismo poljskim škofom, pač smemo javno poudarjati, da naj Poljaki tudi za-se izpolnjujejo to, kar jim svetuje imenovano pismo, naj se namreč skrbno varujejo vsake politične agitacije, vsega, kar bi moglo v Rusih vzbuditi sum o veleizdajstvu, o uporu itd., potem bo ložje braniti papežu zatirano katoličanstvo na Ruskem. Toda o tem ne marajo govoriti Poljaki nikoder in tudi v Poznanju niso.
O katoliškem življenju v javnosti se je malo sklenilo. Politika je po poljskih načelih — zvito, previdno čakanje ugodnih trenotij, ko se da kaj vloviti. Ni dolgo, kar je Przeglad, ki se imenuje katoliški, to načelo razvijal. Zato so sedaj delujoči poljski politiki v tem obziru pokvarjeni in nedostopni zdravim nazorom. Poljsko kolo je vsled tega največja ovira vsaki odločni akciji tudi v verskem obziru. Zato moramo le želeti, naj kmalu oživi mej Poljaki prava katoliška zavest, ki ne bo ugasnila na pragu zbornic, marveč, ki bo ondu tem bolj zažarela, koder so liberalci združeni s katoličani, tam so vedno poslednji na škodi. To vidimo vzlasti pri poljskem kolu, ti stari, nenaravni, za razvoj pravičnega, vspeš-nega parlamentaričnega življenja, izvanredno škodljivi koaliciji. Verskega prepričenja je mej Poljaki še mnogo, kakor nam pričajo katoliški shodi. Bog daj, da bi po njih s tem prepričanjem se združila tudi — doslednost 1
Slovstvo.
t Štefan Buzolič. Dne 10. t. m. je na naglem umrl t Zadru sloveči hrvaški pesnik in pedagog duhovnik Štefan Uuzolid v 64. letu. Blizu trideset let je bil rajni ravnatelj moške uMtel ske pripravnice in h krati vodja ž njo zvezanega učiteljskega semenišča. Razven mnogih pedagogiških spisov se je proslavil z zbirko pesmij naslovljenih „Bog, rod i sviet" 1.1871., h prevodi luških pesnikov: Dante-a Alfieri - a, Ariosta, Giustia, Leopardia, Manzonia, Tommasea in drugih, s prevodi iz francoščine (La-martine), ruščine (Lermontov) in nemščine. Tudi v epičuih pesmih se je odlikoval. Bil je uzoren duhovnik in vnet, požrtvovalen rodoljub. Hrvatska je izgubila v njem jednega najboljših svojih sinov. Naj v miru počiva!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. junija.
(Slovenski rojaki!) Slovenci se ne moremo ponašati pred svetom, da bi jako častili za narod zaslužne može. Zarad skromnih svojih razmer smo napravili le nekaterim med njuni skromne spomenike, pomneč besede Slomšekove: „Kdor svojih slavnih prednikov ne časti, njih vreden naslednik biti ne zasluži". Med našimi slavnimi možmi pa ima odlično mesto Matej Cigale, ki ga šteje njegov življeu.episec, Ivan Navratil, med poglavitne stebre mili slovenščini in največje dobrotnike slovenskemu ljudstvu. Kot vrednik ..Slovenije" in »Državnega zakonika" je s trudom priredil slovensko imenstvo za politiko in pravoznanstvo, kot urednik "VVolfovega nemško-slovenskega slovarja je pomnožil naš jezikovni zaklad, z izbornimi spisi je čistil našo materinščino, z drugimi ji je gladil pot v šole iu urade, pišoč šolske knjige in prevajajoč potrebne obrazce in tiskovine. Matej Cigale je torej vreden, da se ga narod hvaležno spominja, in zato se je osnoval v njegovem rojstvenem kraju, v Črnem vrhu, odbor, da mu oskrbi spomenik, namreč spominsko ploščo na rojstveni hiši v Lom^h in, ker je rojst-vena hiša precej oddaljena od okrajne ceste, še drug spomenik v črnovrški vasi. Da bo pa spomenik dostojen slavnega moža, vljudno prosi podpisani odbor domoljube, naj k temu pripomorejo z blagohotnimi, če tudi z malimi prispevki. Sprejemalo jih bode uredništvo ,Dora in Svet"-a in »Slo-venca" v Ljubljaui in pa odbor za C i g a -letov spomenik v Črnem vrhu nad Idrijo. Imena darovalcev se bodo objavljal* v časopisu. — V Črnem vrhu, due 1. rožnika 1894. — Odbor za Gigaletov spomenik.
(Ali je to pošteno?) „Narod" je včeraj objavil dopis iz Idrije, v katerem dopisnik graja in to samo radi malostnih strankarskih ozirov one idrijske rudarje, ki so poslali zahvaluico poslancu Povše-tu, ker se je v svojem govoru spominjal tudi razmer idrijskih delavcev. Vsakdo privošči idrijskim vrlim rudokopom kar le moč ugodnih razmer, vsakdo mora torej vesel biti, ako se jih kak poslanec spominja v državnem zboru v svojem govoru, naj bo to dr. Ferjančič ali vodja Povše, oba imata zato jednako pravico ozir. dolžnost. Zato pa ni pošteno da se zato v „Narodu" jeden poveličuje, drugi pa graja. — Naravnost brezvestno pa je, kar dopisnik piše v »Narodu" rekoč: „Vse to je podprl (namreč dr. Ferjančič) z zanesljivimi natančnimi podatki, katerih pa ni prejel od g. Stegnarja, kakor meni »Slovenec", tudi ne od kakega drugega gospoda, temveč prejel jih je naravnost od nas rudarjev, zakaj le nam samim je stvar najbolj znana". — Mi javno pozivi jemo z ozirom na te besede dr. Ferjančiča pri njegovem poštenju, da varuje javno čast poslanca Stegnarja ter da pove, ali res ni prejel nobenih podatkovoidrijskih razmerah od g. Stegnarja?
(Shod zaupnih inož »Slovenskega društva" na Štajerskem) vrši se dne 20. t. m. popoludne v Celju. Povabila so se že razposlala. Poleg tega shoda napravi društvo še razna druga zborovanja glede celjske gimnazije, javnih napisov in preosnove davkov.
(Okrajni šolski nadzorniki za Istro) imenovani so: Nadučitelj Nik. Prodorno za italijanske šole v okraju Roviuj, Pazin inPolo; vaduiški učitelj Frane Orbanich za italijanske šole v okraju Voloska in Kapodistrija, za italijanske šole v okraju Poreč ka-nouik Jan. Pesa n te v Poreču ; vodja navtiške šole v Lussinu Evgen Gelcich za italijanske šole v lu-šinskem okraju; glavni učitelj Štefan Kri ž nič v I
Kapodistriji za slovanske iu slovansko-italijanske šole v Pazinu, Pulju in Pore'u, za slovanske šole v okraju Kapodistrija glavni učitelj Josip Kožuh v Kapodistriji, za slovanske šole v okraju Voloska nadučitelj Franc Uršič v Voloski, za slovanske šole v Lušiuu vadniški učitelj Pavel Skopinic v Kapodistriji.
(Društvo za krščansko umetnost). C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko je ustanovitev »Društva za krščansko umetnost" z odločbo 11. d ne tega meseca dovolilo.
(Za Ciril-Metodovo družbo) darovali so duhovniki na dekanijski konferenciji v Ptuji 20 kron.
(Radeški most.) Iz Radeč se nam piše: V 31. štev. „Slov. Naroda" smo brali med dnevnimi novico o radtškem mostu. Narodov dopisnik z Zidanega mosta (mi bi rekli iz kraja St. Peter med Zidanim mostom in Loko) je res zelo skrben. Kako po očetovsko skrbi za radeški most! Kako se boji za njegov obstanek! Tudi mi bi skoraj vsakomur svetovali, da o času takih groznih »viharjev" ne gre nihče čez most, ako noče v Savo frčati (bodisi da se že most podere, ali pa da človeka viharji pometo v vodo), ampak da se raje po brodu čez Savo prepelje, če se bode potem i-ploh še vozilo. Odkritosrčno hvaležni moramo biti pa Narodovemu dopisniku za njegov dopis zato, ker smo iz njega zvedeli, koga imamo prav za prav zahvaliti za hitro zgradbo mostu. Glej, glej, mi smo pa vedno mislili, da bi bili lahko več nego pol leta preje čez most hodili, če bi Potočinovi dediči ne bili za zgradbo mostu nič storili, ampak lepo roke križem držali I Kako se včasih človek pač moti I Sicer pa je treba dopis v »Narodu" vzeti precej cum grano salis. Ne bode v taki nevarnosti naš most ne, saj ne bode iz papirja in tudi tisti »viharji" niso tako silni, da bi človek po dopisnikovem opisu soditi moral, da so hujši od onih na tihem morji. Sploh Vam pa na tihem lahko povemo, da nam ni neznano, kedo in zakaj je tisti dopis skoval.
(Posknsnja iz domače zgodovine.) Iz Maribora: Izvestno je vse hvale vredno, ako se mladina že rano začne zanimati za zgodovino in zemljepis svoje domače zemlje, a še večjo hvalo zaslužijo možje, ki na razne načine vzbujajo v mladini zanimanje do preteklosti rodne zemlje. Tako se na vseh južnoštajerskih gimnazijah v IV. razredu predava še posebej navadno po jedno uro na teden štajerska zgodovina in zemljepis. Koncem šolskega leta pa se vrši javen izpit, katerega se udeležb razni dostojanstveniki. Predmet ni obvezen, zato pa delajo izpit le tisti učenci, kateri se oglase. Da bi se pa mladina rajše učila, obstoji posebna ustanova, iz katere se obdare učenci, ki se pri tem izpitu najbolj odlikujejo. Prvo in drugo darilo ste navadno srebrni medalji. Druga darila pa obstoje v denarju ali pa v knjigah, kar priskrbe profesorji iu prijatelji domače zgodovine. Na južnoštajerskih gimnazijah se odlikujejo v tem oziru skoraj vedno slovenski dijaki. Tako je bilo tudi letos v Mariboru. Skušnja se je vršila dne 9 t. m. in oglasilo se je devet slovenskih četrtošolcev, nemških pa — nobeden! Kako jih je bilo lepo videti te čvrste slovenske sinove, kako so stali neustrašeno ter vedrih, jasnih lic pred spraše-valno komisijo. Se lepše pa jih je bilo slišati, kako ponosno in točno so odgovarjali na razna vprašanja. Da, znali so tako dobro, da je bila komisija v zadregi, kateremu bi odločila prvo darilo. Čast vrlim slovenskim dijakom. — Tu pa moramo zlasti poudarjati, da je izmej teh devet učencev sedem iz slovenske vsporednice! To je torej zopet nov iu jasen dokaz, kako vrlo vspevajo slovenske vsporednice v Mariboru in kako živo jih potrebuje i Celje.
(Hajdinjsko bralno društvo.) Piše se nam: V zaduji št. »Slov. Gospodarja" smo z veseljem čitali, da so v Ha j din ju pri Ptuju osnovali »Kmetijsko braluo društvo". Ko bi mogel slutiti, da cenjeni Vaš list tudi ua Hajdinjo zahaja, vprašal bi gg. osuovatelje najnovejšega bralnega društva, so-li liste: Domovina, Rodoljub, Zvon naročili z a-se ali za kmetsko ljudstvo??	Radovednež.
(Koroške novice.) Hudo neurje je napravilo koncem minolega tedna na Zgornjem Koroškem, zlasti okrog Spitala, mnogo škode. — »Zitarec", ki je bil svoje dni jako čislan cel6 na španjskem dvoru, dosedaj prav ugodno kaže ter obeča dobro letino. — »Sttdmark" prav vztrajno in z mnogimi napori »rešuje" ubogo nemštvo. Z mnogo radostjo poročajo nemški naši listi, da je dala nekemu koroškemu kmetu posojilo (!) 250 gld. in podarila (!) neki dekli 10 gld., da je mogla povrniti se na Koroško!
No, lo tako naprej, potem gotovo oče Mihelj še ni propal!
(Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske) vršil se je danes 14. t. m. v dvorani mestne hiše. Zbralo se je do 100 udov, večinoma posestnikov. Tudi duhovščina, učiteljstvo in veliki posestniki so bili primerno zastopani. C. kr. deželno vlado je zastopal deželne vlado tajnik pl. Laseh an, kateri je mesto vladnega svetnika D r a 1 k e odločen stalnim vladnim zastopnikom pri družbi. Deželni odbor je zastopal deželni glavar D e t e 1 a. Družbin predsednik, cesarski svetnik g. Ivan M u r n i k je ob 9. uri otvoril zborovanje. Pozdravil je vladnega zastopnika in deželnega glavarja, proseč jih, naj blagovoljno vsak svojem delokrogu podpirata delovanje prekoristne družbe. V svojem odgovoru zagotavljata oba simpatije, katere ima vlada in deželni zastop za družbo. G. deželni glavar zlasti čestita družbi na nje napredku, ter pravi, da je posebno to veselo znamenje, ker ne narašča samo število udov, ampak da so podružnice tako pridne in delavne. Tajnik, Gustav Pire poroča obširno o društvenem delovanju v letu 1893, katero je 127. njenega obstanka. Njegovo poročilo se je brez ugovora z odobravanjem sprejelo. Član glavnega odbora g. L enarčič, poroča o računskem sklepu za leto 1893 in o proračunu za leto 1895. Poročilo se je sprejelo brez ugovora. Po predlogu odbora se potrdi več na novo vsta-novljenih podružnic. Izmed predlogov podružnic za danes omenjamo Ie važen predlog, naj se zakon o povzdigi govedarstva premeni. Dosedanji odbornik, knezoškofijski tajnik, č. g. Šiška je bil zopet voljen s 44 glasovi od oddanih 86 glasov. — Nekateri odborniki so, kakor se je slišalo pred in med zborovanjem, agitovali za Nemca grofa Barbo-ta, kateri je dobil 27 glasov. — Učitelj g. Skala je predlagal, naj se o priliki desetletnice tajnikovanja tajnik Pire v znamenje hvaležnosti imenuje častnim ravnateljem. Sploh se dob^ ljudje, ki gosp. tajniku ob vsaki priliki in nepriliki izražajo t. zv. »hvaležnost in zaupanje". Drugim se zdi to tendencijozno in — otročje ! Predsednik je vsled tega predloga prekinil zborovanje. Med tem pa je odšlo iz dvorane toliko udov, da je bilo splošno mnenje — da zbor, ko je se je glasovalo o častnem naslovu tajnikovem, ni bil sklepčen, ker ni bilo več 30 udov navzočih.
(Žnpnija Gomilska) podeljena je č. g. Franc Škorjancu, župniku v Reki.
(Tajni svetnik) je imenovan predsednik graš-kega deželnega nadsodišča grof G 1 e i s b a c h.
(V Maribor) došel je v ponedeljek cesarski namestnik baron Kiibeck nadzorovat ondotne urade. Obiskal je tudi mil. knezoškofa.
(Umrl) je v Feldbachu gosp. Andrej Vo d e b , duhoven lavantinske škofije, v 69. letu. Naj v miru počiva!
(Kneippovo zdravišče v — Št. Vidu nad Ljubljano). Zadnji čas organizovalo se je v Ljubljani društvo za ustanovitev zdravišča v Št. Vidu nad Ljubljano, in sicer po Kneippovi metodi, t. j. slično onemu v Kamniku. Dotičnih, deželni vladi predloženih pravil pa le ta ni potrdila zaradi formalnih nepravilnostij.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 3. do 9. dne t. m. je bilo v Ljubljani 13 živih in 1 mrtev rojen, 22 jih je pa v tem času umrlo. Umrl je 1 za škarlatico, 5 za jetiko, 2 za vnetjem sopilnih organov, 1 za želodčnim katarom, 1 vsled mrtvouda, 2 vsled starostne oslabelosti, 10 za različnim boleznimi. Mej umrlimi je 6 tujcev in 8 iz zavoda. Zboleli so trije za škarlatico in 2 za davico.
(Ustanovitev ^pekovskega delavskega drnštva"). V ponedeljek 21. t. m. ob 2. uri popoludne, vrši se pri Lozarju shod tukajšnjih pekov. Na dnevnem redu je mej drugim : »Nedeljski počitek" in ustanovitev društva za pekovske delavce.
(Preradovičev spomenik). Iz Zagreba: Zagreb dobi v kratkem zopet lep spomenik pesnika Prera-doviča. Kakor je poznato, žrtvoval je v to svrho dr. pl. Miletic 12.000 for., a izdelal ga bode še to leto naš glasoviti umetnik Rendič. Postavili pa bodo spomenik 8. septembra. Le za prostor temu spomeniku se ne more naše mestno starešinstvo tako lahko odločiti. Sprva so mislili postaviti spomenik ob desni strani akademijske palače, kjer bi se sčasoma na le-vej strani imel povzdigniti drugi spomenik prepo-roditelju hrvatske ideje Gaju. Darovatelj pa želi, da pride spomenik na severno stran Zrinjevca in sicer na ono mesto, kjer zdaj stoji meteorološki slop. To bi bilo morda zares najprikladneje mesto za takspo-
menik, če se ne misli za zdaj Gaju napraviti enak ter ju postaviti z ene in druge strani akademije.
(Starčevičev dom.) Iz Zagreba: Tudi Starčevi-demu domu se položi v kratkem temeljni kamen, in sicer že 26. junija na prav slovesen način. Ravno na ta dan je dr. Ante Starčevič pred 33 leti prvikrat v hrvatskem saboru govoril znamenit svoj govor, v katerem se zrcali ideja stranke prava. Od tega časa pa do dandanes ostal je Starčevič zvest svoji ideji ter si stekel mnogo zaslug za probujenje hrvatske zavesti. Zategadel hočejo njegovi privrženci ta dan postaviti najsvečaneje ter svojemu voditelju v spomin položiti temeljni kamen zgradi, ki bode nosila njegovo ime. Vstrajni domoljub je tudi zaslužil to počast.
(Jugoslovenska akademija) je sklenila, da sezida veliko palačo ter tako vloži svoj denar v nepremično posestvo, katero bi dajalo vsaj s početka tudi veče obresti, nego navadne posojilnice. Ta sklep akademijskega gospodarskega odbora je vsakdo odobraval, ker bi se s tako palačo polepšalo mesto, in ker bi akademija bila bolj varna za svoj imetek. Bil je razpisan že natečaj za načrte in eden od njih sprejet. Ali pri natančnem pregledovanju se je opazilo, da načrt ni točno izdelan in da bi mogel potem proračun biti mnogo veči, nego je bil s početka opredeljen za zidanje. Ker se je v to zadevo vmešala tudi še vlada kot nadgledna oblast, sklenil je gospodarski odbor akademije za zdaj ne zidati omenjene palače. Pokojni dr. Rački je bil prvi, ki je želel, da se ta njegova ideja izvede, a gotovo bi se tudi bila izvršila, da ga ni smrt poprej pobrala, kajti bil je mož pogumen in podvzeteu ter se ni dal preplašiti od nobene zapreke. Nadjamo se pa, da se bode tudi ta zadeva rešila povoljno za akademijo.
Društva.
(Narodni dom). Vabilo na nadaljevanje rednega občnega zbora društva .Narodni dom" v soboto dne 16. junija 1. 1. ob '/,8. uri zvečer včital-niških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo tajnikovo. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo pregledovalnega odseka. 4. Volitev jednega člana upravnega odbora, o. Volitev jednega člana pregledovalnega odseka. 6. Posamezni nasveti in predlogi. V Ljubljani, dne 9. junija 1894. Predsednik : dr. vitez Bleiweis-Trste-niški._
Telegrami.
Dunaj, 14. junija. Poljedelski minister je imenoval domenskega upravitelja Ferdinanda Marinigo Klano gozdnim oskrbnikom (Forstmeister) pustivši ga na sedanjem mestu.
Praga, 13. junija. Mestni magistrat je pozval vse posestnike, ki so napravili na svoje hiše tablice z nemškimi napisi, da jih v 14 dneh odpravijo ali se pa pritožijo proti temu pozivu.
Sv. Hipolit, 13. junija. Danes dopolu-dne je bila slovesna intronizacija škofa Eoss-lerja v škofijski cerkvi, katere se je udeležilo mnogo duhovščine in ljudstva.
Levov, 13. junija. Nadvojvoda Albrecht obišče dne 16. t. m. tukajšnjo razstavo.
Budimpešta, 13. junija. Gospodarski odsek zbornice poslancev je vsprejel rusko pogodbo.
Sredeo, 13. junija. Knez Ferdinand je odpotoval v Kazanlik, kjer ostane več dnij.
Berlin, 13. junija. Pri zidanju neke nove hiše se je podrl oder. Jeden delavec je mrtev, trije težko ranjeni.
Pariz, 13. junija. V denašnji seji zbornici poslancev predlagal je Turelle, da se
uporablja proti Avstriji občni računski tarif in še poleg tega vpeljejo posebni varstveni tarifi proti Avstriji. Utemeljeval je ta predlog s tem, da Avstrija pospešuje trgovino z italijanskimi pridelki na škodo francoskim.
Pariz, 13. junija. Iz Bangkoka se poroča, da so mandarina Phrayota obsodili v 201etno prisilno delo.
Bruselj, 13. junija. Zaprli so nekega človeka, o katerem mislijo, da se je udeležil atentata v Luttichu in je znan pod napačnim imenom barona Ungern-Stern-berga.
Carigrad, 13. junija. Govori se, da v kratkem pride semkaj egiptski podkralj.
Rim, 14. junija. Poročila o nevarnih razmerah v Siciliji so neutemeljena. Štrajki delavcev v žveplenih rudnikih nimajo nikoli značaja generalnega štrajka. V zvezi so spadajoča cena žvepla, ali že pojemljejo. Povsod je mir. (?)
Vioo-Equense, 13. junija. Nicotera je danes ob 11. uri 30 miuut dopoludne umrl.
London, 13. junija. Lord Coleridge je umrl.
London, 13. junija. Japonci poslali so močne čete na Koreo v varstvo svojih ko-ristij.
London, 14. junija. Pri včerajšnjem slavnostnem obedu pri vojvodi Yorku nagla-šal je Rosebery, da je angleška politika le mirovna in defenzivna. Smrt maročanskega sultana bi pa utegnila imeti neprijetne posledice, ako ne bi bili evropski državniki modri in zmerni.
Tanger, 14. junija. Semkaj je prišla angleška ladija „Bramble". Sultan Abdul Aziz maršira z vojaki v Fez.
Umrli so:
12.	junija. Ana Gregorka, poštnega odpravnika hči, 6 let, Kolodvorske ulice 28, jetika.
13.	junija. Terezija Bole, zasebnica, 72 let, Sv. Petra cesta 20, otrpnjenje pluč.
V bolnišnici:
12. junija. Franc Slivar, gostač, 74 let, cjrstitis purulenta.
Tuj ci.
12. junija.
Pri Slonu: Dr. Edm. pl. Mojsisovits, dr. Emilj Reif, Kreiner, Fischer, Potykar, VVerner, Grader, Boschan z Dunaja. — Mitiky iz Maribora. — Trost iz Celovca. — Klepač iz Prezida. — Ogoreutz, Schwarz iz Novega Mesta. — Gregorčič iz GradiSke. — Ogoreutz iz Konjic.
Pri Maliču: Dr. J. baron Krukel, Schwarz, Grunhut, Figdor, Stern z Dunaja. — L. Breitschloss iz Norimberka.
—	Kohn iz Prage. — Canič, Rossi iz Trsta. — Winter iz Gorice. — Kopetzky iz Beljaka. — Weber iz Schlukenau-a.
—	Birnbaum iz Teplic. — Zeitlinger iz Bele Peči. — Potz iz Gradca.	_
Pri bavarskem dvoru: Handler z Dunaja. — HOnig-mann, Handler iz Kočevja. — Rihteršič iz Srednje Vasi. — Marusnig iz Trsta.
Pri Juinem kolodvoru: Hofmann z Dunaja.
Pri avstrijskem caru: Smutz, Eder z Dunaja. — Texter iz Gradca.
Vremensko sporočilo.
J Cas	Stanje		Veter	Vreme	> S o 3 •g« s
opazovanja	zrakomera T mm	toplomer* po Celiiju			
17. n. zjut. 13! 2. u. pop. | 9. s. zveč. Srednja	721-0 720-4 720-9 temperatu	8-8 19-2 116 ra 13-2'	si. svzh. zm. jzap. si. jzap. za 5-2 poc	oblačno n normalon	2000 dež l.
Dva parna
s 30 oziroma 50 konjskimi silami in parni kotel, oddajo se zaradi pretvorjenja tovarne. Stroja in kotel so še v vršbi na ogled.
Vpraša naj se v paromlinu v Celju, Štajersko.	332 3—2
Leopold Tratnik
prej M. Schreiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra oesta 29,
priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstva svojo
najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne
cerkvene posode in orodja.
Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih siogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled
Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni.	311 26—3
Kajsigarnejše ln najboljše
^nalaganje glavnice«
je v
4% zastavnih pismih gališkega zemljiško-kreditnega društva.
Isti osiguravajo
več nego 4odstotno obrestovanje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavcije,
sosebno za vlaganje čaatnišklh ženitvenih kavolj;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri
"V" X-jj nl>lj fllli. 295 9
Dunajska borz
a.
Dn6 14. jonija.
Papirna renta 5%, \<6% davka . . . Srebrna renta 5%, 16* davka . . . Zlata renta 4*, davka prosta .... 4* avstrijska kronina renta, 2J0 kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gid. .
Kreditne akeije, 160 gld........350
London, 10 funtov stri....... 125
Napoleondor (20 fr.)........ 9
Cesarski cekini.........
98 gld. 20 kr.
98	. 20 „
120	. fcO „
97	. 95 .
9H6	
350	„ 75 .
125	. 20 .
9	n 97 .
5	„ 91 .
61	„ 32 '/„
Dni 13. junija.
Ogerska zlata renta 4% . . .	120	gld. 65	kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron , .	95	10	„
4 % državne srečke 1. 1854., 250 gld. .	147	,	25	,
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. .	157	,	75	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld. ...	197	.	—	.
Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 %	98	,	60	,
kranjsko deželno posojilo.....97	„	60	„
Kreditne srečke, 100 gid.......195	„	76	„
8t. Genois srečke. 40 gld.......69	„	50	„
4* srečke dunajske parobrodne družbe . .	146	gld. — >1
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	.	25
Salmove srečke, 40 gld..........73	,	—
Waldsteinove srečke, 20 gld......50	.	—
Ljubljanske srečke.........24	.	30
Akcije »ngio-avstrijske banke, 200 gld. . .	152	—
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. si. v.	3085	.	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	107	.	50
Papirnih rubeljev 100......134	„	50
		
Sf Naknp ln prodaja "£S p: vsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd. f Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju f. najmanjseza dobitk i K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. i ...____.	Menjarnična delniška družba „91 E R C II B" Vfollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B.	Pojasnila v vseli gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovani* pri popolni varnosti f/0~ naloienlh gr lnvnic.