n N.jveiji v Združenih držanh Vetfa za vse leto . . . $6.00 Za, pol lete • • • • • $3.00 Za Ne« York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 list slovenskih delavcev t AmerikL TLa Immti ill Of II ,, , ■ I ? ■ im Uugcii OAOfraan i/tity sd ' v__ lamed every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 1 59. — Stev. 1 59. Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Offiot at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, THURSDAY, JULY 9, 1936 -ČETRTEK, 9. JULIJA, 1936 _TELEFON: CHelsea 3—1242 Volume XLIV. — Letnik XLIV. WILLIAM GREEN IN J. L LEWIS SE OBDAJATA Z POTKI Susalvrsi svoje uničevalno delo LEWIS OČITA DELAV. FEDERACIJI BREZBRIŽNOST IN NEDELAVNOST; 2300 ORGANIZATORJEV NA DELU Green očita Lewisu, da tolabi delavsko fronto. — Lewis dolži delavsko federacijo večletnega brezdelja. — Lewis poživlja federacijo, da pomaga organizirati jeklarske dcflavce. — Jeklarski baroni razumejo samo jezik nasilja. WASHINGTON, D. C., 8. julija. — Predsednik American Federation of Labor William Green, je glede Johna L. Lewisa in njegovega CIO odbora za orgarjizacijo jeklarskih delavcev prišel na dan z izjavo, v kateri se čudno meša veselje nad Lewiso-vimi težkočami pri organizacijskem delu z obsojanjem jeklarskih baronov. V svoji izjavi pravi Green, da bo Lewisov nepremišljeni korak koristil samo sovražnikom organiziranega delavstva; proti jeklarskim baronom pa se je obrnil z zatrdilom, da razumejo samo en jezik — jezik nasilja. Lewis mu je nemudoma odgovoril in rekel, da nikdo ne brani delavski federaciji, da bi se pridružila v borbi za organiziranje jeklarske industrije in tako pomagala postaviti složno delavsko fronto. Ako pa delavska federacija rajši stopi na stran jeklarskih baronov,* tedaj bo nosila sramotni pečat izdajstva nad delavstvom. Lewis delavski federaciji očita, da skozi več let ni storila ničesar, da bi organizrala težko industrijo m upa, da prvega poizkusa ne bo ovirala. Nasprotje med Greenom in izvrševalnim odborom delavske federacije na eni strani in Lewisom ter njegovim CIO odborom na drugi strani tiči v tem, da hoče Green delavce ene industrije ločiti po njihovih strokah, Lewis pa hoče vse delavce ene industrije združiti v eni ^veliki uniji. "Sedaj šele so člani,CIO odbora dognali,'* pravi Green, "da nista delavska federacija in njen izvrše-valni odbor njegova prava sovražnika, temveč jeklarske družbe in mogočni finančni interesi, ki stoje za njo. "V celoti ni CIO do sedaj dosegel ničesar drugega, kot razdelitev, neslogo in zmedo v vrstah organiziranega delavstva." Lewis in njegovi pristaši pa so drugačnega mnenja: najdelavnejši član CIO, Philip Murray, je v Pittsburghu rekel, da sedaj že deluje 72 plačanih organizatorjev in 2200 prostovoljnih pomagačev, da pridobe za unijo 500,000 jeklarskih delavcev v tovarnah med Clevelandom in vzhodnimi državami. J i*i*t-t i* i|«i;|fii;f«i! Greenova izjava prav nič ne kaže na to, da je delavska federacija z ozirom na skupnega sovražnika zakopala svojo bojno sekiro s CIO in da bo organiziranje jeklarskih delavcev podpirala, temveč v suhih besedah pravi, da bo izvrsevalni odbor, ki se je danes sestal, razpravljal o CIO odboru, ki sestoji iz zastopnikov 1 2 velikih delavskih unij. Ta izjava pomeni, da bodo te unije suspendirane. Voditelji raznih strokovnih unij, ki se boje za svoje službe, katere bodo izgubili, ako se Lewisu načrt posreči, so Lewisu očitali, da je izdal American Federation of Labor, ker bo postavil njej nasprotne unije. Na Lewisovo očitanje, da delavska federacija skozi več let ni skušala organizirati delavcev v vele-industrijah — pri tem pridejo v poštev jeklarska, avtomobilska, steklarska in gumijeva industrija, — je Green odgovoril, da bo tudi Lewis kmalu izpre-videl, da mora biti organizacijska borbo proti jeklarskim baronom skrbno pripravljena in si mora zagotoviti finančno in gospodarsko silo in veliko energijo ter izbrati okoli sebe složno delavstvo. NADZIRANJE ALKOHOLA JE POOSTRENO Nanovo je bilo postavljenih 185 detektivov in nadzornikov. — Bodo ostrejše nastopali proti tihotapcem i n nepo-stavnim žganjekuhom. WASHINGTON, D. C., 8. julija. — Zakladniški urad je povsem 'tiho izdelal načrt za strožjo izvedbo potetave za davek na alkohol, da v prihodnjem fiskalnetai letu poveča dohodke tega davka. Dosedanje uradništvo tega urada 'je bilo povečano za 185 detektivov in nadzornikov, katerim naloga bo čimbolj zadrgniti mrežo okoli tihotapcev, žganjekuhov in drugili kršilcev davčne postave. Prihodnje tedne pa bo nastavljenih še 260 enaikili uradnikov. Newyorskemu davčnemu o-krožju je bilo dodeljenih 25 u-radnikov. Poglavitna naloga detektivov bo poiskati tihotapce in nepostavne žganjekuhe. Poleg tega pa morajo tudi gledati na to, da postavno izdelano žganje ne bo prihajalo v napačne roke. V bodoče bodo tudi bolj natančno pazili, da bodo alkoholne pijače imele potrebne znamke in ovitke. V državah Illinois, Kentucky, Indiana in drugih državah, kjer izdelujejo žganje in kjer je prodanega mnogo neobdavčenega žganja, bo nastavljenih 71 uradnikov. Kot pravi za-kla'dniski urad, je bil v vsakem takem okrožju nameščen samo en uradnik, medtem ko sta bila potrebna dva ali pa celo trije. Davčni urad ima v svojem področju 267 distilerij, 175 skladišč, 800 vinskih »kleti, 400 podjetij za "rezanje" zgan'ja, 4300 izdelovalcev žganja iz industrijskega alkohola in okerii 6000 bolnišnic in lalboraitori-jev, kjer vporabljajo alkohol v večjih množinah. GDANSK JE ZAVRGEL LIGO __NARODOV Senat svobodnega mesta se bo pokoril odredbam Liginega komisarja. — Poljska ne bo dovolila, da je Gdansk vrnjen Nemčiji. GDANSK, Svobodno mesto, 8. julija. — Gdaitek je uradno naznanil, da prekine svoje zvezi z Ligo narodov, ki je prevzela varuštvo nad svobodnim mestom, ko je bilo po' svetovni vojni ločeno od Nemčije. Senat Gdanska je naznanil, da ne bo vpošteval odredb Li-/g«nega visokega komisarja Sean Lestterja in nima ž njim NOVI MILJ0N1 ZA OBOROŽITEV Vnanjepolttični razvoj v Evropi plaši Anglijo. Anglija bo imela več bojnih ladilj in letdl. LONDON, Anglija, 8. julija. Anglija, ki se vsled vnanjepo-liticnega razvoja v K v ropi vedno bolj vznemirja, hoče za o-rožje izdati nadaljnih 15 do 25 tisoč funtov šterlingov ($75,-000,000 do $125,000,000). Proračun, ki je vsled izdatkov za armado, mornarico in aeroplane že izgubil ravnotežje, bo s posebnimi Izdatki za vse tri vrste deželne obrambe obtežen s posebnimi izdatki. "V četrtek bo vlada v poslanski zbornici stavila svje zahteve. Denar je določen za nove bojne ladje in aeroplane ter za nikake uradne zveze. V tem je mogoče jasno vide- j mehanizacijo armade. ti gibanje, čegar namen je, da Mornarica, ki je imela s svojo pride Gdansk zopet pod okrilje I pripra^jenostjo v Sretiozem- NpBKii^..-i*1-.- — * morju priložnost spoznati Ze več dni prihajajo poročila, svoje siabosti, bo zahtevala 10 SKORO ST0TIS0Č FARMERJEV JE VRŽENIH NA ROB PROPADA CHICAGO, 111., 8. julija. — Vročina petih zaporednih dni je zahtevala 33 človeških življenj ter aovedla 90,000 farmerjev osrednjega zapada na rob propada. Na nekaterih krajih je znašala vročina" I 1 9 stopinj, ponekod pa še več. Najmanj I I ljudi je umrlo vsled vročine, 22 pa jih je utonilo, ko so v rekah in jezerih iskali pomoči proti neznosni vročim. MEHIKANCI POSNEMAJO R00SEVELTA Kongresni odbor je navdušeno pozdravil predlog senatorja Chaveza. Vsakdo bo opravičen do napredka. da se skušajo v bližrtji bodočnosti naziji polastiti Gdanska, kar povzroča veliko razburjenje po celi Evropi. Nazijski predsednik gdaniske-ga senata Arthur Greiser je naznanil, da Nemčija podpira sklep Gdanska, da prekine svoje vezi z Ligo narodov. Gei-ser je pretekli teden pred Ligo narodov ostro napadel Lesterja. Poljska se je trdno odločila, da prepreči vsak nazijski poskus, da bi bil Gdansk vrnjen Nemčflji. Poljski krogi zagotavljajo, da Varšava ne bo o-pnstila svojih pravic do Gdanska ter pravijo, da morejo poljske legije v šestih urah zasesti svobodno mesto. AVSTRALIJA PROTI JAPON-SKEMU BLAGU CAiNBEERA, Avstralija, 8. julija. — Avstralska vlada je danes naložila na japonsko blago posefeno carino. Za impor-tirano 'kitajsko obleko, steklene izdelke in električne potrebščine bodo morali -plačati avstralski trgovci 38 odstotkov več carine. POLICISTI V ZIMSKIH UNIFORMAH DETROIT, Mich., 8. julija. Danes, ko je kazal toplomer 104 stopinje, je policijsko načelstvo odredilo inšpekcijo zimskih u-niform. Od policistov je kar teklo, ko so se pbjavili v glavnem ^tanu v zimskih uniformah, katere tehtajo po deset funtov. ANGLEŠKI KRALJ SE BO PODAL NA RIVIERO PARIZ, Francija, 8. julija.— Angleška vlada je oficijelno obvestila Francijo, da nataera-va angleški kralj Edvard preživeti dva tedna na francoski miljonov šterlingov. Zračna sila^ ki bo po sedanjem načrtu potrojena, bo zahtevala komaj manj kot mornarica. Armada pa bo za mehanizacijo zahtevala 6 do 7 miljonov funtov šterlingov. Že do sedaj je prejela mornarica 80,230,000 funtov šterlingov in sicer 69,930,000 za svoj običajni proračun, preostanek pa v obliki posebnih dovolil. Prihodnji teden bodo posamezni ministri svojo zadevo zagovarjali pred poslansko zbornico. Vojno ministrstvo naznanja, da bo 17 polkov izvežbanih v letalstvu za obrambo industrijskih krajev. ZAROTA ZA OSVOBODITEV UKRAJINE Štiri države bodo skušale odtrgati Ukrajino ' o d Rusije. — Med temi državami je tudi Jugoslavija. MEXICO, Mehika, 8. julija. Veliko navdušenje je nastalo, ko je senator Dennis Chavez pred stalnftn kongresnim odborom iz?javil, da bo mehiška vlada večinoma izvedla isti program kot predsednik Roosevelt v Združenih državah. Chavez je rekel, da je mehiška revolucija deželi politično, gospodarsko in družaibno pomagala ter je izrazil svoje upanje, da bo prišel dan, ko v Mehiki ne bo več nikogar, ki ne bi imel enaike pravice za napredovanje. Senator Frederico Medrano je rekel, da panameriški ideal zahteva, da se vezi skupnih interesov med narodi vtrdijo, da so neutemeljena sumničenja iz-trebljena iz sveta in da je medsebojno nezaupanje pregnano. V mehiško glavno mesto so prišli zastopniki ameriškega kongresa, da se udeleže otvoritve ceste iz Laredo v Mexico. DUNAJ, Avstrija, 8. julija.— Štiri evropske države so se dogovorile, da bodo skušale sovjetski Rusiji iztrgati Ukraji-Rivieri. Na počitnice se bo po-Jnovin iz ^ postaviti neodvisno 111 • 1 ■ • j JtoOWA IrOT* Kn rvi^r!' IrniHilr nn dal konci meseca julija. Stanoval bo v vili L'Horizon, ki je lafet znane igralke Maxine Elliot. Pri tem udarcu na Lewisa pa je Green našel tudi za veleindustrijo nekaj neprijaznih besed. Kot pravi Green, je iz izjav jeklarskih baronov zadnjih dni razvidno, da se zavedajo težkoc, ki jih čakajo. •! 'fju| Iz njihovega stališča in izjav pa ni mogoče posneti ničesar drugega, kot da ne razumejo- nobenega drugega jezika, kot jezik nasilja. državo, kar bo prvi' korak za razkosanfje sovjetske unije. Na čelu tega dogovora stoji Nemčija, katero podpirajo Jugoslavija, Avstrija in Madžarska. Ta zarota je razvidna iz polziva, kaiterega je objavil neredno izhajajoči list " Carjev Kurir" v Beogradu na ruske begunce, da ostanejo neločljiva skupina, dofcler ne pride čas, da bo ovrzena sov^jet^ka vlada. List poživlja ruske begunce, da se pridružijo vsakemu, ki obljublja svobodo za Ukrajino. PREDSEDNIKOVA MATI 0 VOLITVAH ROCKLAND, Me., 8. julija. Ko so danes vprašali predsednikovo mater Mrs. Saro Delano Roosevelt, kaj miši i o izidu predsedniških volitev, je odvrnila: "Ljudje, ki ne marajo mojega sina, bodo storili vse, kar je v njih moči, da bodo preprečili njegovo ponovno izvolitev, toda ..." Stavka ni končala, toda vsak ve, kaj je mislila povedati. Ni pa še jiikakega upanja na dež. Vremensiki urad iz Washingtona naznanja, da (iežja ni pričakovati še najmanj tri dni. Koruza, ki je bila še edino upanje farmerjev, ki so že videli, kako se jim je posušila pšenica, vene in umira po velikanskih planjavah. Ko so jim bila požgana polja, so se farmerji obrnili na vlado za pomoč. Predsednik Roosevelt je naznanil iz Washington na, da je izdelan načrt za tako jšrijo denarno pomoč 170,000 izmed 204,000 družin, ki so bile vsled dolgotrajne suše pahnjene v revščino. Predsednik je tudi rekel, da bo v avgustu obiskal po suši prizadete kraje in da bo do tega časa še 34,000 farmerskili družin dobivalo podporo. V državah North in South Dakota, v vzhodnem delu Montane in v Wyomingu je 97 o-krajev, kjer se je pšenica popolnoma -posušila in bodo farmerji prvi dobili zvezno pomoč. Pri WPA je zaposlenih 50,000 farmerjev, ki dobivajo povprečno po $15 na teden. Cena pšenice je naglo naraščala, da 'je dolsegla $1.10 na bušelj. Ko pa je- prišlo poročilo, da je v Sankačevanu deževalo, je cena naglo padla in celo en cent pod ceno prejšnjega dne. Vročina polagoma prodira od Rockie Mountains proti vzhodu. V nekaterih mestih so se obcestni hodniki zbočili pod pekočim solncem. KRALJ ZOCU BO POSETIL BUKAREŠTO BUKAREŠTA, Rumunska, 8. julija. — "Lupta" poroča, da je rumunska vlada prejela u-radno obvestilo o skorajšrijem oficielne mobisku albanskega kralja, ki bo prišel v Bukarešto 15. julija in bo ostal v Rumu-niji tri dni. To bo prvi poeet albanskega kralja v Rumuniji. Obisku pripisujejo v diplomatskih krogih precejšnjo politično važiJost, DRŽAVLJANSKA VOJNA NA KITAJSKEM ' HONKONG, 8. julifja. — Potrjujejo se vesti, da je centralna kitajska vlada pod vodstvom generala Čangkajška o-ficielno napovedala vojno juž-no-kitajski vladi pod vodstvom generala Čan-Cian-Tanga. Dejansko se vrše borbe že več dni. Računali so, da bo ostalo pri lokalnih spopadih, nepo-tairljivo stališče, ki sta ga zavzemali obe vladi, pa je do vedlo do napovedi vojne. Kakor poroča kan tonska agencija, §o se že pričele sovražnosti med nankinSkimi in kantonskimi sprednjimi stražami. Kanton-ska vojska je prodrla globoko v ozemlje pokrajine Hunan in. se že bliža njenemu glavnemu mestu Čangsi. Potrjujejo so trrdi vesti o mnogih dezertaci-jah iz vrst nankinške vojske. Nankinški vojaki se nočejo pokoriti svojim poveljnikom in se boriti proti svoiim rojakom v kantonski armadi. New York, Thursday, July 9, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ92. Naroda" TA Corporation) Owned and Pabllabed by Mlotenic publishing company tnnk Balacr, President__l. Benedlk Thu I i Place cf tU Wcat I$tfc ot the corporation asd addi<«aaea at above officers: af Miriitin, Ne« I«k Oty. N. X. G1AS NAKODA CVeiee mt the ^eeple) B*«7 Dty Except Sondaya ud^HoUdaji Ea celo lato velja u Aiaeriko In «*nado .....................96.00 F A POl leta iMiatiMimiiiiiii $3.00 frtt leta .................. ILfiO Za New tork an celo leto......f7.00 Za pot leta.................... $3.50 Za lnortmetro ta celo leto......|7.00 Za pol Teta ....*•...■...»*»»•*• ^UO Subscription Yearly $6.00 Doplrt bras podpisa In osebnosti as ne priob&tfejo. t)enar naj ae blagOToIl pošiljati po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m nam tudi pmjgnj« bivališče namnl, da hitreje najdemo naslovnika. *. Advertiaement on A*rt*taent "Glas Naroda" lcbaja vsaki dan Isvaemfit aadelj tn praznikov "GLAS NARODA", 21« W. IStta Street, New Yerk. N. Y. __Telephone: CHelsea 3—1242 ABESINCI IN PRIMORSKI SLOVENCI Dne 1. junija je dala italijanska vlada s posebnim odlokom, ki nosi številko 1019, abesinskemu prebivalstvu gotove svoboščine. Glavarji abesinskih plemen bodo zastopani v posebnem odboru, ki se imenuje 44Svet za italijansko Vzhodno Afriko". Ta odbor se bo bavil z gospodarskimi in kulturnimi vprašanji in z vprašanji, ki se tičejo sooijalnega in narodnostnega utroja prebivalstva. , . Abesinska sodišča ne bodo odpravljena. Abesinski sodniki bodo tudi vbodoče nalagali primerne kazni za manjše pre-greške. Ubijalci, morilci, roparji in ovaduhi bodo seveda morali dajati odgovor pred italijanskimi sodniki. Abesinskemu prebivalstva je zajamčena verska svoboda. Italijanske oblasti bodo nanovo zgradile porušene cerkve. Vse vladne listine bodo sestarvljene v italijanskem, arabskem in amharskem (to je domačem, afoesinskem) jeziku. Po šolah bodo učitelji poučevali poleg italijanščine tudi arabščino in amharsčino. S tem vladnim odlokom je torej dobilo abesinsko prebivalstvo gotove, četudi precej omejene svoboščine. Primorski .Slovenci, ki jih je usoda pahnila pod italijansko nadvlado, pa seveda nima jo teh pravic. Slovenščina je bila izgnana iz šol, sodišč, uradov in cerkva. Pa še nekaj dragega se je zgodilo: niti žrtvam abesin-ske vojne nočejo Italijani priznati njihove narodnosti. Soglasno z uradnimi statistikami je tekom vojne v Abe-siniji padlo na bojišču 2313 italijanskih vojakov. Kolikor se je moglo dognati, je ibilo med njimi tiidi šestintrideset Slovencev. Po raznih primorskih in kraških yaseh so dale italijanske oblasti vzidati tem padlim Slovencem spominske plošče. Na ploščah so napisi, ki javljajo svetu, da so ti "Mladeniči in možje s smrtjo poudarili fašistični in italijanski značaj obmejnega ozemlja". Te besede tiekam Čudno zvene, ako pomislimo, da je pobegnilo v zadnjem letu iz obmejnih krajev v Jugoslavijo nad dva tisoč fantov in mož, katere je skušal Mussolini vtaJmfti v italijansko vojaško suknjo. Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ~ V JUGOSLAVIJO Za $ £.60 _________________; toln. 100 - f 5.M ___________________ Din. 20« $ 7.25 ...................... Din. 300 $11.« .................... Din. "500 923.00 .................... Dili. 1000 HtfJO ....................Din. 2000 V ITALIJO Za $ 0.00 --------------- $ ujm__________________ * 43.00 ------------------ $83.00 $165.00 ___________________ $245.00 .................. ..lir 100 > .. Ur 200 .Lir 500 * tir 1000 , „ Lir 2600 . lir $000 MXMBX OEKX 8ltDAJ EITKO MBWJAJO 80 NAVWDEITlI OMKM P0RV$$JBirE 8PWtUXXBIGQRl AH TH)Ll Za' HplaHle večjllr peskov ket zgoraj navedeno, Miri v dinarjih ali lirah dovoljujemo Se pogfeje. IZPLAČILA V lspuaio $ 5.— $10^ -$15.— - ......... ...........^I(JJSB ................ $40.— * • - , JUL* fM^- " - _____________________45L50 kraju tapaOto i NiiAfeoi mUMepn ta^x tifte iA ni. COMPANY "Glas Narotia*' , i m* m MAT lote, N. Y. isssss^s^sstottitBttBmsta^^ Misli ha četrtega julija. ; Dataes je četrti julij, tore^j praznik, dan neodvisnosti za vso Ameriko. Iz velikega New Yorka je pohitelo kak poldrugi milijon ljudi na deželo, da še nekoliko odpocijdjo, nadihajo svežega zraka in pokrepijo na duhu in telesu. Nedaleč od mene je most, ki veže mesto z de1 želo. In tam je bila tata gnje-ča dan poprej, kot bi bežalo celo mesto pred pretečo vojska Jaz sedim pri svojem razglednem oknu — imam namreč svojo dvorano, koder prebijem večino svojega časa. Je tako: spredaj je stanovanje, potem je streha, koder imamo čeden vrt. Od tam se pride pa v velik prazen prostor, ki ima stene, streho, okna, drugega pa ne. §e pravi: je tudi drugega dosti. Nek a!j mojega orodja, nekaj zabojev in skrinj ter razne druge stvari, ki delajo v stanovanju človeku napoto. Prostor je petdeset čevljev dolg in štirideset širofk — torej bi bil dovolj velik za čedno dvorano. Zato ga imenujem narodni dom. Premišljal sem dolgo, Čemu je zidal lastnik ta prostor — seveda ne včeraj, ampak nekako pred petdesetimi leti. No, iznašel -sem tudi to. Če greš namreč na drago stran hiše, v celo seveda, vidiš od dežja napol izprfan napis: pogrebnik. Ko sem prvič videl ta napis, so se mi nehote raztegnila usta proti ušesom. Zakaj v življenju sem dostikrat narajmal tako, da sem bil — če ne pri po-grebniku, pa blizu nje'ga. Leta 1908 sem preselil tajniški urad SNPJ — in sebe seveda — i-z sredine Chicaga doli v češko Kalifornijo tka zapadni strani mesta. Zakaj so ji rekli: češka, sem kmalu uganil. Bili so skoro sami Cehi tam. Ampak ime Kalifornija — to je bilo in ostalo nekaka uganjka do danes. Najel sem bil čedno hišo za eno dru-zino na znani Lawndale. Tam je bil urad tajništva do 1. 1909, kasneje pa uredniški prostor za Glasilo SNPJ, katerega urednik sem bil do leta 1911. sem moral čepeti dan za dnem v uradu. Nekako kmalu po svoji odpovedi sem kupil hišo v bližini na znani M-ilHard Ave. In na drugi strani-moje hiše, preko "ele" je bil zopet pogrebnik. V ti-stih časih so imeli še konje in bilo je gnoja zar moj vrt, da je vse zgorelo. Pustil sem namreč nametati čevlje na visoko svežega gnoja, kar ni bilo dobro za rast, ker je bilo pre-gorko. 'Tudi s tem pogrebnikom sva bila dobra prijatelja. Najbolj mi je imponiral, kadar je imel svoje isikušnje za parade. V tistih časih so ljudje še paradi rali po ulicah z maršali na konjih. In koga drugega naj izbero, če ne njega, pogrebni-ka,_ki je imel krasne, iskre konje? Ali naj gredo k sose-. du, ki je imel poln hlev mrh in I je delal za.mesto? Vša"j veste,! kakšni so bili tisti konji, ki so' se premikali kot sence po ulicah in vlačili s težavo kopita za sabo. Pre"d vsako parado se je gospodar pogrebnik nekoliko dni treniral. Ni bil vsak dan na konju in je moral že paziti, da ga ne polomi. Pripeljal mu je hlapec lepo osedlanega konjiča na "elo" potem je pa šlo od enega konca do drugega, včasih v trap, potem galop, da so metala kopita mehko prst preko vrtnih plotov. In meni se je zdel t&ko nekaj imenitnega, da sem ga po vsakem takem treniranju obiskal in se nenatvadno dolgo ustavil pri njem. Zdelo se mi je, da je nekaka Čast zame, poznati tako veliko osebo. Naj omenjam zraven še to, da je bila blizu mene mailat češka cerkvica, kamor so pripeljali vse Čehe, ki so želeli biti cerkveno pokopani. In kolikor pogrebov sem videl, nobenega ni bilo brez godbe. To je opazil tukli moj mali, tedaj parlet-ni fantek, pa mi pravi o neki priliki: i. "Ata, kadar bom jaz velik, bom muzikant." 4'Zakaj pa," ga vprašam začuden. "Zato ker muzikantje nikoli ne umro." Fantek je mislil tihih želja, pa če so kaj zalegle sH\ ne. Vsafef meni je bilo ložje. Par dni zatem mi nekdo pove, da ima primerno stanova* nje naš slovenski pogrebnih Žele. Grem do njega in kmalu sva bLlrvič po dolgih letih, da nisem bil v senci po-grebrtiikoVi. Bil je sicer eden kakega pol bloka vstran, no, pa to ni več štelo. Ko pridem leta 1933 v New York, sem takoj prvi dan s&le-nij, da moramo iskati primerno stanovanje. Živeti v apart-mentu,'z ljudmi pod tabo, naid tabo, na desno in levo, spredaj in zadaj — tega nisem bil navajen, ker sem skoro vse življenje živel v hiši sam zatee. Hotel s4m nekaj takega, da bomo kolikor mogoče sami zase, da iie bomo mi motili nikogar in nikdo nas. Že pO^rej so molji gledadi to stanovanje, ki me* je na srečo počakalo. Videl sem, da je kot nalašč za nas. Pine zvefze, Sami zase, sVetld, haja vsak dan svetlo olnce. In Večer za večerom občudujem heiarečeno lepe zarje in dan za dnem prihajam bolj do prepričanja, da lepšega koščka sveta v miniaturi še niso našle moje oči. Milijoni hite v naravo, meni pa ni treba drugega, kakor pogledati kozi okna, pa imam vse kar iščejo drugi tako daleč preč. Če pa hočem imeti nekoliko gibanja, šetn s par koraki v prosti naravi. Neki rojak me je vprašal ob neki priliki: ^ . . , -, - teko je to, da ravno ti **> ^es otrok kot se spo- je # zmiTaj kaj posebne- stafcneš Ka?" • Nevem, zakaj. Eni šo taki, (3a sedejo in ostanejo, koder so, drugi nemirno' iščejo in konec konča tridi — najdejo. pošiljamo v staro do-raorino. Kdor ga ho^ ce naročiti za tvoje sorodnike ali pri jate* {je> to lahko stori. ~ Naročnina" ža-star i kraj kane #7. — Yf Italijo lista ne posi- Mm**- njega življenja. Ali hočete, da vam jih nekaj povem? Ali si že slišal ženo, ko o-pravlja svojega moža. Pravzaprav ga ne o!pravlja, ampak vse, kar pravi o njem, je čista in gola resnica. Tako ga poveličuje : — Moj mož ni vreden faje tobaka. Pijanec je in zaprav-ljivec. Za nič drugega na svetu se ne briga kot za jed in za pijačo. Za jed pravzaprav ne toliko kot za pijačo. Potpije pa vse, kar teče. Nobene mere ne pozna. Vse dni se kesam, ker sem ga vzela. Takole ga bo častila. Ti pa moraš postati uljuden in s tem seveda tudi hinavski. Reči ji moraš: — Oh, tak pa vseeno ni, kakor praviš. Nekaj veselja in zabave mora imeti. Saj vendar dela. Z drugimi se pa tudi ne vlači. -S tem jo boš potolažil. Izdala se seveda ne bo, da si jo potolažil, kajti rekla bo le: — Ja, seveda dela. Kaj pa bo, če ne bo delal. O ne, za druge mu pa ni, to pa sama dobro vem. Vidiš, tako, pa boš s svojo uljudnostjo ali hinavščino napravil mir v hiši. Takoj bo pa ogenj v strehi, ce ji pritrdiš in reeeš: — Ja, kar ne gre, pa res ne gre. Saj je še čudno, da izhajaš, ker vse po grlu požene. Res si velika reva, in škoda za te, ker si ga vzela. S tem, da boš pritrdil njenim besedam, boš ^dregnil v sršenovo gnezdo. Jezno te bo pogledala in siknila: — Ti pa kar molči. Ti nisi nič boljši kot je moj. Pa kaj boljši! Stokrat slabši si kot je moj. VČasi poslušam ženske. Prav zaprav jih nič kaj rad ne poslušam, toda priložnost me pahne v njihovo komapnijo. — Oh, nikamor ne grem, — pravi,—ker nimam nobene spodobne obleke. In poglej, kako mi lasje štrle na vse konce in kraje. — Oh, — ji uljudno hinavi prijateljica, — obleka, ki jo i-maš tia sebi, je pa že lepa. In lepše si počesana kot sem jaz. To vselej zaleže. Sveti Bog, kaj bi bilo, če bi ji pritrdila: — V tisti obleki pa res nikamor ne moreš. In s tako frizuro tudi ne. Saj se ti bodo vsi smejali. Le tako ji povej, — po pravici in brez hinavščine, pa si boš pri priči nakopala največjo sovražnico. Ali če se mati ujeda zast$an svojega otroka: — Poglej ga no, kako je spet ves popackan. Sama ne vem, kaj dela. In nobene stvari me ne uboga. Ja saj pravim, — še ob pamet me bo spravil. Tako se pritožuje, toda Bog ne daj, ji pritrditi. Reči moraš: — Ah, otrok je otrok. Otroku vendar ne boš zamerila. Saj je brihten fantek in zato se rad igra. Prav lušten in le"p fantek je. Nikdar več bi te ne pogledala, če bi ji pošteno svetoval, brez uljudnosti in hinavščine: — Enkrat, ali dvakrat ga prav poSteno nasekaj, pa bo dal dobi. Tako je in nič drugače. Z u-Ijudnostjo in hinavščino prideš v tem of>kvarjenem svetu kamorkoli, z odkritosrčnostjo pa ne posebno daleč. So pa tudi ljudje, ki nočejo hinavščine in poklonov. Toda taki so redki. Ddbe se pa le. Naprimer tišta rojakinja, ki je od večera do ranega jutra zmerjala svojega moža. Ker ni mogel več poslušati, je poskušal s hihaVšfchio in ji-je rekel: s — Ah, saj v&n, da si pridna^ in dobra, Marjanca. Saj te i-tnam rad, ker si najboljša žena na svetu. — Hudič sta, — je zavrev iala vanj — hudič, ne pa naj-| ^ boljša žena. " QL28 WA R OT)j£j9 New York, Thursday, July 9, 1936 FRANCIS JAMMES: 2IVALSKI VRT — mnogo drugih. In vsi so živeli na veliki planini v miru. Ubogi, postarani konj, vpre- ko je s poznal svoje bivše tova-žen v kočijo, je dremal v de-' riše v bedi in videl, da so srečni, ževni polnoči pred vrati zakot-1 Tam so bili tisti, ki so vozili ne restavracije, kjer so se sme-1 kamenje, ki so jih tepli z bičem jale ženske in mladi moški. j in so padali pod težo vozov; In ubogo suho kljuse poveše-j bili so tam oni, ki so zavezanih ne glave in slabih nog, žfklostno'oči gonili po deset ur na dan do smrti, je čakalo tu, kdaj mu' vrtiljak lesenih konj. Bile so bo dobra volja razuzdancev do- kobile, tki so med bikoborbami volila vrniti se v smrdljivo tekale pred očmi deklet, zročih konjušnico. j smeje, kako pometa drobovje V svojem polsnu je slišal teli ubogih živali vroči pesek konj grobosti teh moških in j arene. Bilo je tam še mnogo žensk. Bil je tega strašno vajen že od nekdaj. Jtazumel je s svojimi ubogimi možgami, da ni razlike med kričanjem, vr-tiljakotai in kričanjem ženske iz bara. In tistega večera je nejasno sanjal o majhnem žrebičku, kakršen je bil in .o travniku, po katerem je skakal v zeleni travi s svojo materjo. Kar je padel mrtev na blatni tlak. Prišel je pred nebeška vrata. Veliki učenjak, ki je čakal, kdaj mu bo sveti Peter odprl, je dejal konju: — Kaj bi pa rad tu? Saj vendar nimaš pravice vstopiti v nebesa. Jaz imam to pravico, ker sem bil rojen iz žene. A ubogo kljuse mu je odgovorilo: Sicer so bile pa tudi druge živali srečne. Mački, skrivnostni ioi razkošni, so poslušali samo angele, ki so se jfrn smehljali; igrali so se s koncem motvoza, ki so ga gugali z lahkimi tačicami z občutkom važnosti, ki je niso hoteli pojasniti. Psice so ubijale svoj čas z dojerijem mladičev. Ribe so plavale brez strahu pred ribičem, ptica je letala brez strahu pred lovcem. In vse to je bilo prijetno. Toda človeka v tem raju ni bilo. — Mdja mati je bila nežna kobila. Umrla je stara in izmučena. Prihajam vprašat, ali je tu. Tedaj so se odprla vrata in prikazal se je Živalski raj. In stari konj je spoznal svojo mater, ki gta je tudi spoznala. Pozdravila ga je z rezgetanjem. In ko sta bila oba na nebeški POTOVANJE V INOZEMSTVO Ta je dvanajsti izmed člankov o državljanstvu "in naturalizaciji. Car stare domovine in želja Inozemec, na drugi strani, videti zopet sorodnike in prija-! ne more nikdar l^iti popolno-telje v starem kraju, vabi vsako ma zagotovljen, da bo zopet leto veliko število priseljencev j priptiščen. On potuje s potnim v tok turizma iz Združenih dr- listom rojstne domovine. Pred-žav v zunanji svet. Malokdo no zapusti Združene države, on izmed priseljencev ne sanja o j si navadno priskrbi talcozvani dnevu, ko bo mogel zopet obis-; povratni permit. To dovolje- Berea, O. Po dolgem času se tudi jaz malo oglasim, da bodo vedeli, ■da sem še med živimi. Pred MATI KRALJA ESKIMOV JE UMRLA Pred dnevi se je ponesrečila kratkim sem čital v Zgagovi v Dolnjih Kamencah, ki so od koloni, da je Zgaga obiskal Novega mesta oddaljene dobrih Cleveland in okolico. To je le- 30 minut, 80-letna posostnica po. Že lansko leto sem ga po- Terezija Planinškova. Pred hi-vabil na stari teran in na klo- šo je padla preko lesenega plo-base, in mu nisem zameril, ker ta in pri padcu dobila tako huje predaleč, toda sedaj je obi- de notranje poškodbe, da jim skal Cleveland in se je vozil podlegla. Pokdjna Terezija Pla-v Banberton, pa ni rekel: Tre- ninškova je bila mati Janeza ba je pogledati, ali je še kaj Planinska polarnega lovca, terana? Teran še čaka, pa ne' zlatoi^kalca, stezosledca itd. bo dolgo. Kakor zgleda je Zgaga obiskal samo boljše ljudi, o katerem so ameriški listi že mnogo pisali. Janez Planinšek nas je slabših je pa pustil j .1e živel dolgo časa med Eskimi vpisnika. Če bi prišel k me-!tam poročil z domačinko in kar iz zapisnika. Če bi prišel ni, bi mu dal pršuta, in kadar j Voljen jei bil za kralja Eski-bi enega zdelal, bi dobil druze- kati rojstno domovino. Ko ta dan pride, s kakimi papirji naj potuje? Tudi v tem slučaju najdemo, da ameriško državljanstvo dela veliko razliko. Čim je kdo natural iziran, je vpravičen do a-meriškega pasport a, in ko priseljenec, ki je postal ameriški državljan, potuje v inozemstvo, ima s seboj ameriški pasport. Ker je ameriški državljan, vprašanje njegove zopetne pripustitve v Združene države livadi, je bil konj ves srečen,' sprtofo ne prihaja v pošltev. Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Workingrmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. ¥. ODBOR Predsednik: FRANK KOŠAK «0-« Catalpa Ave, B'klyn. N. Y. podpredsednik: FRANK CERAR 1829 Woodbine St., B'klyn. N. Y. Blagajnik: Tajnik: JOHN YITRKAB Jr.. LOVRENC GIOVANFLL1. 406 HTmrod 8t., B'klyn, N. Y. 813 Woodward Ave., B'klyn, N. Y. Zapisnikar: FRANK PADAR, , M Evergreen Ave.. B'klyn. N. Y. Nadzorniki: I. JOHN HABIAN II. VICTOR KOBILCA 1287 Greene Ave., B'klyn, N. Y. 61-45 Linden St., B'klyn. N. Y. III. JOHN KRTŽEL 1822 Linden St., Brooklyn, N. Y. DRUŠTVO OBSTOJI ŠE LE 17 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DESET TTSOČ DOLARJEV Društvene seje se vrSe vsako drugo soboto v mesecu v društveniL prostorih v American-Slovenian Auditorium, 353 Irving Ave., Brooklyn. N. ¥. — Rojaki in rojakinje v New Yorku in okolici zavarujte m ta slučaj bolezni ali nesreče. Iz okolice od 25 do 50 milj se sprejme Sana, če je v okrožju 5 milj že 5 članov. Za natančna pojasnila se Obrnite na katerega zgoraj omenjenih odbornikov. nje mu daje pravico, da se sme povrniti kot izvenkvoten priseljenec, vendarle pa je še vedno podvržen zahtevam priseljeniških zakonov, 'kakor na primer 'glede zdravstvenega stanja, vkolikor priseljeniški zakon izključuje vse inozemce, ki imajo nekatere bolezni. Seveda po navadi tak inozemec ne bo imel nikake težave pri po-vratku, ako ni bil predolgo odsoten, ali bilo je precej slučajev, ko ni. o oblalsti pripustile po-vračajočih priseljencev. Pa je tudi precej drugih važnih razlik med državljanom in inozemcem, ki potuje v inozemstvo. Povratni permit velja le za leto dni, ako ni doticnik zaprosil za podaljšanje. Naturals izi rani državljan pa mora o-stati v rojstni domovini dve eti in vsaki drugi inozemski deželi pet let, ne da bi nastala nikaka sitnost. (Daljše bivanje utegne biti v protislovju z njegovo zapriseženo izjavo, podano ob naturalizaciji, da namerava bivati za stalno v Združenih državah.) i . Dočim potovanje z ameriškim pasportom zagotavlja po-vratek v Združene države, je doticnik, ki ga ima, toliko na boljšem ali pa na slabšem, kar se tiče njegovega položaja v ga. Tudi klobas mora biti še par metrov. Zgaga, zapiši si sedaj v svoj zapisnik, da ne bo drugikrat izgovora. Naše društvo Delavec, štev. 257 SNPJ., West Park, O., bo imelo piknik 12. julija, 1936 na Bradley Rd. pri Joseph Zorau. Povem vara, da bo balincarska tekma z večjo nagrado kot lansko leto. Tisti, ki nimate vozil, pridite s poulično železnico do Harwart Denison mosta East. Tam bo Čakal truck z znakom SNPJ. in vas bo odpeljal na pikniške prostore. Vozil bo od 2.30 do 4. ure popoldne.- Toraj nasvidenje 12. julija na Delavskem pikniku. Delavci k delavcu! Zdravo! Kari Strekelj, naročnik. dajati dotičniku nekako novo dostojanstvo in prestiž. V drugih slučajih ljudje v starem kraju mu tegnejo očitati, da se je odrekel izvirnega državljanstva. To je vprašanje, na katero vsak posameznik mora odgovarjati sam za se. Tekom bivanja v inozemstva je ameriški državljan pod zaščito ameriške zastave; ena izmed poglavitnih nalog ameriških poslaništev in konzulatov je dajati mu vsako mogočo pomoč in zaščito. Inozemec, pa naj je živel še toliko let v Združenih državah, ne more zahtevati zaščito ameriških diplo-matičnih in konzularnih zastopnikov. V slučaju kake težave se mora zatekati k zastopnikom svoje lastne vlade. Dejstvo je, da zakoni raznih evropskih držav ne pripoznavajo popolnoma pravice svojih sonarodnjakov do spremembe državljanstva. Bili «o celo slu- mov. Mati Terezija se je do zadnjega vsak dan hrepeneče ozirala po pismonoši v nadi, da bo prejela od svojega ljublje- THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ93 ki je bil pre«l dnevi pri zelo kočljivem zdravstvenem stanju o-periran. Po kratkem, hudem trpljenju je podlegel poškodbam. Državno tožilstvo je odredilo ogled na kra(ju nesreče in sodno obdukcijo. Zdravnik je ugotovil, da si je Ošaben pri padcu zlomil nogo v desnem kolku, dobil nevarne notranje poškodbe, smrt pa jo nastopila prav za prav zaradi komplikacij ob vnetju trebušne mrene, s katerim so ga bili že pred dnevi pripeljali v bolnišnico Kakor domnevajo nekateri, je planil skozi okno v tronotku duševne zmedenosti, drugi pa sodijo, da je lo vedel, kako brez igledno if njegovo Marijo, pa je v obupu tvega poslednji korak. nega sina, o katerem že pet let ni glasu, kake vrstice. Do zadnjega je upala in s tem upanrjem tudi legla na mrtvaški oder. Sin Janez se je zadnjič oglasil 12. avgusta 1931, ko je napravil s svojo d nižino, s hčerko Inez in s i no mTonvjom v čolnu 8(X)0 milj dolgo potovanje z dal njega severa na skrajni jug. Tragedija železniškega ČUVARJA V obči državni bolnišnici je 24. junija prišlo do tragične nesreče. Z okna bolniške sobe v prvem nadstropju kirurškega oddelka se je okrog 4. zjutraj vrgel v samomorilnem namenu 49-letni nočni čuvaj državnih železnic in družinski oče Edmund Ošaben iz Korvtkove ul.. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih po vesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovi«^ ADVERTISEMENT ADVERTLSKM EXT . . . - « jčaji, ko so vpoklicali v vojsko stari domoymi. V mnogih slu- naturalizirane ameriške držav-ca.]ih ameriški pasport utegne Hotio V lo+iK ™ ^l«/!« BETONSKI ZID PRI GRAND COULEE NASIPU Eden izmed 150 ogromnih tet onskih blokov, M bodo tvorili velik nasip pri Teki Cdltimbia v državi Washington, ljane. V zadnjih letih je vlada Združenih držav sklenila posebne pogodbe z raznimi državami, po katerih se popolnoma priznava pravica naturalizi-ranih državljanov. Kjer takih pogodb ni, kakor na pr. v slučaju Poljske, Italije, Francije, Nemčije, Jugoslavije, Avstrije in Rusije, ameriški State Department svari uatu raliz i ran e državljane, -ki nameravajo potovati v inozemstvo, in ako so vpoklicani v vojsko stare domovine, nastopa z ostrim protestom. V mnogih slučajih, 2fla®ti za Časa miru, ti protesti imajo zazeljeni učinek. Ako gre za iiiozemca, se ne more protestirati. Naturaliziran državljan, ki potuje v mozemtvo, ima v praksi isti položaj kot tu roden Amerikanec, in dokler ima pasport, ki je še v veljavi, ni govora o kakih težkočah ob po-Vrktku. Tno^eTrrec pa ne more biti nikdar siguren v tem pogledu m mora vedno paziti na to, da ne ostane predolgo v inozemstvu, če, noče izgubiti pravice kot izvenkvoten priseljenec, pa da nadde, da so se mu vrata v Ameriko zaprla. VI, KI IŠČETE SREČO! Zakaj osvaja astrologija vsakodnevno na tisoče novih pristašev? Zato, ker živimo v težkem, borh in. trpljenja težkem in polnem časa. Kadar je dobro. vsi dobro žive, ne da bi pomislili na slabe čase. Ali danes, v času svetovne krize je to drugače. Življenske prilike so nesigurne, nevarnosti in po-gibelj preti na vsakem koraku. Življenjski pogoji so težki. Ljubezen in harmonija je lepa, ali predvsem je treba živeti. Bodočnost stoji pred vami! Vsa. črna in mra ena! Zato pa morate postati pristaši astrološke in grafološke znanosti, katera Vam bo osvetila Vašo življenjsko pot. Na osnovi svoje sposobnosti, na o-snovi astrološke znanosti, boste videli svojo bodočnost pred seboj. Jasno življenje se Vam bo preokre-nilo v nov tok, ki \ as bo prineslo v novo smer, ki Vam bo prinesla uspeha in zadovoljstva. Jasno Vam bo kaj stavlja zapreke Vašemu eksistenčnemu uspehu. Vaša izjava Vam po pokazala popolne rezultate. s katerimi bo sigurno modificirala Vaše življenje, posebno: - V ljubezni Spoznali boste direktive tega čustva in uživali boste potem popolno srečo. Na Vašem ognjišču bo zavladala spet sreča in obojestransko zaupanje, brez katerega ni zadovoljstva in življenjske sreče. V poslovanju Vaša izjava Vas bo predčasno opozorila na Vaša podvzetja in načrte, ter boste tako lahko dosegli največji uspeh. Razjasnila Vam bo situacijo k. Vas bo pripeljala do zaželjenega eilja. Z eno besedo, pokazala Vam bo pot, kateri sledite v življenju, in ki nima ovir. O življenju Vam bo Karmah sestavil skrbno in precizno prognozo, ki Vas bo krmarila skozi valovje življenja in bo Vaš siguren svetovalec. V bolezni Vam bo izjava iskren prijatelj, ker Vam bo pokazala časovno nevarnost in časovno naklonjenost obolenju. in^re^Venn nf^H D°KA5°V kako * astrološki - grafološki nasvet pomagal v raznih življenjskih prilikah, odkril in preokrenil na dobro dogodke, ki so izgledali nevarni in kateri bi lahko zaključili nad vse dramatsko. RAZDRTA ZAROKA Brigita Helman, nemška Izseljenka, mladenka 10 let. V .si fantje so jo oboževali, ona pa je med njimi i2brala Johana Diesl, kateremu je bilo 20 let. Poroka naj bi se vršna po njegovem obisku v domovino. Dva meseca po njegovem odhodu v Nemčijo opazi Brigita, po korespon d ene i, katero sta med tem Izmenjavala, da se on ohlaja in da v pismih ni več tiste iskrenosti, katero bi ona, kot nevesta; xjfi njega pričakovala. Pismeno ga vpraža in on ji je priznaj da' se je med doma spoznal z drugim dekletom. Ona pa je tako razočarajin noteJa v naglici izbrati drugega. Vendar je pred pozitivnostjo te odloči ■ We prsala na naslov: Karmah-Studio, Žalec, od katerega je prejela naslednji odgovor. . . . "čeprav je Joha.71 spoznal drugo dekle, veodar ima on Vas Se vedno rad, čakajte, ker le z njim boste srečna!"1 Brigita se je z ozirom na ta odgovor potolažila in se odločila, da počaka. Johan se je vrnil v Ameriko, žal mu je bilo razstanka, prosil je Brigito odpuščanja, ter &e je na novo zaljubil v njo. Osnovala sta skupni du«n, ter živita zelo srečno. ter se je ob priliki pogreba gospoda Wllsona podrobneje seznanil s Fanny. Zainteresirala ga je sirota brez očeta, soža-lje pa je naglo pognalo globje korenine, korenine mlade ljubezni. Mati, g«ospa Wilson, pa se je baJa za svojo hčerko, ker ni hotela, da bi jo Leon samo izkoriščal. K a r m a h pa ji je poslal naslednje pismo. "Xe bojte se, iskrenost in poštenost pisca je tako velika, da bo kmalu za Vas rodila popolnoma novo sroeo." Po preteku dobrih dveh mesecev je bila Fanny Leonova žena, »-ospa Wilson pa se je istega dne poročila tudi z Leonovim očetom, vdovcem. SQDXIJA — PROCESI Nesoglasje in prepiri so ruši- LOČITEV ZAKONA li zakonsko skupnost para Franca Amelit, starega 43 let. Ona ni vedela kaj bi. Pa je prsala na naslov: Karmah Studio, Žalec. V p^ognov.i svojega moža je dobila naslednji resen opomin: . . . "Oseba, ki Je pisala to pismo, naj se pazi, ker ji v slučaju, da nadaljuje način svojega življenja, preti v najkrajšem času pogibelj." V njeni izjavi pa je bilo jasno izraženo, da se zakonska. sreOa pri njej ne bo raztrgala, ter da se bo zadovoljstvu spet naselilo v njeno ranjeno dušo. Ob neki priliki je obraaložlla žena svojemu možu. On je res pohitel k zdravniku, kateri mu je potrdil, da mu oteka srce In ledvica, od preobilice alkohola, ter da rtiu je smrt blizu, če bo nadaljeval ta način življenja. To je bil za njega najresnejši o-pomin. Njegov način življenja se je povsem preobrnil. Razprodal je, kajr mu je ostaflo, si iz tega denarja kupil mali avto, stopil v trgovsko agenturo. Žena pa, ki mu Je v slabih in mračnih dnevih stala zvesto ob strani, je pisala Karmah-Studio v Žalec naslednjo zahvalnico: "VI ste rešili dvoje živ-f Jenj. m to naj bo pa roctfa zahvala izražena na ta način, da Vas bom v krogih mojih prijateljev in znancev najsrCneJ.? priporočala." Vsa potrta, vsled žalosti po BOLEZEN smrti svojega oboževanega moža je vdova gospa Wilson začela naglo hirati. Edina skrb za rijeno mladoletno hčerko jo je V tem žalostnem času bodrila, da. Je ostala pri Življenju. Njena hčerka Fanny je imela dele let, ter je bila ftapotolena v pisarni tekstilne tovarne.- Gospa Wilson, mati gdč. Fanny, je hotela svojo hčer primemo poročiti, zaBi itak od življenja nI ttr- jala ničesar več. Tovarnarjev sin Leon je bil brez matere, Proces, ki jo izjjjubljen v prvi instanci je le mulo tipanju, da l>i se dobil po prizivu. Vendar ^ jo zgodilo Josi de 'Moor, kalifornijskemu izseljencu.— Materjalno upropašč e n, ker je izgubil proces, za katerega je bil siguren, da ■ja ho dobil, si je hotel vzeti življenje. Kaj naj naredi V Pade mu v glavo, da 7Tiu je pri nekem obsiku svetoval njegov prijatelj, da naj pi3e Jugoslavijo na naslov: Karmah-Studio, Žalec po svojo življenjsko prognozo. V tej skrajni duševni razru-vanosti res piše. Dobil je odgovor, da je baš preživel najkri-tičii^j.šo dobo svojega življenja. Vse bo dobro, ako bode izkoristil čas velikega uspeha, ki se mu približuje. Ko je prebral ta dopis, mu je duSn na novo oživela, pokazal je voljo, da začne borbo za življenje. Pospravljal je svoje stvari, med dopisi pa je našel dokument, ki mu je vrnil pravico, V drugi instanci je s tem dokumentom premagal svojega nasprotnika in dobil proces. E.len od najbogatejših ame. USPEHI — ŠPEKULACIJE rišk*ih industrijalcev se mora z.i svoje sedanje stanje zahvaliti Karmahovim na-svetoml. Skoro popolnoma u-ničen in1 ruiniran vsled krize je zt>ra'.l svoja poslednja sredstva, da bi vrgel na tr-" žišfe novo iznajdbo, s katero je hotel napraviti senzacijo. Že se je odločil, ko mu vendar pade na misel, da popre je vpraša za nasvet Karmah Studio, Žalec. Od uspeha tega njegovega spekulativnega koraka Je zavisela njegova bodočnost in eksistenca. Odgovor, ki ga ja dobil, ga je svaril, da pred pretekom treh mesecev ne podu-zema ničesar, ker je sedanji čas za njegova najnevarnejši. Ubogal je ta nasvet, med tem je imel dovolj časa, da opazi in popravi vse nedostatke v fabrikaciji izuma, da izpopolni predmet. Ko je priSla za njega srečna doba je vrgel na trii- Sče iznajdbo, katera je zainteresirala celi svet. ALI ŽELITE, DA SE VAŠE ŽIVLJENJSKE PRILIKE OBR NEJO NA BOLJE, V VAŠO SREČO. IZKORISTITE PRILIKO IN POŠLJITE VAŠ ROKOPIS, DATUM ROJSTVA, TER HONORAR 2 DOLARJA ZA SKICO ŽIVLJENJSKO PROGNOZO IN SKICO PSIHOANALIZO, NA TOČNO IN STALNO ADRESO: KARMAH-STUDIO 2 A L E C DRAVSKA BANOVINA JUGOSLAVIA SAHUVa* New York, Thursday, July 9, I 936 ame lihgest SWVENB D JILT IN VJS3. Srčna stiska ■ 45 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. "Rad verjamem, da nisi ničesar opazil, toda ljubezen in ljubosumnost vidite dobro — skratka, opravičeno sem mislil, da imoram verjeti, da je bil med Gerto in Kraftom tajen sporazum, kar sem iz marsičesa spoznal." Baron skoči na noge. "Helmut, kako prideš do tako strašne trditve, saj je vendar nemogoče? Moja Certa in Kraft — kaj si domišljaš?" "Pa je vendar tako, stric! Naj ti kratko povem. Ne vem, kako bi ti vse to povedal — ne bi te hotel preveč raniti in zato iščem besede. Gerta je mogla biti očarljiva in se ji ni bilo mogoče ubraniti — in Kraft je temu čaru podlegel. Saj ni čudno — in Gerta je na lepem, stasitem možu izgubila srce, tako da ni več marala za tmene. Danes popoldne sem dobil dokaz, da sem imel v svoji sumnji prav — kajti, ko sem popoldne ob treh hotel v obedniei čakati na tebe, sem videl oba na verandi v zaupnem objemu." Helmutu zastajajo besede v grin in išče besede — barona ni hotel raniti — in vendar je moral. "Seveda sem se zelo začudil," nadaljuje Helmut, "in sein to tudi povedal. Kajti, četudi mi je Gerta več kot enkrat rekla, da mi ni treba upati na njo„ sem jo pri vsem tem smatral za svojo zaročenko in sem ji to tudi povedal. Tedaj pa mi je s trdimi besedami povedala, da me sovraži, da ne bo nikdar moja žena, in da ljubi Krafta in da ga hoče poročiti. Z nekaterimi svojimi besedami me je razjarila do konca, tako da sem se spozabil, kar zelo obžalujem mi kdo ve, kaj bi dal, da se ne bi bilo zgodilo — rekel sem, da ne <*ne nikdar misliti na zvezo s Kraftom." "In zakaj, Helmut? Ne zamolči mi ničesar!" "Stric, oprosti mi — bil sem do skrajnosti razjarjen — nisem delal plemenito — rekel sem, da je Kraft njen brat! O, Bog, kako mi je bilo žal, da sem se spozabil!" Baron vzdihne, nezmožen govoriti in vprašati — tukaj je imel ključ do skrivnostnega obnašanja svoje žene — s tihim glasom govori Helmut dalje: "V svoji jezi je Gerta zgrabila Kraftovo pu&ko in jo namerila na mene. Kraft je skočil vmes s klicem, da je puška nabasana, pa bilo je prepozno, — mesto mene je Kraft padel na tla — takoj nato si ti prišel. Prvi trenutek sem bil kot ohromel. Ker si vprašal po Gerti, sem jo šel iskat. Zbegala je v park. Na svoje klice nisem dobii odgovora. Ob bregu jezera sem našel njen glavnik. V svojem obupu je tam iskala svoj konec. Potem sam jo skupno s Vosoim našel. " Zadnjih njegovih besed skoro ni bilo slišati; polne globokega sočutja počivajo Helmutove oči na možu, ki si je pred njim z rokami zakril obraz in čegar telo se je treslo vsled strašne novice- Helmutu se trga srce, ko ga vidi tako sedeti. Saj je bil mnogo kriv vse te nesereče — pa vendar je bila s tem, da je posegel vmes, odvrnjena še večja nesreča — ko bi se bila Gerta zvezala s Kraftom, ali bi stariši privolil v to zvezo -- Helmut poklekne pred barona _in mu boža roke. "■Stric, ali mi moreš odpustiti? Gerfco sam ljubil, m — oh, saj ti ne morem povedati — dragi, dragi stric--" "Ali pa mores ono strašno trditev tudi dokazati1" vpraša konečno baron s tihim glasom. "Da, stric, toda, zakaj sedaj--" "Sedaj hočem vse vedeti — mene ne zadene več nobena stvar; pripravljen sem slišati tudi najstrašnejše." "Ali ne bi hotel rajši s teto--" "Ne, najprej hočem od tebe slišati; ne muči me dalje ;n go\*ori!" In Helmut mu pove kratko: njegova mati, grofinja Brul, mu je pred leti povedala, zakaj se je teta Leonora, ki je bila nekdaj oboževana lepotica na dvoru, naenkrat poslovila od Jvornega življenja. V princu Magnusu je zbudila zanimanje m njeno tajno občevanje ž njim ni ostalo brez posledic, v sled tega je odšla iz Z in se ni več vrnila. Otrok, deček, ^e bel takoj po rojstvu proti enkratnemu, precej velikemu plačilu, izročen v oskrbo neki družini Kraft. Mati se je odpovedala vsaki pravici do otroka. Vedela ni, kje se nahaja m ni hotela nikdar ničesar veedti in izvedeti o njem. Hel-r.iutova mati je vse vzela v svoje roke in je delala za svojo sestro, do katere je imela vsled njenega obupa veliko sočutje. ^ K sreči pa se je ta sestra čez tri ali štiri leta poročila. «»rofica Brul pa se je vedno zelo zanimala za otroka. Krušni stfiriši so ji vsako leto dvakrat dali natančno pojasnilo 1 ako je tudi izvedela, da je imel David zelo dobro vzgojo Imel je veliko veselje do kmetijstva in se je z^to posvetil tej stroki Helmut je takoj prvi dan, ko je prišel na Brezeik opazil veliko podobnost med Kraftom in princetm Magnusom ki je njegovi materi, grofici Brul, podaril svojo sliko v naravni velikosti in jo je Helmut pogosto občudoval in si jo dobro zapomnil. Pa še mnogo bolj kot to, je bil Helinut v svojem domnevanju potrjen vsled baroničnega začudenja in razburenja, kadar je omenil prinčevo ali Kraftovo ime. Zato je vprašal svojo mater, kje se sedaj nahaja mladi mož. Mati je o tem vprašala krušne stariše, ki so ji sporočili, da se David Kraft že od maja nahaja kot oskrbnik pri baronu Win-klerju na Brezenu — torej v neposredni bližini svoje prave matere, ne da bi oba o tem kaj vedela — čudno naključje neba. "To je vse, kar vem, stric, in ti bom kadarkoli želiš, pokazal pismo svoje matere," efconča Helmut svoje poročilo. Oprosti mi: stric, kar sem ti prizadel hudega! Neizmerno mi je žal, da sem se tako prenaglil--toda kako sem mogel drugače Gerto ozdraviti tako velike neumnosti Nikdar ne bi poslušala pametne besede in se ne bi vklonila nobeni prepo- Vedi" L.Wb.L1 sem in sem bil vsled njene surove zavrnitve tako razburjen, da svojih besed nisem premislil in sem~se spozabili" ^ I 2 ^ UMOR MARIJE PENKOVE PRED SODNIKI (Nadaljevanje.) LJUBLJANA, 27. junija. — Včeraj ves dan in čez polnoči do pol 3. ure je trajala mestoma silno napeta obravnava proti Ivanu Pircu in Francu Hribarju, ki sta bila obdolžena umora Marije Penko. iSe čutim krivega, je izjavil bcez obotavljanja Pire, ker sem Hribarju pomagal in ker sem tudi pomagal navezati Penkovo na kamen. Da je šel iskat kamen in pomagal Penkovo privezati, je bilo novo Pir/'evo priznanje. Pire ie trdil, da ni bil jezen na Penkovo, saj je bila botra njegovega nezakonskega otroka z Angelo Gaberšek. Bal pa se je Hrrharja in samo zaradi tega je pomagal Hribarju pri umoru. Pire je. na>to natanko popisal, kako je bila Penko-va umorjena. On je šel po kamen v kamenolom, Hribar pa je zvezano in že mrtvo žrtev nalinil z obrežja v Račo. potem že. ko je Pire odšel proti domu. Pire je jokal in trepetal, ko 5e prišla nanj vrsta za zasliševanje. — Vse bom po pravici povedal, je dejal, medtem ko si je z roko brisal solzne oči. Nato m i -------- — j - -- je sunkoma pri povedoval, kako 'spremeni v 2 VAŠE Ixt.MOVINK PJ7Y (Najhitrejša ladja C. Q A V AI A (Etfino »ro-stabili- IVEa/V di |3/V V Vrl A ,adJ» »veta) - 18. J1LJJA—1. AVG.—8. AYCL—22. AVG,—29. AVG. Na vseh j »umikih uživate najlN.lj^, hrano, uljii«liio |Ntstnflm in luk-siirjozno lulohiHist, r.-uli katere jo Italian Uno ]»ostal* gla»ovita. Za informaHje iti r»-zerv««-ije. •4»niite <■«• na kateregakoli |H>oi»ljtšfene£it agi-uta ali na bila takoj mrtva. Vs^- drugo je opravil potem Pire. Tudi to priznanje zakrknj«*- Fvanen je bil ustanovljen leta 1 "»ena««: 1S74 .hI nekega belgijskega društva. |*> vojni j»a je pri*«*I v rok** «V4kih podjetnikov, ki pa so morali, ovirani od raznih 11. Julija: Saturnla t Trat Champlaln t Havre IS. julija: Manhattan ▼ Havre Norm&ndie t Havre 1«. Julija: Aqaltania v Cherbourg Bremen r Bi 18. julija: Sex v 13. julija: F.uropa ▼ Bremen I le a nam prihranite nepotrebnega dela in stroSkov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. PoSljite naročnino naravnost nam aH Jo pa plaf-ajte našemu zastopniku v Vašem kraju ail pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naSih rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushln ''Of.ORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Županji«. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cierro In Illinois) Juliet, Mary Bambich La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustiu North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Ftank Žagar MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodopl^ee Steyers J. Cerne (Za PennsylvaiJa, W. Va. In Mary lan J) MICHIGAN: Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Chlsholm, Frank Gouie Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel "ibblng, John PovSe ' Virgin a, Frank Hrvatlch MONTANA: ^ Roundup, M. M. Pantan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Maal« Cleveland. Anton Bobek, (Sim. Karl-linger, Jacob Retmlk, John S La pni k OHIO: Barberton, Frank Troha Girard, Anton Nagode Lorain, Louis BaLant, John Kuvfe Youngstown, Anton KikelJ < )REGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Brougbton, Anton Ipavec " Conemaugh, J. Brexovee Coverdale In okolica, M. Rupnfh Export, Louis Supantič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Greensburg, Frank Novak Johnstown, John PoLants Krayn, Ant. Tauielj - > Luzerne, Frank BaUoch , > Midway, John Žust ■ Pittsburgh, J. Pogača r Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joeeph Jovap WISCONSIN:' Milwaukee, West Allls, pf, gfcofe Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: • ; Rock Springs, Louis Tauchar Dlamondvllle, Joe Bolicb Vsak zastopnik Uda potrdil« n sva-(o, katero Je prejel. Zasijpoiko toplo r>rtporo£amo. UPRAVA "GLAS NAKODA"