Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« In STEKLARSKE ŠOLE Uto 10 ________________Rogaška Slatina Maj 1982 Maj je mesec radosti, ljubezni in tudi žalosti... Titova zapuščina... Sedmega maja 1892 je bil srečen ' dan... Staršema Broz v Kumrovcu se je rodil sin Joža. Zato je bil to zanju in za Brozove srečen dan, medtem ko drugi niso vedeli, da se je tega dne rodil genij... Jože, ki je preživljal težko mladost, kakor so jo preživljali skoraj vsi otroci proletarcev, je bil bister, nemiren in živ ter duhovit in ponosen fant. Ni maral krivic in ponižanj... Odpor, ki je prerasel iz njegove narave in ponosa, je koreninil iz njegovega mišljenja o spoštovanju človeka kot enakopravnega člana v družbi. Na vse krivice je reagiral s ponosom človeka, ki jih ne namerava in ne želi trpeti. Vsem krivicam in udarcem je kljuboval, kot kljubuje nevihtam samotno, žilavo drevo na planini. Iz popolne ilegale je Tito na čelu Komunistične partije Jugoslavije leta 1941 začel pripravljati splošno ljudsko vstajo in v štiriletni epopeji postavil temelje sedanje samoupravne socialistične neuvrščene Jugoslavije. S številnimi žrtvami in z mnogo prelite krvi pridobljeno neodvisnost je Tito hrabro, podprt z ljudstvom, ohranil tudi leta 1948, ko ni odstopil od svojih načel o lastni, jugoslovanski poti v socializem. Čeprav vemo, da se je Tito rodil 7. maja, slavimo kot njegov rojstni dan -dan mladosti - 25. maja. To v spomin na ta dan v letu 1944, ko je nemški sovražnik, misleč po napačnih informacijah, da je rojen tega dne, z zračnim desantom na partizanski Drvar poskušal ujeti Tita živega. Seveda mu ni uspelo, kajti vse tamkajšnje prebivalstvo ga je branilo združeno, da seje Tito mogel pravočasno umakniti. Preberite! Popestriti priprave na razširitev proizvodnje 2 Dober začetek! 3 Nova pridobitev ».a steklarno! 5 Vodilo za delo v bodoče! 6 Kritično o svojem delu 8 Dela več kot dovolj! 9 Nezainteresiranost naših bodočih strokovnjakov 10 Kviz o Titu 10 Komemoracija, proslava... 11 Franc Županič 11 Jože Bedenik 12 Franc Velhovar 12 Jože Božiček 12 V aprilu 1376 delavcev 13 Peter Sovine 14 Vrgorac - Rogaška - Kozje 14 Sodelovanje zastopstva iz Dalmacije 15 Uspešni tudi v nogometu 15 Nagradna križanka št. 95 16 Vsem je bila, namreč, svoboda predragocena. ( Od tistega dne vse do današnjih dni je 25. maj nekakšen simbol mladosti, ko vsi delovni ljudje in občani ter zlasti mladi z radostjo praznujemo Titov rojstni dan in mu vseskozi izkazujemo hvaležnost za vse, kar je storil za jugoslovanske narode in narodnosti ter za svetovni mir. Tito je bil tisti, ki je postavil vsebinsko zelo popolno formulo za mir in sožitje med narodi in narodnostmi, za njihovo enakopravnost in bratstvo, za neuvrščenost naših narodov in naše Jugoslavije. Zato je tudi postal nekakšno upanje in hrabrenje vsem, ki so mu sledili in ki so jim pravica, svoboda, resnica in mir vsajeni globoko v srcih! Mlada srca Jugoslovanov se združujejo v eni sami misli, ki jo je nosila in ki jo še nosi tudi današnje dni štafeta mladosti po vsej naši domovini in združuje ter poudarja bratstvo ter enotnost vseh narodov in narodnosti. Do nedavnega je sporočala: »... Veliko sreče za Tvoj rojstni dan! Bodi nam vedno zdrav. Živi nam še dolgo vrsto let. Hvaležni smo Ti za svobodo in mir.. J Hodimo po Tvoji poti, Tito...!« Potem pa je prišla tista nedelja, 4. maja pred dvema letoma! Bil je turoben in deževen dan. Popoldanske ure je zhenada pretrgala moreča, zlovešča tišina... Tito je umrl. Nisem ga osebno poznala. Nikoli nisem imela te sreče, da bi bila v njegovi bližini. Toda, takrat se mi je zdelo, kakor da šemi izmikajo tla pod nogami. In pogled mi je nenadoma zastrla megla. Pritekle so solze; solze iskrene žalosti. Opozorile so na kruto resničnost, ki nam je iz naše srede iztrgala dragega in spoštovanega človeka - očeta nas vseh. Potem 8. maj. Sonce. Tišina, Oči uprte v televizijske zaslone. Zadnje slovo od Tita. Slovo od človeka, ki smo ga ljubili in ki je ljubil nas. Ni nas mogel zapustiti, a nas je moral. Odšel je... Solze, tecite! Tecite! Pot je svobodna! Ne prestrezite bolečine! Bolečina hladi... Tecite, tecite... Nema tišina. Bolečina. Neizrečene besede. Potem ■ slovo... Tecite, solze! Tecite.. .1 A Tito ni odšel. Motili smo se. S svojimi mislimi je ostal med nami. Ostal je kot Tito! Njegova veličina je prav v tem, da je ustvaril dela, za katera je bila potrebna nadčloveška moč, za katera so bila nujna samoodpovedo-vanja. A vendarle je ostal kot človek preprost in blizu vsem; predvsem pa je ostal blizu delovnim ljudem. Tito je vedno vedel, kaj si želijo in za čim stremijo jugoslovanski narodi. Vedel je, da je osnovna misel in modrost življenja pomagati sočloveku, da postane zavestno človeško bitje - tovariš, prijatelj. In s temi značilnostmi nam je bil Tito zgled. Tovariš in državnik, ideolog in graditelj, nenadomestljiv taktik ilegalnega boja, genialen strateg revolucije, vidni tvorec državne enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti na najbolj zamotanem integriranem zgodovinskem območju. Ime Tito združuje v sebi najboljša rojstva narodov in narodnosti, zato ga preprosti ljudje ljubijo in razumejo. Vedno je znal brati misli in želje vseh delovnih ljudi. Zato bo to ime ostalo v zgodovini zapisano z naj- » večjim ponosom. Na mladih je sedaj, da se borimo naprej. Da ne bo bratstvo in enotnost, za kar se je Tito tako zavzemal, postalo premalo cenjeno. Toda, najprej moramo izpolniti prve tri točke, ki jih je Tito zapisal mladini: »Prvič, vaša naloga je, da se učite! Le kdor se uči, bo kaj znal! In, le kdor kaj zna, bo lahko koristil domovini! Drugič, naučiti se morate ljubiti svojo domovino! Domovina je prelivala kri za svobodo! Tretjič,-postati morate takšni, kakršni so bili vaši tovariši mladinci med bojem!« DARJA ČOH Po obisku Janeza Zemljariča in Viktorja Avblja v steklarni Popestriti priprave na razširitev proizvodnje V petek, 23. aprila, sta obiskala našo občino in steklarno predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Janez Zemljarič in predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj. Kljub temu, da so o tem časniki, radio In televizija že poročali, velja glede na vsebino pogovorov z našimi gospodarstveniki zapisati nekaj zanimivosti o tem obisku. Pozoren ogled steklarne Gosta sta si v spremstvu predstavnikov steklarne in drugih spremljevalcev z zanimanjem ogledala proizvodne obrate in vpraševala za prenekatero proizvodno zanimivost, kako poteka delo, kakšne so delovne razmere, kakšna sta Sortiment ali izbor proizvodnje in kakšna je kakovost izdelkov. Vzela sta si tudi čas za kakšen kratek pogovor z našimi delavci. Po končanem ogledu steklarne so predstavniki naše občine in večjih delovnih organizacij v njej predstavili njeno gospodarstvo, njene uspehe in razvojne usmeritve ter hkrati poudarili, da kljub na vsakem koraku vidnim dosežkom zaostaja za razvitimi območji naše republike. Opozorili so tudi na uspešno gospodarjenje v letu 1981, saj nobena temeljna organizacija v občini ni poslovala z izgubo. In pri tem so zlasti podčrtali zadovoljive dosežke v zunanjetrgovinskem poslovanju delovnih organizacij šmarske občine s tujino, saj dosega ta občina v menjavi s tujino občuten devizni presežek. Dodali pa so, da so osnove za nadaljnji gospodarski razvoj naše občine: kme- tijstvÖ, steklarska industrija in zdraviliški turizem. Ohraniti visoko kakovost Izdelkov In še naprej negovati visokokakovostno ročno delo! Direktor steklarne Vojo Djinovski je gostom predstavil našo delovno organizacijo in pri tem povedal, da je steklarna že vseskozi izvozno usmerjena, vendar so - žal - ustvarjeni poslovni dosežki šele zadnjih nekaj let skladni z vloženim delom in trudom našega steklarskega kolektiva, saj je izvoz zaradi bolj realnega ali stvarnega tečaja dinarja in zaradi izvoznih stimulacij ali spodbud šele nekaj zadnjih let donosnejši. Povedal je še, da naš uvoz nekajkrat pokrivamo z izvozom, da izvažamo izključno na konvertibilna trži- 2 šča in da so naši uspehi tudi posledica nemotenega uvoza ter zadovoljive oskrbe s surovinami, z reprodukcijskimi materiali in z energijo. Kot zanimivost pa je dodal, da je v prvih treh mesecih letošnjega leta predstavljal izvoz steklarne »Boris Kidrič« kar 3,5% vsega jugoslovanskega izvoza na ameriško tržišče! Pospešiti vse dejavnosti za uresničitev načrtovane investicije... , Za sedanje srednjeročno obdobje 1981-1985 bo značilna živahna investicijska dejavnost steklarne, saj bomo zgradili novo steklarsko peč, brusilni-co in druge spremljajoče objekte v predračunski vrednosti okrog 861 milijonov dinarjev. To naj bi nam omogočilo že v letu 1985 izvoziti za 18 milijonov dolarjev izdelkov, kar bi pomenilo podvojitev sedanjega našega izvoza in hkrati kakšnih petsto novih delovnih mest. Direktor Djinovski je tudi povedal, da se je kolektiv naše steklarne dolga leta odrekal delu dohodka ter vlagal velik trud in veliko denarja, da si je v tujini pridobil sloves zadovoljivega in kakovostnega proizvajalca. Predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janez Zemljarič je pohvalil gospodarsko dejavnost v naši občini in pri tem še posebej poudaril, da je treba vztrajati pri razvijanju prednostnih dejavnosti, ker se je še dosedanja naravnanost našega gospodarstva potrdila za pravilno. Posebej je podčrtal potrebo po razvijanju kmetijske dejavnosti, za kar ima naše območje naravne danosti, in da je v sedanji težavni gospodarski situaciji samo trajnejša usmeritev v izvoz zagotovilo za normalno gospodarjenje, za razvoj in za zaposlovanje prihajajočih novih kadrov. Zato bodo te prednoštne dejavnosti deležne vse družbene podpore, oziroma bi morale biti, je dodal, deležne večjega dela sredstev družbene reprodukcije. Za načrtovano investicijo ali naložbo v nadaljnje razširjanje steklarne je tovariš Zemljarič dejal, da je ta izvozno oziroma glede na ustvarjanje neto ali čistega deviznega učinka zagotovo visoko atraktivna, a je - žal - ni zasle- dil med sto najzanimivejšimi razvojnimi izvoznimi projekti, ki so sedaj v razpravi. Zato je svetoval, da moramo zamudo pri pripravljanju ustrezne dokumentacije za nameravano investicijo z zavzetim delom nadoknaditi in vso nujno dokumentacijo čim prej pripraviti. In poudaril je tudi, da bomo morali še naprej negovati tako imenovani človeški faktor v proizvodnji, torej odnos do človeka in njegovih vrednot, ter ohraniti dosedanjo izbiro ali Sortiment proizvodnje ter dosedanjo njeno kakovost. Težaven položaj lahko razreši le združeno delo! Tudi predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj je posegel v razpravo in govoril o resnosti sedanjih gospodarskih razmer. Dejal je, da med ljudmi, ki so zavzeti z delom, ni opaziti znakov malodušja. Poudaril pa je, da lahko vse sedanje težave, v katere smo zašli, razreši le združeno delo. ZLATKO NOVAK Kako smo poslovali v prvem tromesečju v Steklarski šoli? Dober začetek! Ko analiziramo letošnje poslovne dosežke, to je poslovanje v prvih treh mesecih, bi mogli reči, da smo začeli kar dobro in primerno za uspešno poslovanje v nadaljnjih mesecih. Pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da so pred nami še dolgi preostali meseci, ki nam utegnejo zaradi nadaljujoče se inflacije delati hude preglavice. Zato lahko samo z gospodarskim in prizadevnim delom tudi letošnje poslovno leto uspešno končamo ter s tem pripomoremo k stabilnosti našega gospodarstva! Predsednik predsedstva SP Slovenije Viktor Avbelj in predsednik izvršnega sveta skupščine SP Slovenije Janez Zemljarič sta s sodelavci obiskala steklarno »Boris Kidrič* - foto Z. Novak Osnovne kazalce našega poslovanja v letošnjih prvih treh mesecih in razporeditev čistega dohodkakaže tabela 1! Iz nje je razvidno, če primerjamo dosežke letošnjega prvega tromesečja z dosežki v lanskem prvem tromesečju, da smo celotni prihodek povečali za 24%, porabljena sredstva so se povečala za 38%, zato se je dohodek povečal za 16%, medtem ko so se obveznosti iz dohodka povečale za 33%. S tem se je čisti dohodek povečal za 13%. V povečanih porabljenih sredstvih je predstavljajo povečanje raznih proizvodnih storitev z 59 odstotnim poskokom naj večji porast, medtem ko se je vrednost porabljenih surovin in materiala povečala za 44%, dočim smo po vrednosti porabili energije za 19% več. Velik strošek je predstavljala letos tudi obračunana amortizacija, ki je bila kar za 96% večja od lanske v enakem obdobju. To zaradi višje amortizacijske osnovne ' vrednosti naših osnovnih sredstev zaradi njihove revalorizacije ali njihovega prevrednotenja in zaradi povečanih stopenj minimalne amortizacije posameznih skupin osnovnih sredstev. Medtem ko so ostali stroški za reprezentanco ter za dnevnice in povračila za prevozne stroške v okvirih, določenih za našo grupacijo po ustvarjenem Tabela 1: Primerjalni podatki o kazalcih poslovanja in razporeditvi čistega dohodka Stekiar-ske šole v I. tromesečju 1982 in 1981 (v dinamih in indeksih/) Kazalci poslovanja I. tromesečje 1982 1981 Indeksi 1982/81 Celotni prihodek 26,755.865 21,606.234 124 Porabljena sredstva 10,515.704 7,607.813 138 Dohodek 16,240.161 13,998.421 116 Obveznosti iz dohodka 2,802.086 2,100.916 133 Čisti dohodek 13,438.075 11,897.505 113 Razporeditev čistega dohodka: Za osebne dohodke 11,010.944 8,492.617 129 Za stanovanjske potrebe 506.638 362.997 139 Za skupno porabo 500.00 510.475 98 Za poslovni sklad 1,176.846 2,321.440 51 Za rezervni sklad 243.602 209.976 116 dohodku, pa so se letos kar za 55% povečali stroški za prevoz delavcev na delo in z dela. Delno zaradi večjega števila na delo vozečih se delavcev, predvsem pa zaradi podražitve vozovnic. V razporeditvi ustvarjenega dohodka so se naše skupne obveznosti povečale za 33% zaradi povečanja osnove bruto ali kosmatih osebnih dohodkov in zaradi večjega dohodka, ki je osnova za obračun posameznih obveznosti, delno pa tudi zaradi povečanih stopenj v letošnjem letu. V razporeditvi ustvarjenega čistega dohodka smo namenili letos za osebne dohodke za 29% več sredstev kot v lanskem I. tromesečju, kar pomeni, da razporejena sredstva za osebne dohodke v celoti niso usklajena z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982. Na-daljna razporeditev sredstev čistega dohodka pa je skladna s planom za letošnje leto in z veljavnimi zakonskimi določili. V letošnjem prvem tromesečju je bil povprečni mesečni osebni dohodek na delavca v Steklarski šoli v bruto znesku 15.888,80 dinarjev, medtem ko je bil v lanskem prvem tromesečju ta 12.347 dinarjev. Povečal se je torej z 28,7%. V neto znesku pa je bil pov prečni mesečni osebni dohodek na de lavca letos 11.568,44 dinarja, medten ko je bil v lanskem prvem tromesečji 9.177,53 dinarja ali za 26% manjši o< letošnjega. V primerjavi s povprečjem vseg lanskega leta se je povprečni brut osebni dohodek na delavca v letoč njem I. tromesečju povečal za 7,2°/< ker je bil letos 15.888,80 dinarja, v lar skem letu pa je bil 14.821,08 dinarji Povprečni mesečni neto osebni dohc dek na delavca se je v letošnjem ' tromesečju povečal v primerjavi z lar skoletnim za 5,7%, ker je bil letos prvem tromesečju 11.568,44 dinarja, letu 1981 pa je bil v povprečj 10.940,57 dinarja. Vse napisano kaže, da so se nai osebni dohodki letos povečali skladno z doseženimi gospodarskimi uspehi. Tudi v deležu bolniških izostankov smo v letošnjem I. tromesečju zabele- žili določen napredek. Letos je bilo v prvem tromesečju 4.699 ur bolniških izostankov za dela do 30 dni, dočim jih je bilo v lanskem prvem tromesečju 5.521 ur ali za 14,9% več kot letos! Bolniških izostankov za dela nad 30 dni je bilo letos 4.431 ur, medtem ko jih je bilo v lanskem prvem tromesečju 6.188 ur ali za 28,4% več! Vsi bolniški izostanki z dela so bili letos 9.130 ur ali za 22,1% manjši od lanskoletnih v pri-. merjanem obdobju, ko jih je bilo vseh skupaj 11.709 ur! Vse napisano dokazuje, da smo v prvih treh mesecih zagotovili z ustvarjenimi poslovnimi dosežki solidno startno osnovo, ki nam mora biti za spodbudo v naslednjih mesecih ... Če bomo tudi v njih enako uspešni, potem dober poslovni in gospodarski uspeh ne more izostati! FRUMENCIJ WEILGUNI Direktor steklarne Vojo Djinovski je gostom razkazoval proizvodnjo in naša prizadevanja za čim večji izvoz - foto Z. Novak Steklarji smo Janezu Zemljiču podarili stekleno ribo... - foto Z. Novak Otvoritev novih obratov v Kozjem Nova pridobitev za steklarno Čeprav je novi del brusilnlce in kislinske polirnice tozda Dekor steklarne »Boris Kidrič« v Kozjem začel poskusno obratovati že februarja letos, je delo v njem normalno steklo v aprilu, medtem ko smo ga slavnostno predali svojemu namenu v torek, 27. aprila. Ko smo leta 1974 začeli z obratovanjem v Kozjem, smo imeli tam zaposlenih le 34 delavcev, čeprav so bile že začetne kapacitete ali zmogljivosti tega obrata zgrajene za 100 delavcev -brusilcev. Pri priučevanju novih brusilcev so bili v Kozjem zares uspešni. Tako je v osmih letih brusilnica postala premajhna, kosovna proizvodnja v njej pa tako velika, da je postalo nadaljnje pakiranje kristala iz tozda Dekor Kozje v Rogaški Slatini že močno otežkočeno. Zato je bilo že prav nujno zgraditi po-limico tudi v Kozjem, ki bo sedaj lahko v pomoč vsej steklarni, če bi se pojavile kakšne težave v Rogaški Slatini. Pravilna odločitev Sedaj brusilnica in polimica v Kozjem uspešno obratujeta in s svojim delom dokazujeta upravičenost investicije ali naložbe v ta obrat. Bilo jih je kar precej, namreč, ki so spočetka dvomili, ali bo tam v Kozjem dovolj delavcev ali ne za delo. Bilo, kajti sedaj jih ni več! Nasploh ugotavljamo, kako pravilna je bila odločitev kolektiva naše steklarne, da zgradimo brusilnico v Kozjem, da jo povečamo in da ji z last- nim poliranjem omogočimo finalizaci-jo ali dokončno brušenje! Veliko naporov je bilo tr*a premagati, da je bilo ustvarjeno to, kar imajo sodelavci v Kozjem sedaj. Mlad in spočetka neizkušen kozjanski kolektiv v začetnem proizvodnem obdobju ni mogel dosegati zadovoljivih proizvodnih učinkov; še zlasti ne v primerjavi z dosežki brusilni ce v Rogaški Slatini. Zato je bilo premalo interesentov za zaposlitev v prvih letih poslovanja, saj so bili osebni dohodki nizki. Vendar so marljivi Kozjanci z zavzetim delom vse to premagali in uspeli. Samoiniciativno, sicer ob podpori kolektiva v Rogaški, so začeli uveljavljati spodbu-dnejše nagrajevanje po delu, obenem pa široko popularizirali steklarski poklic ne samo v Kozjem temveč na njegovem širšem območju. Vse to je kolektivu sčasoma prineslo boljše (lelovne in poslovne rezultate in skupaj s spodbudnejšim nagrajevanjem tudi take osebne dohodke, da so postali zanimivi za mlade in jih začeli privlačiti v steklarski poklic. Seveda izhaja osnova za višje osebne dohodke v tozdu Dekor iz uspešnega dela tega malega kolektiva, kar se je zlasti pokazalo v izdatnem povečanju produktivnosti. V prvem letu obratovanja, bilo je to leta 1974, so uspeli zbrusiti na enega zaposlenega delavca 2.440 kosov. V letu 1979 so jih na enega zaposlenega delavca zbrusili že 3.950 ali za 61,8% več, medtem ko so jih v letu 1981 zbrusili na enega zaposlenega delavca že 4.100 kosov ali za 68% več kot v letu 1974. Pomeni, da so v osmih letih povečali produktivnost za 68%! Velika obveznost mladega kolektiva..! TOZD Dekor v Kozjem je od svoje ustanovitve vseskozi poslovno uspešen. K temu je pripomogla tudi uspešnost poslovanja celotne naše delovne organizacije, v kateri je ta temeljna organizacija udeležena z dogovorjenim deležem v skupnem ustvarjenem prihodku na dohodkovnih odnosih. Z novimi proizvodnimi kapacitetami pa so njegovi delavci prevzeli veliko obveznost, saj bodo morali s svojim delom nadoknaditi finančna sredstva, ki so jih vložili v novi del brusilnice in kislinske polirnice delavci ostalih naših tozdov. Letošnji finančni načrt obvezuje njegove delavce, da za 80% povečajo celotni prihodek in da za 60% povečajo dohodek v primerjavi z lanskoletnimi dosežki. Ko predstavljamo novi del brusilnice in kislinske polirnice v Kozjem, je prav, če povemo, da je bil s svojo skupno površino okrog tisoč kvadratnih metrov zelo hitro zgrajen. Delavci Igrada so ga zgradili v rekordnih enajstih mesecih. Zelo zahtevno montažo polirnice pa so hitro in uspešno opravili naši sodelavci iz tozda Vzdrževanje. Celotna investicija ali naložba v razširitev obrata v Kozjem je dosegla skupno vrednost 76,373.000 dinarjev. Razčlenitev sredstev za njeno pokritje kaže tabela 1! Največji del finančnih sredstev je dal kolektiv steklarne in. sicer 38,509.000 dinarjev ali 50,5%. Sovlagatelja sta tozd Steklo sestavljene organizacije Mercator Ljubljana in tozd Kemija-Impex sozda Polikem iz Ljubljane. Ljubljanska banka pa nam je odobrila posojilo hitro in pravočasno. Z dograditvijo brusilnice v Kozjem in s pridružitvijo dveh novih brusilnic v Vrgorcu in Kredeljevem je naša steklarna močno povečala svoje zmoglji- Tabela 1: Razčlenitev sredstev za razširitev brusilnice in polirnice v tozdu Dekor Kozje (v dinarjih!) Ljubljanska Združena Sovlaga- Lastna Namen Skupaj banka sredstva telji sredstva Osnovna sredstva 65,280.000 11,325.000 8,359.000 10,000.000 35,596.000 Prispevek za energetiko Obratna sred- 2,913.000 - - 2,913.000 stva 8,180.000 8,180.000 Skupna naložba 76,173.000 19,505.000 8,359.000 10,000.000 38,509.000 vosti v brušenju. To skupno povečanje pomeni kakšnih 200 novih brusilcev. In s tako povečanimi kapacitetami se bomo lahko še bolj uveljavili na inozemskem in na domačem tržišču. Do leta 1985 potrojiti proizvodnjo svinčenega stekla... Opisane proizvodne zmogljivosti So načrtovane v razvojnem programu na- še steklarne za obdobje od leta 1981 do leta 1985. IČer ta razvojni načrt predvideva ob sedanji proizvodnji 1,5 milijona kosov brušenegh kristala v letu 1985 že 4,5 milijona kosov brušenega kristala, bomo - seveda - potrebovali nove zmogljivosti v talilnih pečeh in v brusilnici. Ker je Kozje dograjeno, brusilnici v Vrgorcu in Kardeljevem pa delata le v eni izmeni, razvojni načrt predvideva gradnjo nove brusilnice v Rogaški Sla- tini. Nadaljnji razvoj brusilnice v Kozjem je odvisen od celotnega kolektiva. Poleg svojih velikih finančnih obveznosti bo moral napredovati tudi v sami proizvodnji. Sedaj tam spremljajo celotno finalizacijo, to se pravi: poliranje, kariranje, brisanje, pregledovanje in vezanje, pa je zato pričakovati, da vse v prvih mesecih ne bo šlo najboljše od rok. Tako je bilp tudi v začetku, ko so uvajali brušenje. A, kakor je uspešno premagal tisto, bo verjetno uspešno opravil tudi to nalogo. Zato kolektiv steklarne pričakuje, dä bodo naši kozjanski sodelavci nove probleme v proizvodnji hitro obvladali. To je, navsezadnje, tudi njihova dolžnost, kajti postali so kolektiv, ki šteje že 141 delavcev. Ko bo postavljenih še 16 novih vreten, kar pomeni možnost za zaposlitev nadaljnjih 32 novih brusilcev, in ko bodo zaposlili še nekaj delavcev za pregledovanje izdelkov, bo v Kozjem že vsega skupaj zaposlenih kakšnih 180 delavcev! VOJO DJINOVSKI, dipl. inž. Primerjalni podatki o poslovanju naše grupacije v letu 1981 Vodilo za delo v bodoče! V zadnji izdaji našega časopisa smo na kratko ocenili naše delo, poslovanje in gospodarjenje v letošnjem prvem trimesečju. Sedaj imamo na voljo podrobne podatke, ki kažejo, da smo v novo poslovno leto štartali zares spodbudno. Večji fizični obseg proizvodnje, manjši bolniški izostanki z dela in večji izvoz imajo tudi ustrezen vrednostni finančni izraz. Ker smo poslovne in gospodarske lavcev, na sestanku družbenopolitič-rezultate za prvo letošnje trimesečje nih organizacij, naših delegatov v de-podrobno obravnavali na zborih de- lavskih svetih in vodstvenih delavcev, o tem ne velja več izgubljati besed. Zanimivo pa je pogledati podatke službe družbenega knjigovodstva, ki kažejo rezultate o gospodarjenju temeljnih organizacij združenega dela naše grupacije, torej temeljnih organizacij za proizvodnjo drugega stekla s šifro dejavnosti 011 219. V tabeli št. 1 smo predstavili le nekaj najznačilnejših kazalcev, ki v precejš- ne slika kaže, da nam ga je ob otvoritvi novega obrata v Kozjem vreme precej zagodlo... foto Z. Novak Trg Kozje, 27. aprila 1982 - oblačno in de ževno vreme... foto Z. Novak 6 nji meri kažejo na uspešnost naših temeljnih organizacij in' ki osvetljujejo nekatere značilnosti njihovega poslovanja. Seveda so v njej predstavljene le tiste temeljne organizacije združenega dela naše grupacije, s katerimi se moramo neposredno primerjati; ki imajo proizvodnjo, kakršna je naša ali ki je vsaj približno takšna kot naša! Seveda pa je treba obravnavati vse kazalce skupaj, če si želimo izoblikovati o uspešnosti posameznih temeljnih organizacij stvarno predstavo. Skrbno primerjanje v tabeli predstavljenih podatkov pokaže nekatere značilnosti v lanskoletnem poslovanju naše grupacije ter naših temeljnih organizacij! Dinamično naraščanje števila zaposlenih Dejstvo, da se je v lanskem letu število zaposlenih v naši grupaciji povečalo, če ga primerjamo s številom zaposlenih v letu 1980, za 14%, zbode v oči. V letu 1981 je vendarle že veljal dogovor o nizki stopnji zaposlovanja. Ta podatek je prav gotovo posledica močno povečane izvozne dejavnosti organizacij združenega dela naše grupacije in njihovega prizadevanja, da bi v kar največji možni meri izkoristile vse razpoložljive proizvodne kapacitete. V največji meri so povečali delež zaposlenih v Industriji stakla i kristala Zaječar, saj so v vseh njenih tozdih za brušenje število novih delavcev precej povečali. Precejšnje povečanje števila zaposlenih so zabeležili tudi v tozdih Industrije stekla i staklene volne Skopje. Za naše proizvodne tozde so indeksi zmerni, skladni z resolucijski-mi načeli! Nizka povprečno uporabljena sredstva na delavca Povprečno uporabljena sredstva na delavca je kazalec, ki pove, koliko poslovnih sredstev v povprečju uporablja vsak zaposleni delavec. Ker imamo v naših tozdih precej stara osnovna sredstva oziroma zaradi ročnega dela njihova vrednost ni kdove kako visoka, je naše povprečje precej nižje od povprečja grupacije. Ponašamo se z.visoko akumulacijo Akumulacija v dohodku je kazalec, ki pove, kolikšen delež dohodka je neka temeljna organizacija namenila za svojo akumulacijo. Akumulacija pa so zbrana sredstva, namenjena za poslovni sklad, za rezervni sklad, za razširitev materialne osnove dela in amortizacija nad predpisano minimalno stopnjo. Več kot neka temeljna organizacija izloči ali zbere za te namene, večje so njene možnosti za nove naložbe, za uspešnejši razvoj. Naši tozdi so v povprečju zares zelo uspešni, saj smo pri zadovoljivih osebnih dohodkih ustvarili tudi visoko stopnjo akumulativnosti. Na 100 din uporabljenih poslovnih sredstev 20,6 din akumulacije! Akumulacija v primerjavi s povprečno porabljenimi sredstvi pove, koliko dinarjev je tozd zbral oziroma prigospodaril za reprodukcijo na vsakih 100 din povprečno uporabljenih sredstev. Kulturni program ob otvoritvi v Kozjem so popestrili tudi najmlajši - foto Z. Novak Vse naše temeljne organizacije so v tem kazalcu nad povprečjem grupacije, vse so pa tudi - razen tozda Dekor -prav pri vrhu! Na vsakih 100 dinarjev uporabljenih poslovnih sredstev so naši tozdi ustvarili 20,6 dinarjev aku-mulaicje. Kaj pa akumulacija in amortizacja v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi? Ta kazalec je enak kot akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi, le da je ta kazalec povečan še za sredstva amortizacije po predpisani minimalni stopnji. Tako z njim ugotovimo sredstva, namenjena za reprodukcijo, ki je bila ustvarjena v enem letu, v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi. Tudi v tem kazalcu so bili naši tozdi zelo uspešni! Visok celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi To je kazalec, ki pokaže, koliko dinarjev celotnega prihodka je nek tozd ustvaril na 100 dinarjev porabljenih sredstev. Kaže v precejšnji meri na to, ali gre za delovno intenzivno ali kapitalno intenzivno industrijo. Če so in-, deksi visoki, gre za delovno intenzivne investicije. Tudi ta kazalec kaže, da smo bili v steklarni zelo uspešni. Še zlasti pa, če ta kazalec kombiniramo s kazalcem o dohodku na zaposlenega delavca! Povprečni osebni dohodek za 16% večji od povprečja grupacije V tabeli so prikazani le povprečni neto izplačani mesečni osebni dohodki v letu 1981. V povprečju so naši tozdi zabeležili za 16% večje povprečne mesečne neto osebne dohodke od povprečja v grupaciji, medtem ko so bili nasploh v nekaterih tozdih v letu 1981 res še zelo nizki...! In 5e sklep! Upamo, da ste si ali da si še boste vzeli čas in pripadajočo tabelo 1 skrbno pregledali...! Vsebuje, namreč, zelo zanimive in poučne podatke. Zato bomo v bodoče dvakrt letno objavljali taka sporočila službe družbenega knjigovodstva! ZLATKO NOVAK Programska volilna konferenca mladih Kritično o svojem delu Leto je naokrog. Mladi steklarne smo se spet zbrali na letni konferenci organizacije ZSMS. Vabilu nanjo se je odzvalo kar lepo število mladih, tega pa ne bi mogli reči za predstavnike drugih družbenopolitičnih organizacij, saj sta prišla izmed dvanajstih povabljenih le dva. Zato smo udeleženci konference kritično ocenili. takšen odnos do Zveze socialistične mladine Slovenije in odgovornost posameznikov, ki vendarle predstavljajo posamezne družbenopolitične organizacije! O delovanju, organizacije ZSMS v steklarni je na konferenci poročal predsednik Boris Firer. Iz poročila je razvidno, da je bilo v iztečenem mandatnem obdobju mladinske organizacije njeno delo uspešno; v mnogočem tudi zaradi novega sistema njene organiziranosti v steklarni. Z organiziranjem osnovnih organizacij ZSMS po temeljnih organizacijah smo do neke mere le uspeli približati njihovo delovanje mladim ter s tem pridobili na učinkovitosti dela delovnih skupin oziroma obratov. Seveda pa z doseženim še ne moremo biti zadovoljni, saj je bilo premalo razprav, sodelovanja z mladimi v obratih. Na konferenci smo poudarili, da si moramo pridobiti vidnejšo vlogo v družbenopolitičnem življenju steklarne. To si moramo sicer izboriti sami, vendar tega le ne bomo dosegli brez sodelovanja in pomoči drugih družbenopolitičnih organizacij! Če nas te ne bodo upoštevale in če nas ne bodo vključevale v svoje akcijske programe, bo vse naše prizadevanje zaman! Če povzamemo razprave na konferenci, potem moramo podčrtati, da je največ govornikov govorilo o aktivno- sti mladih komunistov, ki da bi morali biti gonilna sila v delovanju organizacije ZSMS v steklarni. Prav tako pa je bilo precej govornikov, ki so opozorili, da mladi premalo spremljamo poslovne rezultate steklarne, premalo poskušamo razumeti delovanje ekonomskih zakonitosti v družbeno-gospodarskih odnosih v steklarni. In, da smo premalo vključeni kot delegati v delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter druge organe občine. Na konferenci smo izvolili tudi nova vodstva osnovnih organizacij ZSMS in konference ZSMS steklarne. / Konferenca osnovnih organizacij ZSMS steklarne: predsednik Boris Firer, predsednikova namestnica Zvezdana Dangubič, sekretarka Metka Sti-plovšek, blagajničarka Mili Mašera in člani: Viktorija Bek, Franjo Djurkovič, Rudi Fenko, Stjepan Krklec, Anica Kučiš, Rosita Majcenič, Zdravko Tabela 1: Nekateri primerjalni kazalci o poslovanju in gospodarjenju delavcev in 44 tozdov iz grupacije proizvodnja ostalega stekla 011-219 po zaključnem računu za leto 1981 po podatkih SDK (v dinarjih in indeksih, navedenih v oklepajih, Prgin, Anton Rajher, Milena Štruklec, Marko Trankelj in delegat iz osnovne organizacije ZSMS Dekor Kozje. Predsedstvo osnovne organizacije ZSMS tozda Osnovna izdelava: predsednik Franjo Djurovič, predsednikov namestnik Anton Rajher in člani: Bra-co Bračun, Božo Cvek, Rudi Fenko, Stjepan Galinec, Ivo Govedič, Darko Krofi in Josip Podhraški. Predsedstvo osnovne organizacije ZSMS tozdov Dodelava in Kristal: predsednica Anica Kučiš, predsedni-čina namestnica Zvezdana Dangubič ter člani: Viktorija Bek, Mirko Cvrtila, Minka Gobec, Stanko Halužan, Franc Hrepevnik, Zdravko Prgin in Nada Vešligaj. Predsedstvo osnovne organizacije ZSMS tozdov Servisne dejavnosti in Delavska restavracija ter delovna skupnost skupnih služb: predsednica Milena Štruklec, predsedničin namestnik Marko Trankelj ter člani: Albina Bračun, Boris Firer, Anton Kora-žija, Helena Kužner, Mili Mašera, Cvetka Šipec in Ivanka Štruklec. O predsedstvu osnovne organizacije ZSMS tozda Dekor Kozje še nismo dobili sporočila! ZSMS steklarne »Boris Kidrič« Sporočilo mladincem! Vsem mladincem sporočamo, da je prišlo do pomote v obračunskem, oddelku, pa jim je bila v aprilu naknadno zaračunana članarina za Zvezo socialistične mladine Slovenije po 60 (šestdeset) dinarjev. Denar dobite nazaj pri blagajničarki organizacije ZSMS Mili Mašera v pisarni nabavnega oddelka. Prosimo za razumevanje! ZSMS steklarne »Boris Kidrič« Akcijski načrt osnovnih organizacij ZSMS steklarne Dela več kot dovolj! Na zadnji volilni konferenci osnovnih organizacij ZSMS steklarne »Boris Kidrič« smo sprejeli tudi akcijski delovni načrt mladih za leto 1982. Po delovnih področjih Je naslednji, napisan, seveda, v kratkem: Idejno-politično delo: Zagotoviti še večjo in vidnejšo vlogo mladih v druž-beno-političnem delovanju steklarne. Organizirati sami in skupaj z občinsko konferenco ZSMS politično izobraževanje mladih. V delo vključiti mlade komuniste, ki naj bi bili politična gonilna sila za delovanje mladih. Še bolj zavzeto vključevati mlade v organe samoupravljanja in v zavzemanje za zahteve osnovnih organizacij ZSMS. Organizirati okroglo mizo o aktualnih za primerjavo z letom 1980!) —— TEMELJNA ORGANIZACIJA Dohodek na delavca Povprečno zaposlenih po stanju konec meseca Povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca Akumulacija proti povp. upor. sredstva Akum.+amort. proti povp. upor. sredstvom CP v primer, s porabljenimi sredstvi Povprečni neto Mesto v grupaciji osebni dohodek A B C D POVPREČJE GRUPACIJE 271.531 (137) 12.959 (114) 619.595 (129) 6,7 (108) 10,7 (105) 160,5 ( 94) 8.707 (140) POVPREČJE PROIZVODNIH TOZDOV STEKLARNE»BK« Osnovna izdelava OOUR Oblikovanje Samobor Ročna in polavtomatska predelava stekla Hrastnik ISK Zaječar OOUR proizvod.** Ručno duvno staklo Skofrje Ručno trgov, staklo Pračain Steklo Slovenska Bistricg Fabrika stakla UKRAS Alibunar Fabrika stakla Prokuplje Kristal Rogaška Slatina* Dodelava Rogaška Slatina Dekor Kozje Oplemenjevanje Samobor ISK Zaječar dorada kristala** ISK Zaječar OOUR Kutina ISK Zaječar OOUR Sokobanja ISK Zaječar OOUR Kladovo ISK Zaječar OOUR Pehčevo OZT ISSV Skopje kristalogravemica Skopje*** OZT ISSV Skopje kristalogravemica Kratovo OZT ISSV Skpje kristalogravemica S. Izvor OZT ISSV Skopje kristalogravemica Kraševo OZT ISSV Skopje kristalogravemica Debar 379.634 (138) 439.178 (151) 287.216 (187) 351.069 (135) 328.207 (126) 297.883 (157) 156.162 (141) 298.839 (115) 166.831 (120) 190.726 (122) 362.559 (124) 321.350 (140) 296.345 (131) 245.151 (161) 156.234 (128) 170.122 (134) 158.051 (129) 176.602 (115) 120.289 (123) 184.942 (258) 156.984 (146) 157.297 (222) 252.344 (460) 160.971 (181) 1.041 (106) 411 (102) 226 (106) 549 ( 88) 1.342 (138) 316 (101) 1.221 (103) 335 (104) 186 ( 97) 408 (142) 345 (106) 164 (103) 121 (122) 382 ( 98) 617 (170) 410 (195) 266 (158) 330 (110) 205 (164) 150 ( 91) 90 (110) 148 (114) 111 (111) 129 (117) 443.421 (219) 557.689 (216) 298.673 (109) 381.903 (136) 951.660 (107) 690.295 (133) 334.443 (138) 469.363 (137) 365.112 (104) 377.831 (171) 366.219 (217) 359.324 (231) 368.135 (235) 281.076 (140) 193.501 (125) 444.093 (110) 347.640 (100) 322.111 (105) 45.363 ( 77) 107.789 (122) 95.937 (484) 136.936 (130) 233.038 (184) 160.872 (155) 20,6 ( 83) 19.4 (115) 4.0 ( -) 2.7 ( 90) 9.0 (118) 6.3 (700) 11,3 ( 75) 0,6 ( 25) 4.8 ( 79) 20,7,( 50) 17.1 ( 83) 8.7 ( 66) 3,2 ( -) 9.4 ( 95) 1,6 ( 23) 2»9 ( 85) 3.8 ( 49) 32.2 (785) 1.9 ( -) 9.9 ( 24) 2.9 (100) 23,9 ( -) 2,8 (100) 21.0 ( 70) 22.4 (100) 9.3 (282) 6.6 ( 85) 13.3 (109) 7.3 (384) 1.5 ( 29) 14.5 ( 76) 3.8 ( 67) 9.7 ( 80) 24.0 ( 50) 19.1 ( 79) 10,0 ( 62) 5.6 (200) 9.9 ( 92) 6.5 ( 68) 8.6 ( 77) 8.0 ( 65) 34.6 (509) 4.1 (195) 10,9 ( 25) 5.2 (106) 25.4 (876) 4.2 ( 89) 276.1 (101) 248,8 (112) 205,3 (120) 170.2 ( 92) 159.1 ( 91) 128.3 ( 95) 186.7 ( 91) 213.5 ( 86) 199.5 ( 84) 192.4 ( 93) 341.8 ( 84) 219.8 ( 87) 748.9 (112) 396,7 (114) 120.2 ( 98) 137.3 ( 79) 147.0 ( 97) 140.5 ( 80) 150.1 ( 40) 169.6 (121) 170.4 ( 84) 146.5 (102) 200.5 (137) 169.2 ( 99) 11.018 (135) 5. 8. 7. 16. 9.696 (148) 20. 23. 16. 33. 10.803 (143) 12. 31. 8. 22. 8.391 (132) 13. 16. 23. 8. 8.348 (140) 17. 21. 25. 13. 8.008 (171) 35. 28. 30. 10.498 (126) 16. 12. 10. 19. 6.458 (139) 32. 35. 37. 26. 7.224 (131) 27. 22. 35. 23. 9.796 (138) 11. 7, 15. 25. 8.749 (136) 15. 9. 20. 27 9.581 (136) 18. 17. 17. 24. 8.638 (156) 22. 26. 22. 34. 6.398 (132) 39. 14. 40. 37. 6.330 (118) 31. 33. 41. 20 6.405 (130) 36. 28. 39. 28. 7.661 (150) 30. 25. 30. 32. 5.060 (124) 42. 3. 44. 43. 8.640 (154) 29. 32. 21. 41. 5.305 (139) 38. 13. 43. 42. 7.389 (203) 37. 30. 32. 39. 7.352 (230) 21. 6. 33. 36. 6.294 (156) 33. 29. 42. 38. * vsi tozdi za Kristalom so brusilnice, razen Dodelave ** ISK Zaječar - industrija stekla i kristala Zaječar *** OZT ISSV Skopje - organizacija združenega dela, industrija stekla in steklene volne Skopje 8 A - dohodek na delavca B — akumulacija proti povprečno uporabljanim sredstvom C - čisti osebni dohodek na delavca D - povprečno uporabljena sredstva na delavca vprašanjih mladih. Sklicevati mlade delavce, ki pridejo na delo v steklarno. Obveščanje in politična propaganda: Bolj izrabljati časopis »Steklar« za obveščanje mladih in o njihovem delovanju ter pridobiti za to več mladih, ki naj bi dopisovali v časopis. Pridobiti prostor za oglasno deskc^narediti tako desko ter vitrino za diplome in pohvale. Dopisovati v večji meri v občinsko glasilo ter v radio Šmarje pri Jelšah. Mladinske delovne akcije: Sodelovati v občinski brigadi in v brigadi .»Steklarji YU«. Prizadevati si, da bi sodelovalo v brigadah čim več mladih - štipendistov, ki študirajo na višjih in visokih šolah, ker bi s tem omogočili mladim iz proizvodnje delo v steklarni. Organizirati delovne akcije v tovarni na pomlad, skupaj z referentom za gradnje. Splošni ljudski odpor in družbena samozaščita: Vključevati se v akcije »Nič nas ne more presenetiti« in v uresničevanje nalog, ki nam jih nalaga na tem področju občinska konferenca ZSMS ali pa nam jih določa odbor za SLO in družbeno samozaščito. Zagotoviti in izpeljati akcijo, katere cilj je pridobiti člane za teritorialno obrambo. Zagotoviti večjo udeležbo mladih na pohodih teritorialnih enot. - Kultura: Sodelovanje pri sprejetju Titove štafete, prizadevanje za ustanovitev kulturnega društva, ki naj bi delovalo in sodelovalo na vseh kulturnih in dragih prireditvah v steklarni in v krajevni skupnosti Rogaška Slatina. Šport: Sodelovati na mladinskih športnih igrah, na občinskem tekmovanju za pokal mladosti y maju ter izpeljati akcijo za gradnjo športnega igrišča v steklarni ob realni presoji, kakšne so možnosti glede na sedanje gospodarske razmere in glede na nadaljnji razvoj steklarne. Nakupiti j športno opremo za dve moštvi. c V V < Po sestanku s štipendisti... Nezainteresiranost naših bodočih strokovnjakov? Kakor vsako leto doslej Imamo mladinci steklarne obveznost do naše družbene skupnosti in do občinske konference ZSMS, da pošiljamo določeno število mladih v občinsko delovno brigado ter v brigado steklarjev Jugoslavije. In ker težimo za tem, da bi čim manj obremenjevali proizvodnjo steklarne zaradi že znanih gospodarskih težav In njenih izvoznih obveznosti, smo za 7. maj sklicali v steklarni sestanek s tistimi štipendisti, ki jih štipendira steklarna. Vključili naj bi jih v mladinske delovne akcije namesto naših zaposlenih mladincev. Toda, kdo bi pričakoval: izmed 24 štipendistov jih je prišlo na sestanek le enajst. Trinajst jih sploh ni sporočilo, da ne morejo priti!? Ko smo udeležence sestanka seznanili z našim predlogom in z utemeljitvijo, zakaj nameravamo pridobiti 'štipendiste za sodelovanje v mladinskih delovnih akcijah, ni bilo med njimi prav nobenega, ki bi bil pripravljen sodelovati. Nekateri, so rekli, imajo takrat ravno izpite, diplomo, maturo itn., drugi so spet doma na kmetijah, pa imajo čez poletje veliko dela... In tako je ostal naš problem nerazrešen! Naši štipendisti so na sestanku tudi izrazili željo, naj bi jih kadrovski oddelek vsaj enkrat letno sklical na kakšen posvet ali sestanek. V steklarni, so povedali, jim je še vse neznano in bi želeli vsaj postopoma spoznati okolje, kjer bodo čez leta delali. Mladinske delovna brigada »XIV. DIVIZIJA« bo letos sodelovala na republiški mladinski delovni akciji v Beli krajini in to v II. izmeni. Mi naj bi sodelovali z dvema brigadirjema. Sodelovali pa bomo tudi v brigadi »STEKLARJI YU«, ki ima že štirinajstletno tradicijo sodelovanja izključno na zveznih akcijah, z dvema brigadirjema. Ta brigada povezuje vse steklarje širom po Jugoslaviji in bo sodelovala na zvezni mladinski delovni akciji na Kozjanskem z naseljem v Bistrici ob Sotli... Toda, ker med vsemi našimi štipendisti, ki naj bi čez leta delali v naši steklarni kot strokovnjaki za določena področja, ni bilo niti enega kandidata, bomo morali iz naših vrst zbrati štiri in jih poslati v brigadi. Pač na škodo rednega proizvodnega procesa.!? ZVEZDANA Udeležili smo se občinskega tekmovanja o poznavanju Kviz o Titu Različni so kvizi znanja. Toda letošnji občinski kviz, ki je bil posvečen devetdeseti obletnici Titovega rojstva, je bil nekaj posebnega. Od drugih se razlikuje po tem, da smo se nanj pripravljali s ponosom in z ljubeznijo. Titovo življenje - življenje največjega prijatelja mladih in delavcev, je neizčrpni vrelec idej in naukov, vedno zanesljiva pot v lepšo, boljšo prihodnost. v Tito je često ponavljal, kako pomembno je znanje, a lahko dodamo, da je znanje brez poznavanja Tita in njegovih del silno skromno znanje! Spomnimo se njegovega življenja in vseh njegovih odločitev, pomembnih za nemoten razvoj naše družbe in delavskega gibanja. Titu je bil delovni človek vedno prvo. Občinsko tekmovanje z naslovom »Tito-revolucija-mir«, ki je bilo 9,apri-la v Mestinju, je zbralo osnovnošolce in mlade iz združenega dela ter krajevnih skupnosti in iz naše šole. Mladinsko organizacijo mladih delavcev, ki so zaposleni v Steklarski šoli, je zastopalo petčlansko moštvo IVANČIČA PETRAK Tak je novi horizontalni brusilni stroj v Kozjem, delo naših vzdrževalcev! - foto Z. Novak V v K Kratke zanimivosti Komemoracija, proslava... Nekaj kratkih sporočil objavljamo v tej rubriki... O komemora-tivni seji v spomin na Borisa Kidriča, o povprečni starosti zaposlenih v steklarni in še o čem... Komemorativna seja v spomin Borisa Kidriča-Petra V ponedeljek, 12. aprila, so se delegati naših delavskih svetov in družbenopolitičnih organizacij naše delovne organizacije na komemorativni seji spomnili velikana naše revolucije Borisa Kidriča-Petra, čigar ime nosi naša steklarna in naš kolektiv. K njegovemu spomeniku smo položili venec in cvetje. O njegovem liku pa je govoril direktor steklarne Vojo Djinovski. V Kozjem osrednja občinska slovesnost ob dnevu OF 27. aprila, je bila v Kozjem osrednja občinska slovesnost ob dnevu OF -Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Praznovanje smo združili z novo delovno zmago naše steklarne in nje-, nega kolektiva, ki dela v tozdu Dekor, saj smo odprli kislinsko polirnico. Na otvoritvi je bilo tudi veliko gostov, spregovorila pa sta direktor steklarne Vojo Djinovski in član presedstva republiške konference SZDL Slovenije Igor Križman. Po krajšem kulturnem programu je sledilo še družabno srečanje. Več o pomembnem dogodku bomo poročali v naslednji izdaji našega časopisa! Povprečna starost zaposlenega v steklarni 31,9 let Po podatkih od 1. januarja letos je bilo povprečna starost zaposlenega v naši steklarni 31,9 let. Med 15-20 let starosti je 209 delavcev, med 21-25 let starosti je 242 delavcev, med 26-30 let starosti je 207 delavcev, med 31-35 let starosti je 228 delavcev, med 36-40 let Za novega predsednika konterence osnovnih organizacij sindikata steklarne je bil izvoljen Franc Zupanič iz tozda Osnovna izdelava. Franc Zupanič seje rodil 15. oktobra 1939 v Petnjancu pri Varaždinu. Po končani osnovni šoli je prišel na šolanje v Steklarsko šolo. To je leta 1957 uspešno dokončal, nakar se je zaposlil v steklarni in bil nekaj let pomočnik steklopihalca. Potem je postal mojster steklopihalec in to delo opravljal do leta 1978. Ob delu je hodil tudi v srednjo politično šolo in jo uspešno končal. ... - starosti je 138 dealavcev, med 41-45 let starosti je 141 delavcev, med 46-50 let starosti je 118 delavcev, med 51-55 let starosti je 59 delavcev, med 56-60 let starosti je 15 delavcev in nad 60 let starosti je 5 naših sodelavcev. Povprečna starost zaposlenih je bila v temeljnih organizacijah: v tozdu Osnovna izdelava 32 let, v tozdu Dodelava 36 let, v tozdu Kristal 28,4 let, v tozdu Dekor 23,5 let, v tozdu Servisne dejavnosti 39,9 let, v tozdu Naše steklo 36.3 let, v tozdu Delavska restavracija 33.4 let in v delovni skupnosti skupnih služb 36,6 let. Novi predsednik konference osnovnih organizacij sindikate v naši steklarni Franc Zupanič je vseskozi aktiven družbenopolitični delavec, saj je do sedaj opravljal vrsto pomembnih nalog in zadolžitev. Bil je predsednik osnovne organizacije sindikate tozda . Osnovna izdelava, delegat v delavskem svetu te temeljne organizacije in v delavskem svetu steklarne, bil je predsednik mladinske organizacije, sekretar komunistov - neposrednih proizvajalcev šmarske občine, član občinskega komiteja ZKS itn. Naposled pa je bil Franc Zupanič izvoljen za predsednika konference osnovnih organizacij sindikate steklarne, saj je že prej dolga lete delal zelo uspešno v sindikatu. V pogovoru je novi predsednik konference povedal tole: »Vsi skupaj si morartto prizadevati, da bo sindikat zares postal tisto, kar mora po statutu biti. Želim si kolektivnega dela, ne pa le aktivnosti posameznikov, kakor se je to često dogajalo v preteklosti. Le na tek način bo imel sindikat večjo veljavo in večji vpliv na vse dogajanje. Predvsem izvršilni odbori sindikata in sindikalne skupine morajo poživiti svoje delovanje. Se večjo skrb kot do sedaj moramo namenjati socialno ogroženim sodelavcem in na tem področju zbrati vse potrebne podatke. ■ Popestriti pa bomo morali tudi sodelovanje sindikata z drugimi družbenopo- ( litičnimi organizacijami v naši delovni organizaciji!« Oi/Jsjv, alci ih proizvodnih prostorov v Kozjem so si z zanimanjem ogledovali novo opremo - fotc Novak * Predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Franc Županič B. N. i Predsednik delavskega sveta steklarne Jože Bedenik Pomočnik steklopihalec Jože Bedenik iz tozda Osnovna izdelava je bil izvoljen za predsednika delavskega sveta naše steklarne.Ker je na dvomesečnem političnem tečaju Zveze sindikatov Slovenije v Radovljici, pogovora z njim še nismo mogli narediti. Bomo pa ga objavili, čim bo to mogoče. Jože Bedenik se je rodil 20. januarja 1947. Bil je že delegat v delavskem svetu tozda Osnovna izdelava ter delegat v komisiji za delovna razmerja ter namestnik njenega predsednika, sedaj pa je poleg člana delavskega svet#ste-klarne še delegat v samoupravni delavski kontroli tozda Osnovna izdelava ter delegat v komisiji za normative te temeljne organizacije. Franc Vehovar V novem mandatnem obdobju delovanja naših delegatskih skupščin bo predsedoval, zboru združenega dela skupščine občine Šmarje pri Jalšah naš sodelavec Franc Vehovar. Franca vam verjetno ni treba posebej predstavljati, saj skoraj ni člana kolektiva, ki bi ga ne poznal. Je sekretar organov samoupravljanja in zelo delaven družbenopolitični delavec na mnogih področjih. Franc Vehovar se je rodil 16. januarja 1947 v Pristavi. Po končani osnovni šoli se je v Steklarski šoli izšolal za steklopihalca. Zaposlil se je v steklarni kot pomočnik steklopihalca in to delo opravljal do leta 1977, ko je končal srednjo politično šolo in ko je po končanem šolanju postal sekretar organov samoupravljanja v steklarni. O tem, da je bil Franc vseskozi silno aktiven družbenopolitični delavec, pričajo številne zadolžitve in pomembne funkcije, ki jih je opravljal in ki jih še opravlja. Bil je predsednik konference ‘osnovnih organizacij sindikata steklarne, član občinskega komiteja ZKS, član republiške komisije za ugotavljanje, kako se uresničuje zakon o združenem delu, itn. Povprašali smo novegg predsednika zbora združenega dela skupščine občine Šmarje pri Jelšah o delu tega organa v bodoče in kaj meni, da bo treba narediti, če naj bi v bodoče deloval kar se da uspešno. »Pričakujem,« je odgovoril Franc Vehovar, »da bo zbor združenega dela v naslednjem mandatnem obdobju še aktivnejši, da se bo njegovo delo po kakovosti še izboljšalo v vsebini in obliki. Boljše delo zbora bo odvisno predvsem od boljšega dela delegacij in delegatov. Prav tako upam, da bomo dosegli boljšo povezanost z združenim delom, da bodo delavci zares občutili svojo možnost za vplivanje v odločanju, ko se določa pogoje za gospodarjenje. Delo zbora naj bo kar se da samostojno. In upam, da bomo delegati v zboru uspešno usklajevali različne interese združenega dela...!« BN Predsednik zbora krajevnih skupnosti občine Jože Božiček Jože Božiček, je bil pred nedavnim izvoljen za predsednika zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Šmar-' je pri Jelšah. Za izkazano priznanje mu v imenu vseh sodelavcev iskreno čestitamo! Novi predsednik Jože Božiček se je rodil leta 1948 v Kozjem. Steklarsko šolo je končal leta 1965, nakar je delal v Steklarski šoli, z otvoritvijo obrata steklarne »Boris Kidrič« v Kozjem pa je prišel med delavce steklarne. Ker je Jože Božiček iz tozda Dekor Kozje je predsednik zbora krajevnih skupnosti skupščine čutil nagnjenja za likovno oblikovanje, je študiral na šoli za oblikovanje, vendar je študij zaradi preselitve v Kozje prekinil. Zaradi prevzetih organizacijskih nalog v novem kozjanskem obratu se je moral poglabljati v organizacijo brusilskega dela in izdelal lastno metodo za normiranje delovnih faz brušenja, pravilnik o normiranju in nagrajevanju ter to svojo nalogo tudi zagovarjal na šoli za poslovodne kadre Gospodarske zbornice Slovenije. Nekatere ugotovitve iz svojih nalog je objavil tudi v Gospodarskem vestniku in v reviji Moderna organizacija. Ob delu na organizacijskem področju pa Jože Božiček svojega oblikovalskega dela ni opustil. Imel je že nekaj razstav svojih gravur na steklu, pri čemer je vzbudil največjo pozornost in tudi svojo predstavitev z gravirano 40 centimetrov veliko vazo z naslovom »Titovi kraji« in podobo Titove mate- Kadrovske zanimivosti re, o čemer je v desetminutni oddaji poročala tudi zagrebška televizija. Med uporabnimi stvaritvami pa je požel največji uspeh desen »Soča«. Na družbenopolitičnem področju je bil Jože Božiček zelo ustvarjalen. S prihodom v kozjanski kolektiv je bil pobudnik za ustanovitev tamkajšnje osnovne organizacije ZK, osnovne organizacije ZSMS, osnovne organizacije sindikata. Ustanoviti je pomagal tudi nogometni klub v Kozjem, ustanovil je likovno skupino »Brusilk« v. Kozjem itn. Vseskozi je član sveta kozjanske krajevne skupnosti, bil je predsednik zbora uporabnikov v občinski zdravstveni skupnosti, predsednik sveta šole Kozje, delegat v delegaciji za zbor združenega dela občinske skupščine, predsednik odbora za elektrifikacijo Veternika, predsednik sveta za urbanizem in komunalo, predsednik delegacije krajevne skupnosti v občinski zbor teh skupnosti, organizator steklarske šole leta 1980 v Kozjem itn. Na vprašanje, kakšna dela bo predvsem opravljal kot predsednik zbora krajevnih skupnosti v občini, je Jože Božiček odgovaril: »Menim, da se zadnje čase vsebina dela nekoliko spreminja. Mislim na vsebino dela delegatov v zboru krajevnih skupnosti. Čeprav imamo jasno razmejene pristojnosti, bo še naprej v delu delegatov za zbor krajevnih skupnosti v ospredju urejanje komunalnih in splošnih zadev, da bi kar se da zadovoljevali potrebe občanov. Vpliv gospodarskih razmer v naši družbi in stabilizacija navidezno jemljeta manever-ski prostor za samoupravno odločanje v delegatski skupščini. Ob šibkejših materialnih osnovah so vse odločitve toliko bolj delikatne in potrebne teht- nega usklajevanja, preverjanja, sporazumevanja in odločanja. V svojem predsedovanju zboru krajevnih skupnosti nameravam z vključevanjem v same delegacije spoznavati probleme in stališča posameznih delegacij. Odločitve v skupščini morajo koristiti razvoju, ki bo enakomeren v vsej občini. Smatram, da je še vedno močno prisotno tako imenovano loka-listično gledanje, da je še vse preveč prevladovanja čiste politične moči kakšne delegacije in da se še Kažejo problemi pri nastopanju delegatov, ko predočajo stališča delegacij v skupščini. In tukaj se, vidite, takoj postavlja vprašanje o delovanju delegacije v skupščini! Z našo skupno pomočjo moramo doseči, da bodo delegacije zlasti v manjših krajevnih skupnostih, kjer jim primanjkuje sposobnih kadrov, ki bi bili sposobni tolmačiti posamezna predložena gradiva, imele ustrezno pomoč za celovito razumevanje bistva gradiv! Pomembno je, namreč, da smo vsi dobro informirani, da vsi občani in zlasti njihovi delegati sprejemamo tiste odločitve - v pravem pomenu besede - ki se tičejo nas vseh. Veljati mora pravilo: vse se tiče vseh, ker smo subjekti te naše skupnosti in soustvarjalci razvoja naše samoupravne socialistične skupnosti! Za čim bolj učinkovito samoupravo in delo zbora krajevnih skupnosti bomo naredili načrt in po tem načrtu bomo poskušali sodelovati v delu delegacij v samih krajevnih skupnostih ter opraviti vse bistveno pomembne naloge pred zasedanji vsake skupščine. Upam, da bomo ob pomoči predsednikov delegacij v krajevni skupnosti in vseh delegatov zaupane nam naloge uspešno opravili!« V aprilu 1376 delavcev V aprilu Je bilo zaposlenih v steklarni »Boris Kidrič« 1376 delavk In delavcev, od tega v tozdu Osnovna Izdelava 413, v tozdu Dode-' lava 169, v tozdu Kristal 363, v tozdu Dekor Kozje 142, v tozdu Servisne dejavnosti 75, v tozdu Delavska restavracija 20, v tozdu Naše staklo Beograd 13 in v delovni skupnosti skupnih služb 181. Ta mesec Je prišlo med nas osem novih sodelavcev, zapustilo pa nas je štirinajst sodelavcev. Prišli V aprilu so prišli mgd nas naslednji novi sodelavci: v tozd Osnovna izdelava za odnašalce: Alojz Hribšak, Fri-drih Jurak in Josip Mrkus; v tozd Dodelava za brisalko stekla Vera Pelko, v tozd Dekor Kozje za steklobrusilce I. d.k. Jožef Jazbec, Franc Jug in Frančiška Mramor ter za umivalko stekla Štefanija Kramar; v delovno skupnost skupnih služb za prevzemni kontro-lorki I Marija Centrih in Slavica Ster- lek (premeščeni iz tozda Dekor Kozje!). Vsem novim sodelavcem želimo uspešno delo in mnogo osebnega zadovoljstva v našem kolektivu! Odšli V aprilu so zapustili naš kolektiv naslednji sodelavci: iz tozda Osnovna Izdelava: mojstra Josip Novak in Anton Vrbovšek, ki sta se upokojila; krogli-čarji: Bojan Kidrič, Josip Krklec in Ivan Markač zaradi odhoda v JLA, odnašalca Jutriša Milan in Josip Mi- klaužič zaradi odhoda v JLA, pomočnik pripravnik Milan Fišter zaradi odhoda v JLA, odnašalec Josip Miklau-žič zaradi odpovedi delovnega razmerja in odnašalec Milan' Leljak zaradi izključitve; iz tozda Dodelava brisalka stekla Milena Madile zaradi izključitve; iz tozda Kristal vezalka stekla Amalija Gajšek in steklobrusilka Vje-koslava Lugarič zaradi odpovedi delovnega razmerja; iz tozda Dekor Kozje steklobrusilka Olga Plevnik zaradi odpovedi delovnega razmerja in ozna- čevalki stekla Marija Centrih in Slavica Jpterlek zaradi premestitve v delovno skupnost skupnih služb. Rodili so se V aprilu so se rodili našim sodelavkam in sodelavcem: Jožefa Berghaus -hči Olge, Josip Humski - sin Marije, Katja Jagarinec - hči Marte in Slavka, Irenca Jurše - hči Jožefa, Damjan Krklec - sin Viktorja, Marta Lampret -hči Herberta, Matjaž Plevnik - sin Vi- ljema, Mladen Podhraški - sin Franja in Robert Pristušek - sin Terezije.' Staršem čestitamo za veseli dogodek, novorojenčkom pa želimo mnogo sreče v življenju! Poročili sta se v aprilu sta se poročili Ivanka Peček - rojena Poredski in Marta Turner -poročena Jagarinec. Obema sodelavkama želimo mnogo sreče na novi življenjski poti! ZDENKA SITER Invalidsko upokojen Peter Sovine Petega marca letos se je invalidsko upokojil naš dolgoletni sodelavec Peter Sovine, samostojni topilničar. Pravi, da bi še vedno rad opravljal to svoje delo, če ga le ne bi prehitela bolezen in mu delo onemogočila. Peter Sovine se je rodil 5. januarja 1930 v Spodnjem Sočevem. Osnovno šolo je končal v Rogaški Slatini, potem pa se je 7. aprila 1947 zaposlil v steklarni kot transportni delavec. A je to delo opravljal le malo, ker je prevzel delo v grobi brusilnici, potem v krtačni bru silnici, vriboval zamaške, delal v de-senski brusilnici te obenem tudi v kislinski polimici, ker takratna kislinska polirnica še ni stalno obratovala. Delal je pač tam, kjer je bilo nujno! V letu 1959 pa je bil Peter premeščen k topil- ničarjem, kjer je kmalu postal samostojni topilničar. Delo mu je bilo zelo všeč in opravljal ga je z velikim veseljem vse do lanskega leta, ko je zbolel in potem precej časa bolehal. Letos je bil zaradi tega invalidsko upokojen. V Petrovih dvajsetih letih topilničar-skega dela se je precej mladih učilo pri njem te veščine. Sedaj ga vsi uspešno zamenjujejo in nadaljujejo njegovo delo. V letu 1957 si je Peter zgradil hišo, kar ni bilo kdo ve kako lahko pri petih otrokih in nezaposleni ženi. Vsi sodelavci in člani kolektiva želimo Petru Sovincu, da bi še mnogo let užival zasluženi počitek in pokojnino ter se tu in tam vračal med nekdanje sodelavce! 27. april - dan 0F, republički praznik SR Slovenije... Vrgorac-Rogaška-Kozje Centralna proslava dana OF u opčinl Šmarje pri Jelšah uprill-čena Je u Kozjem, za koju prigodu Je puštena u pogon zaokrožena tehnološka cjellna brušenja kristala sa novim brusačklm kapacitetam. U Osnovnoj organizaciji udruženog rada »Dalmacijakristal« Vrgorac, planirana je posjeta radne organizacije u čijem se sastavu nalazi, te je termin posjete od reden i izvršen 26. i 27. aprila. Cilj posjete bio je dvojak i to: struč-nog i društvenog. Stručni dio je obav-ljen 26. aprila, kad se obišao cjeloku-pan tehnološki proces osnovnih organizacija udruženog rada Osnovna izdelava, Dodelava i Kristal. Posebno zanimanje pokazalo se u osnovnoj organizaciji Osnovna izdelava, jer nitko od posjetilaca nije imao priliku prijg vi-djeti proces duvanja stakla. Opravda-nost posjete u ovom djelu vidi se u promjeni shvačanja kod ocen ji vanja vrijednosti predmeta rada u procesu brušenja glatkog stakla. Posle obila-ska tvornice, na zajedničkom sastanku dat je kratki presjek poslovanja radne organizacije, sa posebnim osvrtom na opravdanost medusobnog poveziva-nja, uz prisustvo obostranog interesa. Posebnu zahvalnost dugujemo drugu generalnom direktem ing. Voji Dji- novskom i tehničkom direktem ing. Joži Pelku, koji su svojim prisustvom uveličali skup, a izlaganjem prikazali pravo stanje i perspektivu zajedničkog poslovanja u narednom periodu. Odlaskom iz Rogaške, prošlo se na dmgi dio programa, to jest prisustvo-vanje prigodnom puštanju u pogon novih kapaciteta u Osnovnoj organizaciji udruženog rada Dekor Kozje i programu proslave dana OF u opčini Šmarje pri Jelšah. Na organizaciji svemu pripremlje-nom za ugodno provedeno vrijeme, dužni smo zahvalnost dmgu Joži Boži-čeku, koji je pored svih svojih obaveza na pripremi proslave našao vreme i za nas iz Vrgorca. Na kraju, jedinstvena je ocjena da se samo radom mogu postiči rezultati slični Rogaškoj i Kozju, uz postopno izjednačavanje uvjeta rada, što nije ne-bitan faktor u ostvarivanju začrtanih planova na nivou osnovnih organizacija udruženog rada i radne organizacije kao cjeline. Za postizanje dobrih poslovnih re- zultata, neosporno je potrebno osigu-rati veču iskoriščenost postoječih kapaciteta i smanjiti nepovoljan odnos proizvodnih-neproizvodnih ' radnih mjesta. U tom pravcu poduzimaju se odredjene aktivnosti. Za sada smo po-punili jednu smjenu a do kraja 1983. godine nadamo se popuniti i drugu smejenu. Od 1. 1. do 20. 5. ove godine pristupi- li su nam novi članovi naše osnovne organizacije udruženog rada i to: Dario Barišič, Snježana Barišič, Lenko Franič, Darko Jelavič, Markiča Kapo-vič, Boris Livijer, Ante Majetič, Mirko Pavlovič, Jožica Raos, Mladen Tenže-ra i Željko Trlip. Novim članovima čestitamo i želimo mnogo radnih usp-jeha! SREČKO PERVAN Športno srečanje ob otvoritvi v Kozjem Sodelovanje zastopstva iz Dalmacije Komisija za šport in rekreacijo steklarne je v okviru delavskih športnih iger in ob počastitvi dneva OF ter za otvoritev novih obratov tozda Dekor organizirala rekreacijsko tekmovanje v malem nogometu In v vlečenju vrvi. V nogometu je zmagala vrsta iz Rogaške, v vlečenju vrvi pa so bili najboljši delavci tozda Dekor. Športnega in rekreacijskega tekmovanja so se udeležili tudi sodelavci iz naših' novih obratov v Kardeljevem in Vrgorcu, a le v vlečenju vrvi. Žal niso vedeli, da bo med njihovim obiskom v Sloveniji tudi športno srečanje, pa niso bili na to pripravljeni. Obljubili pa so, da bodo pripravili podobno srečanje, na katerem naj bi sodelovali tudi mi. V malem nogometu je bil v regularnem delu tekme med zastopstvi tozda Dekor in steklarne Rogaška izid 7:7, v streljanju sedemmetrovk pa je zmagala steklarna z 2:0'in tako postala s končnim izidom 9:7 zmagovalka. V vlečenju vrvi je zmagala vrsta tozda Dekor, drugi so bili naši gostje iz obratov,Kardeljevo in Vrgorac, na tretje mesto pa se je uvrstilo moštvo steklarne iz Rogaške. Športno srečanje je bilo zanimivo in prijetno; še zlasti je navdušilo vlečenje vrvi. Svoje navijače so imeli nogometaši, za kar so dali pobudo domačini, ki so v kratkem vodili s 3:0. Potem so gostje iz Rogaške nekaj igralcev zamenjali in do polčasa zmanjšali vodstvo domačih na 4:5. Poem je Dekor hitro povedel s 7:4, a se gostje niso predali. Po zaslugi Marka Trunklja, ki je dosegel šest golov, so celo izenačili. V streljanju sedemmetrovk pa so bili gostje boljši in tekmo dobili. Steklarno iz Rogaške so zastopali: Bračun, Gradecki, Kračun, Krklec, Poš, Smhe in Trankelj. STIPE PEŠIČ Delavske športne igre v občini Uspešni tudi v nogometu Komisija občinskega sveta Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah je za letos razpisala športno In rekreacijsko tekmovanje v okviru tradicionalnih delavskih športnih iger. V nogometu, seveda malem, je sodelovalo letos kar dvajset moštev. Iz steklarne »Boris Kidrič« sta sodelovali dve moštvi. Toda, kar ni uspelo prvemu moštvu - da bi v predtekmovanju zmagalo, je uspelo drugemu moštvu. Z zmago v svoji skupini se je uvrstilo v sklepno tekmovanje, ki Je bilo 28. maja. V prvi skupini, v kateri je sodelovalo prvo moštvo steklarne, so bili zabeleženi tile izidi: Ingrad : Mizarstvo 6:1, Steklarna I : Jelša 4:0, Steklarna : Mizarstvo 3:1, Ingrad : Jelša 8:0. Mizarstvo : Jelša 2:2 in Ingrad : Steklarna I 1:1. Zaradi boljše razlike v golih je v tej skupini zmagal Ingrad s 5. točkami, Steklarna I je z enakim številom točk osvojila 2. mesto, na 3. mesto se je uvrstilo Mizarstvo in na 4. mesto se je uvrstila Jelša. Naši so, kljub pričakovanju prvega mesta v svoji skupini, zatajili in ostali takorekoč praznih rok. V drugi skupini pa je presenetilo drugo moštvo steklarne. Izidi srečanj so bili: Gokop : Steklarska šola 3:1, Steklarna II : Milica 3:0, Steklarska šola : Milica 3:0, Steklarna II : Steklarska šola 2:2. Zmagalo je drugo moštvo steklarne s 5. točkami pred Gokopom, ki je zbral 4 točke, na 3. mesto se je uvrstila Steklarska šola, na 4. mesto pa se je uvrstila postaja milice, ki je vse tekme prepustila svojim nasprotnikom z izidi 0:3. V finalno tekmovanje, ki je bilo 28. ,maja, so se uvrstila moštva: Steklarna II, Ingrad, Zdravilišče, ŽTO Šmarje in Metka iz Kozja. Našim fantom želimo veliko športne sreče. Nadaljujejo naj s tradicijo, saj steklarna osvaja pokal že brez prekinitve deset let! STIPE PESIC Za razvedrilo agradna križanka št 95 Med reševalce nagradne križanke št. 95 bomo z žrebom razdelili 370 dinarjev in sicer prvo nagrado 150 dinarjev, drugo nagrado 120 dinarjev in tretjo nagrado 100 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, naj vsakdo odda po eno rešitev! Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklana »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jo oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešitvijo »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 95«! Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva ali ki bodo oddane v nabiralnik za »Steklarja« najpozneje do 15. junija letos. Za nagradno križanko št. 95 je žreb namenil prvo nagrado 150 dinarjev Alojzu Kubaletu, drugo nagrado 120 dinarjev Barbari Cikanek in tretjo nagrado 100 dinarjev Štefici Novak. Vsem nagrajencem čestitamo! ™?eJitev nagradne križanke št. 94 - vodoravno: PRAZNIK DELA, aga, njegov, zaliv, loka, PRVI MAJ, Nan, d, Tes, Eles, CT, Ero, d, Knin, rig, luna, Arid, nuja, Una, krik, sitar, ČO, hram, lava, d, A, Ilok, runo, ki, stan, Jaki, pas, traparija, Kant. Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Kitak, Zlatko Novak, Franc Vehovar in Franc Zupanič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tajnica uredništva Cita Novak - Likovna zasnova In oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina. Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« In Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača -Naklada 1800 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.