SLOVENSKI ČEBELAR 1873 ZAČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA ANTON JANŠA 1734—1773 LETNIK LXXV 1973 ŠT. SLOVENSKI glasilo Čebelarskih organizacij ČEBELAR št. ^ t. april 1973 leto 75 VSEBINA Ivan Krajnc: Čebelarjeva opravila v aprilu . 97 Julij Maycr: Kaj lahko ugotovi čebelar pri opazovanju čebel pri žrelu...............99 Inž. Ludvik Klun: Spomladansko beljakovinsko krmljenje čebel........................101 Anton Rozman: Janez Goličnik................104 Martin Mcncej: Slovenski čebelar in sadjere- jec....................................loti Inž. Ludvik Klun: Med daiejo čebele, ne pa panj....................................108 Inž. Franček Šivic: Še o križanju pri čebelah 109 Inž. Jože Babnik: Ocena pašnega okoliša . . lio IZKUŠNJE IN PREIZKUŠNJE NAŠIH Čebelarjev Slavko Inglič: Novo o mani na borovnici . . 112 Ludvik Kosi: Buče...........................112 Lojze Kastelic: Hude posledice stresanja za- leženih satov...........................115 novice iz Čebelarskega sveta iz društvenega Življenja OSMRTNICE List izhaja vsakega 1. v mcsecu. Člani, ki plačujejo letno članarino 40,00 din, ga prejmejo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Cankarjeva c. 3 II, tiska Tiskarna PTT v Ljubljani. Uredniški odbor: France Guna, Alojz Kastelic, Ludvik Klun, Martin Mencej, Boris Modrijan in Jožko Šlander. Glavni urednik: Martin Mencej, odgovorni urednik: Boris Modrijan Letna naročnina za nečlane 45,00 din, za tujino 50,00 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. To velja tudi za naročnino, številka žiro računa pri SDK v Ljubljani, Miklošičeva cesta: 50101-678-48636. Telefon: 20-208 Zunanja stran ovitka delo Vilija Kožarja, podoba A. Janše akad. slikarja B. Jakca Prvi izdatnejši spomladanski čebelji kruh daje vrba ČEBELARJEVA OPRAVILA V APRILU IVAN KRAJNC Mesec april je zelo nestalen. Človeku, ki je nestalnega značaja pravimo, da je tak kot aprilsko vreme. Prav ta nestalnost pa nas čebelarje opozarja, da je v aprilu potrebno izkoristiti vsak toplejši dan in urediti družine tako, da jim ne bo primanjkovalo hrane. Navadno se v začetku aprila nahaja mnogo čebelnih družin na robu gladu in dosti jih tudi v tem času umre. To je posledica stare prakse naših čebelarjev, ki gredo v zimo s premajhnimi zaloga- mi hrane. Take male količine hrane trajajo čebelam do konca marca, ali do začetka aprila. Ko se čebelne družine lepo razvijejo, jim zmanjka hrane in mnoge umrejo od gladu. Zaradi te rak rane gredo vse čebelarjeve nade po vodi. Čeravno take družine v zadnjem trenutku rešimo, ne bomo od njih imeli tisto leto omembe vredne koristi. Noben čebelar ne sme misliti, da je z donosom prvega cvetnega prahu živ- Ijenje čebelne družine zavarovano in da je s prvim prgeledom kritično zimsko obdobje prehojeno. V aprilu rabi družina trikrat več hrane kot marca. Če zaradi slabega vremena in hladu v marcu nismo opravili glavnega spomladanskega pregleda, je nujno, da ta pregled družin opravimo sedaj. Čebelnim družinam, ki nimajo dovolj hrane, pokla-damo ob večernih urah po 1 liter sladkorne raztopine 1/1. V aprilu potroši dobra družina okrog 5 kg hrane. Torej čebelarji, zazimujte čebele z obilno zalogo hrane, tako da bodo družine vedno imele v panju okrog 7 kg hrane. Družine bodo tako vedno močne in ne bo nepotrebnega razočaranja. Hrana v panju mora biti vedno v razmerji 3:1, tj. tri dele ogljikovih hidratov — medu in enega dela beljakovin — cvetnega prahu. Za normalen razvoj družine je to potrebno, če ni tako, mora čebelar skrbeti za nadomestke, tj. uporabiti mora sladkor in kvas, posneto mleko, sojino moko ali jajca v prahu. Čebelna družina porabi na leto 100 kg medu in 25—28 kg cvetnega prahu, zato bo vsak čebelar, ki bo imel vedno preko vsega leta v panju hrano v takem razmerju in v dovoljni količini, imel tudi vedno v panjih močne in zdrave čebele, ki mu bodo za vse blagostanje, ki jim ga nudi, povrnile stotero z velikimi donosi. Družin, ki so zdrave in močne, ni potrebno pažiti in pri takih družinah je nepotrebna pregradna deska. Slednjo uporabljamo le tedaj, če družina ne zaseda plodišča. S pregradilno desko gnezdo zožimo. Če je april lep in topel, čebele že do-našajo nektar, ki stimulira razvoj družin. Ako po robovih satje pobeli, je potrebno razširiti gnezda; širjenje gnezd pri panjih raznih sistemov je zelo delikatna zadeva. Razlike med dnevno in nočno temperaturo so zelo velike. V takšnih razmerah je prehod na večji prostor zavora za razvoj čebelne družine. Pri A2 panjih razširimo gnezdo s prestavljanjem zalege v medišče, še bolje pa, da poleg prestavljanja še dodamo zalego s čebelami iz pomožnih panjev. Pri nakladnih panjih zamenjamo naklade tako, da zgornjo naklado damo na podnioo, ki smo jo predhodno očistili, a spodnjo naklado položimo na njo. Tega dela ne smemo opraviti prezgodaj, niti prepozno. Z zgodnjo razširitvijo gnezda družina stagnira v razvoju, a s prekasnim posegom družinam vzbudimo nagon za rojenje. Družine, ki se enkrat pripravljajo za rojenje, so za tisto leto izgubljene za omembe vredne donose. Cela čebelarstva postanejo trotava in čeravno obilno medi, donosa pri takih družinah ni, ker trotje nikoli ne delajo. (Priporočam, da vsak čebelar pregleda Sodobno čebelarstvo — teoretični del, poglavje o anatomskih trotovkah str. 134). Pogoj, da ne pride do rojenja pa je tudi sam panj. Sodoben panj mora omogočiti matici neovirano zaleganje, mora imeti dovolj prostora za hrano in za vse viške hrane v teku sezone. Hrana mora dražilno dcjstvovati na zaleganje matice poleti, v jeseni in spomladi. Ko prvič spomladi odpreš panj, mora biti poln mladih čebel in zalege. Vodo čez zimo ustvarjajo čebele same, saj je med ogljikov hitrat, sestavljen iz ogljika in vode. S presnovo se sprošča akumulirana sončna toplota v medu. Dražilno krmljenje, ki se začne že okrog 1. marca se nadaljuje tudi v aprilu, posebno če vreme ni ugodno. Velika in sodobna čebelarstva dražilne-ga krmljenja ne poznajo, ker enostavno tega na raztresenih pasiščih ne zmorejo. Sicer pa s premočnim krmljenjem s sladkorno raztopino zaviramo zaleganje matici. Čebele s predelavo trsnega sladkorja v grozdni in sadni sladkor trošijo kislino, tj. beljakovine (ki so aminokisline) ter zaradi tega ne morejo proizvajati toliko mlečka. Torej je krmljenje tudi v zgodnji pomladi dvore- zen nož; zato bo tudi tukaj zmernost največ napravila. Gonilna sila za razvoj družine je obilna zaloga ogljikovih hidratov in beljakovin v panju. Tudi prevaževalci v tem mesecu že pridejo na svoje. Spomladanska resa (Erica carnea) privablja čebelarje na velika resišča v okolici Cerknega, Idrije in Gornje Trebuše. V južnem vremenu tam čebele res odlično berejo, medtem 'ko v deževni in ostri pomladi čebelarji tam izgubijo vse delavke. Takrat panji zelo oslabc, medtem ko ob lepem vremenu čebele že ob koncu aprila iz-roje, če čebelarji niso dorasli svojim nalogam tj., da bi pravočasno širili gnezda na ta način, da med zalego vrivajo prazne sate iz medišč, a medene sate dvigajo v medišča. V primeru, da bi čebelar dodajal prazno satje ob zalego, ne bi širil gnezda, ker čebele doda- ne sate takoj napolnijo z medičino in roji so kljub delu tu, če pri tem delu nimaš praznega satja, pa devaj satje z odkritim medom v sredo plodišča in pred samo žrelo panja. Tako satje bodo čebele takoj izpraznile in v nekaj dnevih ga bo matica lepo zalegla. Čebela v bližini žrela ne trpi medenega satja. Tako satje takoj izprazni in zalogo ohrani na varnem iznad gnezda, ali ob gnezdu, kjer je zaloga varna pred roparji. Vsak, ki se bo držal preko vse sezone tega načina dela, bo dobro čebelaril, ker ne bo imel dosti rojev, marveč močne družine. Sicer pa, posebno v zgodnji spomladi, mora paziti, da družin ne razpolovi in zavre razvoja družin. Za tako delo mora biti družina močna, da dobro zaseda plodi-šče in sposoben čebelar, ki pri vsakem posegu ve kaj bo z njim dosegel. KAJ LAHKO UGOTOVI ČEBELAR PRI OPAZOVANJU ČEBEL PRI ŽRELU JULIJ MAYER Prvi mraz stisne čebelno družino v zimsko gručo in s tem prekine neposredne stike s čebelarjem. Zimska gruča je od narave ustvarjena čudovito smotrna skupnost. V sredini je matica z najmlajšimi čebelami. Stare čebele pa tvorijo trden oklep, tesno druga ob drugi stisnjene varujejo notranjost pred ohladitvijo. Vse življenjske funkcije so omejene na najnižjo stopnjo, zato se gruča prav polagoma pomika med satovjem za medom. Čebelar je lahko zadovoljen, z dobro pripravo družin za dolge zimske mesece je lepo poskrbel. In vendar je v skrbeh za svoje ljubljenke. Ne toliko zaradi bojazni, kaj se bo zgodilo, kot zaradi tiste tesne povezave z živo naravo. 2e takoj prve tedne zimskega mirovanja ga vleče k čebelnjaku, da pogleda za družinami. S kljukico iz žice odstranja morebitne mrtvice iz bližine žrela, da odstrani vabo lačnim sinicam, ki bi s kljuvanjem razburjale čebele. Zdaj velja neomajno pravilo: »Mir in zopet mir«! Od 24. decembra dalje hiti naša Zemlja po drugi polovici svoje ovalne poti okoli sonca. Od dne do dne se mu bolj približuje in vedno bolj nagiba svojo severno stran proti njemu. In dan za dnem pada več sončnih žarkov navpično na naše kraje. Skrivnostna moč teh žarkov pa vzbuja v rastlinskih čebulicah in semenju v zemlji novo življenje. Tudi v čebelni družini! Nekega dne, navadno v začetku februarja, zaleže matica prvo jajčece, ne glede na temperaturo v naravi. To jajčece pa sproži v zimski gruči pravcati preobrat. Najprej je treba dvigniti temperaturo v gnezdu na primerno višino (35 do 37 °C), ker čez tri dni bo v celici mlad nežen črviček. Dviganje temperature dosežejo čebele le, da zaužijejo več medu. Pri razpadanju medu ob prebavi se splošča toplota. Toda večje uživanje medu sproži še druge posledice. V mladih čebelah nabreknejo tako imenovane mlečne žleze, ki proizvajajo krmilni sok za zalego. Tudi matica je deležna tega soka in posledica je, da se v njenih jajčnikih razvija vedno več jajčec. V panj se je vtihotapilo čudno razmerje, ki ga imenujemo »začarani krog«: čim več prvega, tem več drugega z vsemi posledicami, ki zopet terjajo več prvega itd. Čebelarju so te razmere znane. Čeprav je zazimil skoro enako močne družine in jih oskrbel z enako količino zimske zaloge, ve, da se družine različno razvijajo. Seveda igrajo vremenske razmere tudi svojo vlogo. Zato ni čuda, da ga kmalu po novem letu sili močneje k čebelam. Danes je pri nekaterih panjih že opazil več mokrote pri žrelih, kjer se izmenjava notranji zrak z zunanjim. Ta mokrota mu je znak, da panji že zalegajo. Ob hudem mrazu mora pri teh panjih posebno paziti, da led ne zamaši žrela. Pri drugem panju je našel več mrtvic kot navadno. Hitro bo prislonil uho k žrelu. Razburjeno pojemajoče pa zopet rastoče šumenje čebel mu pove, da je družina izgubila matico. Označil bo panj s posebnim znamenjem, da mu ob primernem vremenu pridruži rezervno družinico. Veliki dan za vsakega čebelarja je dan prvega izleta. V naših krajih je ta dan včasih proti koncu januarja, vsekakor pa v februarju, seveda v veliki odvisnosti od vremenskih razmer. Ob takih dnevih se ob glavnem spre-letavanju čebel ne zadržuj dolgo pred uljnja-koml Šele ko se glavni vrvež že unese, stopi k panjem. Tu boš imel kaj videti! Oko ti bo kar zašarelo ob pogledu, da posamezne čebele sedajo na brade z rumenimi hlačicami. To je zanesljivo znamenje, da so njihove družine zdrave in že dobro zalegajo. Drugod odstranjujejo čebele mrtvice, kar je pač naraven pojav. Ob normalnih razmerah se nabere teh mrtvic za pičel kozarec. To so deloma tiste čebele, ki so že kolikor toliko izrabljene prišle v zimsko gručo, deloma pa tiste mladice, ki so se zaradi izredne zaposlitve ob zalegi prenaglo izrabile in zaradi pomanjkanja obnožine v panju prehitro potrošile svoje rezervno salo. Med drobirjem, ki ga čebele tudi odstranjujejo iz panjev, se utegne zasvetiti droben kristalček, bodisi od strnjene melicitoze, neke vrste goste gozdne mane, bodisi od trsnega sladkorja iz sladkorne jesenske piče. Ti kristali dokazujejo, da je panj trpel zaradi pomanjkanja vode. V panju je bilo sicer zaradi povečanega delovanja precej vlage, ki jo je deloma vsrkaval odkriti med, deloma pa se je nabirala v obliki kapljic na hladnih panjskih stenah. Stiski pomagamo s kozarcem mlačne, na rahlo oslajene vode, ki ga prevežemo s krpo in poveznemo kar na matično rešetko. Seveda moramo okolico kozarca dobro zadelati z vrečevino ali podobno snovjo, da je družina skrbno zadelana. Sedaj je toplota in zopet toplota zapoved dneva! Čebelarjevo oko se bo ustavilo tudi na rjavih madežih po pročelju panjev. Svetlo-rjavi vodeni madeži so znak zdrave prebave, temnorjavi in gosti madeži pa so bolj sumljivi. Posebno sumljive so čebele, ki se skušajo dvigniti s tal s frfotajočimi krili. Take čebele primemo za oprsje in zadek in jih pretržemo na dvoje, da se črevo dodobra iztegne. Svetlo siva vsebina dokazuje, da je čebela nosemava, njeno blato je polno nosematoznih trosov. Proti nosemavosti nudi naša Zveza izvrstno zdravilo Fumidil B s točnimi podatki za uporabo. Sicer pa imamo izborno in ceneno naravno sredstvo v boju s to kužno boleznijo. Na šotišču vasi Bevke pri Vrhniki dobite za mal denar kose šote, ki jih namesto mahu vtaknite v napajalnik. Tako bodo vaše čebele imele na razpolago dovolj zdravilne vode kot obrambno sredstvo. Šoto zamenjujemo po trimesečni uporabi. Nemirno tekanje čebel okoli žrela po končanem prvem izletu je gotovo znamenje, da je panj ob matico. Znamenje na panj in ob prvi priliki dodamo panju rezervno družinico! V vseh dvomljivih primerih je najbolje, da se posvetujete s pristojnim veterinarjem, ki ima možnost, da tudi mikroskopsko ugotovi vzroke morebitne bolezni. Po toplih predpomladanskih dnevih nastopa v naših krajih še zelo muhasto vreme. Vsi trije pomladanski meseci so v prvi polovici podvrženi udorom hladnega zraka, z mrzlimi vetrovi, snežnim metežem in deževjem. Vrtnarji in čebelarji željno pričakujejo čas, da minejo »snežni možje z uscano Zofko«! To obdobje je za naše družine najtežje. Priprava hrane za zalego zahteva mnogo vode. Zato bodi v marcu in aprilu v zavetnem kotu blizu čebelnjaka dobro delujoč napajalnik. Napredni čebelarji postavljajo tam tudi krmilno hišico s pelodnimi nadomestki, da jih čebele v koških odnašajo v panje. Posebno pozornost je posvetiti zimskim zalogam. V panjih kopni med kot sneg na soncu. Pazite, da se vam ne zgodi kot meni v medvojni dobi. Eden najboljših panjev je v aprilu z rumenimi pokrovčki nakazal, da goji že trote. Pa je nastopil mraz in brez-letna doba je trajala nad teden dni. Hladnega jutra sem ob žrelu našel belo telo čebele! Srce se mi je skrčilo: družini je pošla hrana! Čebele so se vrgle na lastno zalego, da rešijo matici in sebi golo življenje. Sladkorno medena pogača, ki sem jo položil kar na matično rešetko, je sicer rešila slabiča, ki se je čez leto komaj opomogel. SPOMLADANSKO BELJAKOVINSKO KRMLJENJE ČEBEL INŽ. LUDVIK KLUN Osnove spomladanskega razvoja smo položili že v lanski jeseni, ko smo poskrbeli, da so šle družine v zimo z mlado matico in velikim številom mladic, ki še niso krmile zalege, vendar z razvitimi goltnimi žlezami, ki se jim bodo aktivirale spomladi za krmljenje nove generacije čebel. Poskrbeli smo tudi za zadostno obnožinsko in medno zalogo — slednjo pripravljeno dovolj zgodaj, na kvalitetnem satju in pravilno razporejeno v panju. Če omenimo še toplotno zaščito panjev in zaščito pred vetrovi, potem v zgodnji pomladi res ne bomo imeli veliko opraviti s panji. To pa tudi ni zaželeno, saj je čebelam v tem času potrebna toplota prav tako kot hrana. Odpiranje panjev v zgodnji pomladi povzroča nepotrebno ohlajevanje in vznemirjanje. Z nastankom zalege zvišajo čebele temperaturo v panju za dva do trikrat, za tolikokrat pa sc povečajo tudi toplotne izgube pri enaki zunanji temperaturi. Če upoštevamo še to, da mora imeti zalega stalno temperaturo + 34,5 °C in jo morajo čebele dokaj natančno uravnavati, saj se v močnih družinah spreminja komaj za pol stopinje, nam postane razumljivo, zakaj slabih družin v neotopljenih panjih ne smemo spomladi dražilno krmiti. Dosegli bi namreč ravno nasprotno. Šibke družine ne morejo zagotoviti za vedno večje zalezene ploskev potrebne temperature. Tudi močnejše družine v neotopljenih panjih se v gorskem svetu slabo razvijajo. Posebno velja to za naklad-nikc. Zato jih bomo tam zelo poredkoma našli. Dotok hrane, ki jo damo čebelam, ponazarja medenje v naravi. Mladicam se aktivirajo goltne žleze, zato izdatneje 'krmijo matico in zalego. To pa je ze- lo pomembno, saj na ta način lahko vplivamo na spomladanski razvoj. Čebela, ki dobi v medni želodček hrano, jo odda naprej petim do šestim čebelam, te pa jo oddajo zopet dalje. Tako se hrana iz enega mednega želodčka razdeli na okrog petdeset čebel. Krmljenje poteka plazovito, saj sprejme hrano v 27 urah že 76 % čebel in 60 % odkrite zalege. V naslednjih 24 urah dobijo hrano že vse preostale čebele in zalega (potek hrane so zelo natančno ugotovili s pomočjo radioaktivne hrane). To hitro podajanje hrane, ki pride na ta ali oni način v panj, je osnova dražilnega krmljenja. Ali je dražilno krmljenje potrebno? Danes, ko nas čas neusmiljeno priganja in opuščamo v naših čebelarstvih vse tisto, kar malo vpliva na končni rezultat, da bi lahko dali poudarek tistemu, kar je za uspeh odločilno, je vprašanje krmljenja gotovo pomembno, saj nam poleg stroškov vzame še precej dragocenega časa. Nekateri menijo, da je krmljenje odveč, če smo le dovolj poskrbeli za čebele v jeseni. Drugi zopet, da postaja spomladansko dražilno krmljenje osnova uspeha v sodobnem čebelarstvu. Prav imajo lahko eni kot drugi. Dražilno krmljenje je namreč zelo pogojeno s tem, kako zgodaj imamo prvo pelodno pašo, kakšne so podnebne razmere kraja, kakšen je sistem čebelarjenja (enomatični ali dvo-matični) in do kdaj morajo biti družine na višu za prvo pašo. Upoštevati moramo še to, da pogosto ne moremo zagotoviti čebelam v jeseni dovolj ob-nožine zaradi muhavosti narave ali zato, ker ne prevažamo. V takih primerih je dodajanje beljakovinske hrane spomladi nujno. Beljakovinska hrana — nadomestilo za obnožino. Vse poznane krmne mešanice (sojina moka, kvas, mleko itn.) imajo za osnovno sestavino beljakovine, ki naj do neke mere nadomestijo obnožino. Te ni nikoli toliko, da bi si je ne želeli še več. Zakaj je temu tako, nam pove podatek, da jo potrebuje čebelja družina za vzreditev 1 kg čebel (10.000 čebel) več kot kilogram. Če obnožine ni dovolj v panju ali v naravi, sc mladi rod ne more razviti, saj so beljakovine nosilke življenja in rasti. Ob pomanjkanju beljakovin trošijo čebele svoje telesne beljakovine, zato predčasno od-mro in to tedaj, ko so v kritičnem obdobju najbolj potrebne. Zato ni naključje, da iščejo čebelarji neumorno take nadomestke, ki bi zamenjali obnožino. Ugotovljeno je, da posamezne sestavine obnožine dokaj lahko nadomestimo. Ostalo pa jih je na žalost še veliko neznanih. Med njimi je tudi snov, ki deluje na čebele zc lo privlačno. Ko bo uspelo ugotoviti to snov, bodo čebele tudi nadomestke sprejele z enako vnemo, kot sprejmejo obnožino ali cvetni prah. S tem pa Se bo tudi učinek nadomestkov povečal, saj jih je moč obogatiti z vitamini, rudninskimi snovmi itn. Priprava in dodajanje krme. Dodatkov »po žlicah« gotovo ne bomo dajali, ker mora biti dotok hrane stalen. Zato pride v poštev krmno testo in pripravek v obliki prahu. Slednji ima to prednost, da ga čebele znosijo v panj kot obnožino v bližino zalege, zato se z njim hranijo predvsem dojilje, medtem ko se s testom, ki ga položimo na sate, krmijo tudi starejše čebele, kar po mnenju čebelarskih raziskovalcev pospešuje razvoj noseme (Steche 1961). Nedvomno ima dodajanje krmne mešanice v prahu zunaj panja določeno prednost, vendar je dodajanje precej neprikladno. Zato pride v poštev le za manjša čebelarstva v neposredni bližini čebelarjevega bivališča. Krmilnico je potrebno zvečer umakniti, da se krma ne navlaži. Mimo tega jemljejo čebele hrano le tedaj, ko izletavajo. Pa tudi drugim čebelam je na voljo, zato je večja nevarnost za širjenje bolezni. Mešanico v prahu pripravimo z naslednjimi sestavinami: — razmaščena sojina moka 3 deli — mleko brez maščob v prahu 1 del — suh pivski ali pekarski kvas 1 del — cvetni prah 10—25 % Če želimo napraviti iz omenjene mešanice testo, pripravimo sladkorno raztopino v razmerju 1:1 in z njo polivamo mešanico toliko časa, da z gnetenjem dobimo trdo testo, ki se v toplem panju ne bo razlezlo. Zelo dobre rezultate smo dobili s kombinirano beljakovinsko krmo, ki smo ji dodali mikroelement kobalt. Uporabili smo svež pivovarniški kvas, ki ima take sestavine, da v učinek ne moremo dvomiti: — 10% suhih snovi, v katerih je 55 % beljakovin — vitamin Bi — 5 mg/100 g — vitamin B 2 — 3,6 mg/100 g — vitamin B 3 — 20 mg/100 g — vitamin B 6 — 0,4 mg/100 g — vitamin PP —- 60 mg/100 g Se bolj pa velja poudariti, da ima kvas zelo veliko količino pantotenske kisline, ki pri čebelah pospešuje razvoj goltnih žlez. Ravno po tej sestavini se kvas najbolj približa matičnemu mlečku: matični mleček 85—510 |tg/g pivovarniški kvas 140—350 |ig/g cvetni prah 20 |ig/g sveže mleko 2,8 ng/g Krmno testo napravimo v razmerju: — pivovarniški kvas — 1 liter — sladkor v prahu — 10 kg — kobaltov klorid — 260 mg (24 mg na kilogram krme) — cvetni prah — 4 žlice Če nimamo cvetnega prahu, dodamo kostanjev med. Kvas segrejemo na temperaturo 85—90 °C, da uničimo kvasovke. Kobaltov klorid raztopimo v žlici vode in vlijemo v kvas. Nato dodamo cvetni prah ali med in dobro premešamo. Z raztopino polijemo pripravljen sladkor v prahu in umesimo testo. Poskuse z omenjeno krmo smo opravili v dveh pomladih. Družine so bilo v LR panjih, ki smo jim z malo adaptacijo izboljšali toplotne lastnosti ter jih pustili na stalnih mestih. Čeprav so podnebne razmere zelo neugodne (Polhograjski Dolomiti 650 m n. v.), je bil spomladanski razvoj izreden. Družine v preizkusnih panjih so 15. maja zasedale eno naklado več kot v kontrolnih panjih, ki niso bili otopljeni in niso bile v njih družine krmljene z beljakovinsko krmo. Zaključek: — Dražilno krmimo spomladi samo močne družine, ki majo dovolj hrane in so v otopljenih panjih. — Krmimo tedaj, ko imamo slabe zgodnje pelodne paše, neugodne vremenske razmere in zgodnje glavne nek-tarne paše. — Cvetni prah še nima enakovrednega nadomestka, zato ga dodajamo vsem krmnim mešanicam, da jih čebele rajši jemljejo. — V zgodnji pomladi je treba dati prednost krmnim mešanicam v obliki testa, ker jemljejo čebele tako hrano dlje (pol kg doze 7—10 dni). — Mikroelement kobalt je cenen stimulator, ki pa je pri nas še premalo poznan. Uporabljena literatura: Dr. G. F. Taranov: »Korma i korm-lenie pčel«, Moskva 1972. Prof. T. V. Vinogradova, Prof. G. P. Zajcev: »Pčela i zdorovie čeloveka«. Tudi taki čebelnjaki danes niso redki. Lastnik je Ivo Žnideršič iz Kanala JANEZ GOLIČNIK ANTON ROZMAN V središču Savinjske doline, nedaleč od hmeljarske metropole Žalca, leži pod obronki Gozdnika in Kamnika prijazna vasica Griže, do nedavnega znan rudarski kraj. Sedaj se tu razvija industrija za izdelavo plastičnih cevi. Vasica veselo zre s svojega hribčka na dolino pod seboj, kakor da bi hotela povedati, da so tukaj živeli ljudje, ki so zaradi svojih zaslug ponos našega naroda. Bili so veliki rodoljubi, saj so veliko storili za razvoj in napredek slovenskega naroda. Ze Rimljani so spoznali, da je ob obronkih Savinjske doline zelo ugodna lega za razvoj čebelarstva. Prav tako so se v srednjem veku tukajšnji menihi živahno ukvarjali s čebelarstvom, saj so prebivali v samostanih Žiče, Jurjevo, Novi klošter. Gornji grad in drugod. Delo samostanskih vešča-kov in svetne duhovščine po Savinjski dolini je spodbudno vplivalo na kmečko prebivalstvo, da se je lotilo čebelarstva. Svoje pridelke, kolikor jih jim je ostalo od desetine, ki so jo morali oddati grajski gospodi, so prodajali v Celje, kjer je bila lepo razvita medi-čarska in svečarska obrt. O teh razmerah v srednjem in ob začetku novega veka nam poroča veliki zgodovinar Janez Vajkart Valvazor v svojem znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske. V nji poroča o načinu čebelarjenja v tistih časih (I, 254—457 in II, 206). Pred dvesto leti je živel tu eden izmed pomembnih čebelarjev, župnik Janez Goličnik, katerega ime je tesno povezano z zgodovino čebelarstva na Slovenskem. S sodelovanjem Blaža Kumerdeja, okrožnega šolskega komisarja za celjsko okrožje, je prevedel Janšev »Popolni nauk o čebelarstvu«. Knjiga je izšla v Jenkovi tiskarni v Celju leta 1792. To je bila prva knjiga o čebe- A »N T O N A J A N S H A j A Zcf\arsKig;a Zh^bjllaija. POPOLNOMA PODVUZHEN JE s A 1'SSE ZHEBELLARgE. NA KAJ SA ENO VISHO.TAISTI 00 SVOJRH ZIIKBKLL«KESTRGA, »E Hl XJE PODIRALI, ‘ ‘ AL‘i’A MOtU LI \ •v I. En tugatfiflii Dobizhck, koket dofchmaln, luiiku ljubijo, i; Venätr vfsc ŽhjbjHe per fhiuiejnji, |nu dobri Muihy ohranijo, j. Ufsakatyii Fain Ztifbfll d» fvoje ftuerci lohku . «bivaje», inu fbe.ivojim prbam ftpuflij». ’’N» mnogo Profiyijo is Nemfhkiga, na £f«yafku"}>reftai!l JOÄNNESA GOLITSCHNI1CA 3 '* Fajm- CeHisOo škrob -f- H2O sladkor V rastlinskih listih se preko asimilacije ustvarja sladkor, vendar ga rastline kopičijo le kot škrob. Torej obratna formula! Sladki sok se pretaka pri krompirju po tankih cevčicah po steblu navzdol h koreninam, kjer se v gomoljih nabira v obliki škroba. Kadar pa rastlina spet rabi sladkor za rast, spreminja škrob spet v sladkor. Encim invert a za razkraja molekulo dvostavnega sladkorja v dve molekuli enostavnega sladkorja, pri tem sodeluje spet voda: ,, , INVERTAZA ena molekula _ v grozdni sladkor trsnega sladkorja _j_ ^ sadni sladkor ali zapisano po kemični formuli: C12H22O1 INVERTAZA ► + HaO CeHiiO« CoHisOo 70 % invertnega sladkorja je sestavljenega iz 38 % fruktoze (grozdni 'Sladkor) in 31 odstotkov glukoze (sadni sladkor). Invertni sladkor je dobil ime zato, ker ne odbija svetlobe več v desno, ampak obratno — invertno. Encim k a t a 1 a z a izloča kisik iz vodikovega peroksida. H2O2 KATALAZA H2O + O ► V zobnih kremah se nahaja vodikov peroksid, da ohranja belino zobovja in obenem uničuje škodljive bakterije. V slini pa je tudi katalaza, ki povzroča pri daljšem čiščenju zob, da se krema v ustih peni. Tudi v krvi je nekaj katalaze, zato z vodikovim peroksidom v medicini mehčajo obveze, ki so ,se prilepile k rani. Iz članka v Imkerfreund, 10/1972, povzel J. M. Jz dzuAloeiiega zlo I je n. j a V SKLAD ZA GRADNJO ČIC SO NADALJE PRISPEVALI: Alojz Strnad, Škofljica 10.— Miško Oblak, Ljubljana 5.— Anton Lukane, Kranj, za 30 panjev 300.— Čebelarska družina Kranj 105.— Andrej Koželj, Šmarca 100.— Stane Potokar, Ljubljana 200.— Ivan Krajnc, Volčja draga 172.— Člani Čebelarske družine Škofja Loka: Andrej Arhar 50.— Ivan Bertoncelj 30.— Anton Čarman 50.— Matevž Demšar 150.— Jože Jenko 50,— Janez Košir 70.— Vinko Krajnik 50.— Jože Kožuh 50.— Janez Kožuh 30.— Franc Tavčar 50.— Janez Tavčar 100.— Ciril Žan 30.— Markelj 20.— Alojz Bogataj 30.— Jože Logonder, Virlog 100.— Janez Mrak, Vincarje 50.— Peter Porenta 200.— Tomaž Prevodnik 300.— Alojz Mehle 50,— Janez Zontar 100.— Martin Mencej, Ljubljana 50.— Tone Hrovat, Celje 100.— Jordan Damjanov, Beograd 25,— Roman Blassin, Maribor 10.— Čebelarsko društvo Ljutomer iz blagajne Čebelarske družine Ljubno 580,— Člani Čebelarske družine Borovnica: Rajko Žitnik 60,— Anton Petrič 20.— Franc Drašler 50.— Pavel Petrič 10,— Jože Debevec 50.— Anton Debevec 100.— Franc Košir 30,— Stanislav Rot 50.— Jože Kranjc 10.— Ivan Turšič 20.— Ivan Šušteršič 50,— Jakob Rot 50,— Ludvik Volek 50,— Miodrag Jeremic 20,— Franc Martinšek 10 — Ivan Hrovatin 10.— Janez Svete 50,— Jože Leben 50,— Jože Turšič 50,— Janko Janežič, Domžale 12.— Neža Vršnik, Solčava 13,— Ciril Jalen, Rodine 100.— Čebelarska družina Žerjav 250.— Tomaž Polka, Jesenice 30.— Člani Čebelarske družine Velenje: Franc Blagotinšek 10.— Bernard Čas 5.— Štefanija De Costa 10,— Valter Golob 20,— Stanko Grobelnik 10,— Ludvik Kerner 5,— Jože Kramer 5,— Srečko Meh 5,— Vlado Miklavžina 10.— Vinko Oblak 10.— Ivan Povk 5,— Ivo Rahten 20,— Ivan Ribič 15,— Stane Sevčnikar 15,— Ivan Šalamon 20,— Friderik Tekavc 15,— Marija Verzelak 5.— Oto Blatnik 20,— Anton Es 20,— Ciril Glavnik 5.— Ivan Gradišnik 10.— Maks Blažič 10.— Jože Kovač 15.— Franc Lemež 5.— Jože Mihelec 5.— Franc Mlinšek 60.— Slavko Pocajt 10.— Franc Pustinek 5.— Stanko Rihter 10.— Ivan Slapnik 15.— Karol Stropnik 10.— Ivan Štukovnik 5.— Jože Veler 10.— Rudi Zaluberšek 20.— Čebelarsko društvo Ljubljana iz blagajne 7000.— Anton Novak, Gornja Radgona 500.— Čebelarska družina Ig, iz blagajne 1500.— Opekarna Gornja Radgona 300.— Ivan Bogataj, Logatec 100.— Čebelarska družina Šmartno ob Paki 295.— Skupščina občine Črnomelj 500.— Čebelarska družina Prevalje 437.— Člani Čebelarske družine Vrhnika: Andrej Caserman 300.— Jože Cvelbar 50.— Jože Cankar 50.— Boris Čižmek 100.— Alojz Debevc 100.— Savo Djuretič 50.— Anton Fefer 150.— Franc Fefer 30.— Anton Furlan 20.— Ignac Grom 500.— Matija Grom 200.— Stanko Grom 100.— Franc Gregurka 100.— Franc Gostiša 30.— Miha Grbec 30.— Anton Jesenovec 50.— Jože Jeraj 150.— Janez Jelovšek 100.— Franc Jazbar 50.— Jernej Jereb 100.— Matija Japelj 400.— Janez Kenk 150.— Vilko Končan 60.— Ivan Krašovec 40.— Andrej Kovač 50.— Bernard Krivina 30.— Franc Kržmanc 100.— Ivan Kogovšek 15.— Franc Krže 400.— Janez Kovač 50.— Avgust Kavčič 100.— Anton Letonja 50.— Stane Logar 50.— Jakob Leben 20.— Pavel Lazar 20.— Matija Lenaršič 50. Stane Lukančič 30. Stanko Markelj 200. Marjan Markelj 238. Franc Malovrh 100. Franc Malavašič 50. Nežka Modrijan 20. Jože Malovrh 100. Ignac Nagode 100. Matevž Novak 70. Jože Nagode 200. Ciril Nagode 10. Franc Ogrin 50. Anton Oblak 100. Ivan Osredkar 200. Janez Osešnik 20. Franc Pečnik 100. Janez Petrič 50. Alojz Partl 100. Miha Plestenjak 150. Ivan Pezdir 50. Ignac Rotar 200. Franc Rudolf 50. Ludvik Rožnik 50. Pavel Smrtnik 100. Ivan Slavec 300 Jože Stanonik 150 Jože Smrtnik 50 Branko Smuk 100 Alojz Sečnik 30 Franc Sajovic 50 Ivan Srše 50 Franc Stanovnik 40 Silvan Simončič 50 Janez Šurca 100 Dušan Troha 150 Štefan Troha 100 Janez Umek 100 Anton Varšek 100 Franc Vehar 50 Herman Završnik 50 Avgust Železnik 150 Božo Žnidaršič 50 Ludvik Žitko 100 Janez Ceme 30 Jože Japelj 15 Miha Pleško 10 Janez Ogrin 10 Mirko Golič 100 Zmago Orel, Ljubljana 50 Tone Skumovec, Bled 100 Člani č. družine Kamnik: Franc Zobavnik 90 Janko Malešič, Mekinje, Kamnik 84 Karel Benkovič 78 Karel Zobavnik 180 Janez Kočar, Laniše, Kamnik 84 Alojz Planinc 20 Karel Vidmar 85 Srečko Gantar 24 Franc Šimenc, Vrhpolje, Kamnik 200 Andrej Pančur, Olševik, Kamnik 150 Jože Jeras, Vir, Kamnik 10.— Ivan Podbrežnik, Olševik, Kamnik 120.— Jože Mavrič 70.— Friderik Reščič, Perovo, Kamnik 50.— Pečan Matija, Borovnica 50.— Lojze Kogovšek, Ljubljana 20.— Franc Slabe, Ljubljana 55.— Ivan Ojtzl, Avstrija 50.— Jože Sušnik, Bohinjska Bistrica 45.— Janez Bertoncelj, Vaše 50.— Člani č. družine Šentjur pri Celju: Č. družina iz blagajne 500.— Drago Erjavc, Kalobje 30.— Karol Ferlež, Šibenik 300.— Rudi Ferlež, Šentjur 200.— Anton Fidler, Pešnica 50.— Leopold Flis, Šibenik 30.— Franc Gajše, Vrbno 60.— Poldek Hajnc, Vrbno 60.— Jakob Hladnik, Trnovec 40.— Ignac Jug, Šentjur 50.— Mirko Krajnc, Rifnik 30.— Jože Mastnak, Hrušovec 30.— Janez Oset, Črnolica 15.— Franc Rozmun, Osredek 30.— Franc Šuster, Osredek 40.— Marko Šuklje, Hrušovec 40.— Franc 2mahar, Hrušovec 30.— Gregor Kroflič, Šentjur 36.— Člani čebelarskega društva Kočevje: Elek Benkic 50,— Jože Veselic 20 — Rudolf Vrabič 10.— Franc Lavrič 50,— Franc Grajš 20,— Alojz Jakšič 20,— Ivan Papež 30,— Anton Križman 50,— Franc Čebin 30,— Janez Macele 100.— Dolfe Gabrijan 20,— Jože Gabrijan 20,— Peter Lakner 50,— Anton Kuk 50.— Mirko Mikulič 30,— Mirko Žagar 100.— Č. družina Postojna 537.— Č. družina Pivka 260.— Č. družina Košana 102.— Č. družina Prestranek 100.— Dr. Janez Janžekovič, Ljubljana 100.— Stanko Kopač, Ljubljana 200,— 2upni urad Marijinega oznanjenja, Ljubljana 200.— Koroški čebelarji iz Avstrije na tečaju v Tinjah 1064,70 Slavko Šauperl, Maribor 51,— Anton Čepon, Horjul 4,— V POLZELI SO ORGANIZIRALI ČEBELARSKI KROŽEK Naša čebelarska družina ima organiziran čebelarski krožek, nahaja se na Polzeli s 5 AŽ panji in enim LR panjem. Trenutno je 8 članov, spomladi pa bomo sestavili še novo ekipo iz šolske mladine. Tajnik- Jože Korber VABILO Čebelarsko društvo Maribor in okolica vabi vse svoje člane in čebelarje sosednjih in okoliških društev Koroške, Dravske doline in Pomurja, na predavanje o gozdnem medenju predavatelja inž. Franca Šivica iz Ljubljane, ki bo v nedeljo, 14. aprila 1973, ob 9. uri na Ekonomski-administrativni šoli, Cafova ulica v Mariboru. Šola je oddaljena ca. 100 metrov od železniške in avtobusne postaje v Mariboru. OBVESTILO Čebelarska družina Majšperk obvešča vse dosedanje prevaževalce v kostanjevo pašo, da naj prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 20. maja. Obvezno naj dodajo veterinarsko spričevalo o pregledu na nosemo, pršico in hudo gnilobo. Ker je bila ugotovljena huda gniloba delno tudi na našem območju v lanskem letu, moramo letos posvetiti več pozornosti, da se bolezen zatre. Pristojbina po panju je 1 din. Polovica ostane družini, polovico pa bomo odvedli v tiskovni sklad Slovenskega čebelarja. Novih interesentov za pasišče ne sprejemamo, ker je naše območje že preobremenjeno. Prijave pošljite na: Franc Lampret, 62289 Stoperce. OBVESTILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA NOVA GORICA Vljudno prosimo vse tiste čebelarje, ki nameravajo tudi letos pripeljati čebele na akacijevo pašo na Goriško, da je potrebna disciplina glede razporeditve čebel. Nemogoče je pričakovati bero, če se čebele osredotočijo na en kraj v takem številu, kakor je to bilo v lanskem letu. Pohvale vredni so čebelarji, ki so za pa-sišče pismeno zaprosili naše društvo. Teh je bilo 40 z 2.100 čebelnimi družinami in vsem je društvo določilo pasišča in jih o tem pismeno obvestilo. Na tem mestu se lepo zahvaljujemo tistim, ki so poslali prostovoljni prispevek za kritje stroškov komisiji za razdeljevanje pasišč, čeprav niso od paše imeli nobenih koristi. Hvala! Nemogoči pa so čebelarji, ki za pasišča niso zaprosili. Teh je bilo več kakor tistih, pohvale vrednih, saj so na črno pripeljali več kakor 2.500 panjev. Bili so tudi taki, ki so pripeljali čebele iz okuženih območij. Če k tem 4.600 panjem prištejemo 4.500 domačih družin, se je na Goriškem nahajalo ob akacijevi paši približno 10.000 čebelnih družin. Res je, da lani ni nihče točil na akaciji, ne domači in ne tuji čebelarji. Bila je res črna pomlad. Tukajšnji najstarejši čebelarji ne pomnijo take pomladi, da bi morali ob glavni paši čebele krmiti, vendar tudi če bi bilo medilo, ne bi bilo medu, ker so bile čebele preveč natrpane. To je najbolj prišlo do izraza v Rožn dolini, Stari gori ter v Braniku, ko je bilo več tisoč panjev na enem mestu. Nekaten čebelarji pa so bili sploh brez orientacije, ker so čebele postavili v soteske, kjer jili je šele ob 10. uri obsijalo sonce. Ker želimo, da bi pašo pravilno izkoristili in da bi čebelarji od tega imeli največje koristi, prosimo, da vsak čebelar vloži pravočasno prijavo na naše društvo z navedbo, koliko družin namerava pripeljati in kam postaviti. Tudi tisti čebelarji, ki so stalni gosti na akacijevi paši pri nas, naj ravno tako prijavijo svoj prihod. Društvo bo vsem čebelarjem zagotovilo pasišča, vendar je potrebno razumevanje in podrejanje razporeditvi. Vsak čebelar, ki se bo prijavil, naj priloži dopisnico z naslovom za odgovor. Rok za prijavo je 15. april«. Predsednik: Janko Mervič LJUTOMERSKI ČEBELARJI SO POLAGALI OBRAČUN USPEŠNEGA DELA V letošnjem Janševem letu bodo še JANKO V nedeljo, 4. februarja, je bil zelo dobro obiskan občni zbor Čebelarskega društva v Ljutomeru. Četudi je bila lani slaba čebelarska letina, so čebelarji tega društva vendar v polni meri izvedli sklepe lanskega občnega zbora. Tako so imeli dve strokovni predavanji in to o pridobivanju cvetnega prahu ter vzgoji matic praktično pri čebelnjaku. V poročilu je bilo omenjeno, da so se čebelarji lotili vzreje matic v plemenilnikih, naročali so matice s ple-menilnih postaj, širili medovite rastline, preskušali in razmnoževali rusko ajdo, ki je lepo uspela, sodelovali so podvojili strokovno izpopolnjevanje. BELEC v lepem številu pri proslavi P. Pavla Glavarja v Komendi, začeli so pridobivati cvetni prah ter širili čebelarsko literaturo. Društvo je preskrbelo članom sladkor za zimsko krmljenje čebel, da je lahko vsak član pravočasno pripravil čebele za zimo. Po daljši razpravi, v kateri so sodelovali mnogi kmetski čebelarji, sekretar občinskega komiteja tov. Špindler ter zastopnik kmetijskega obrata Slovina, tov. dipl. ing. Slavko Zalar, so se med drugimi sklepi odločili, da bodo v Janševem letu posvetili še na-daljno skrb strokovnemu izobraževa- nju, širjenju ruske ajde, pridobivanju novih članov, poskrbeli bodo za drobne čebelarske potrebščine, dali bodo preiskati čebele glede pršice in noseme, v čim večjem številu se bodo udeležili proslav Antona Janše na Dunaju in na Breznici. O težkem stanju čebelarstva, zlasti glede paše in drugih problemih čebelarstva, bodo seznanili svet za kmetijstvo pri SO Ljutomer. Čebelarji so pokazali vse razumevanje za gradnjo Čebelarskega izobraževalnega centra na Brdu pri Lukovici, ki nam je nujno potreben, ter podprli to gradnjo že drugič z zneskom 500,— din. Četudi je čebelarstvo postala za čebelarje včasih zelo težka preizkušnja, so se čebelarji vendar odločili upreti se vsem težavam ter s to kmetijsko panogo nadaljevati in iti boljšim časom nasproti. SPODBUDNO PRAZNOVANJE SVETOVNEGA DNEVA ČEBELARJEV Radgonski čebelarji so počastili svetovni dan čebelarjev prve dni decembra 1972. Uredili so štiri velika izložbena okna v zgradbi občinske skupščine. Bilo je lično in živopisno. Razstavljene so bile štiri barvne slike čebelnjakov, od teh ena večja v olju. Ravno tako tudi priznanje, ki ga je dobilo radgonsko čebelarsko društvo lani na kmetijski razstavi v Mariboru. Drugi eksponati: Čebelarska literatura, nekaj zvezkov različnih letnikov Slovenskega čebelarja, panjske končnice, medvem, ki je sedel za okroglo mizico ob medu z leseno žlico, narodna keramična skledica z medenjaki, nekaj umetnih satnic, diagram dvajsetletnega razvoja čebelarstva v Radgoni, shematično povečana zgradba ČIC. Vse je bilo opremljeno z na- pisi in izreki. Svetovni dan čebelarjev, razvoj čebelarstva — zdravje naroda, uživanje medu, večja vitalnost, uživaj med in marsikatera bolezen bo šla mimo in še mnogo podobnega. Pri enem čebelnjaku, kjer sedi oča s pipo v ustih in bere, je bilo napisano — čebelarska idila. Vsa pregrinjala so bila v živih barvah, da je mimoidoče bolj privabilo. Prtički so bili ročno delo. Ozadje je bilo izpolnjeno z velikimi šesterokoti v različnih barvah, sestavljeni tudi kot cvetlice. V vazi na vsakem oknu je bil simbol prve čebelne paše, nekaj vejic leske, v enem oknu so bile mačice. Izložbena okna so žela pri vseh splošno pohvalo in priznanje. C'Jivanjc Mewj - vfCm vitaikost •> = i ■ ŠE MNOGO SONČNIH DNI IVANU HORVATU! Ivana Horvata zagotovo pozna vsak čebelar in morda sleherni od izvira pa do izliva Krke v Savo, tega našega naprednega kmeta, čebelarja, politika ter borca za pravičnost. Kmetijstvu in politiki se je posvetil iz več vzrokov. Kot 16-letni kmečki fant, visoko raščen, živahne narave, ga je želja po znanju napotila v kmetijsko šolo na Grm pri Novem mestu. Dvoletna šola mu je poleg kmetijstva, sadjarstva in živinoreje dala še veselje do čebelarstva. Po končani šoli je odšel na mlekarsko šolo na Vrhniko, od tam pa kot mlekarski vodja v Mlekarno Medvode. Nato še v mlekarno v Šentvidu pri Stični. Kot dozorel fant se je vrnil domov. Vedel je, da mora na odsluženje vojaške dolžnosti. Leta 1910 ga vidimo, kako postaven vojak kroti iskrega konja v konjeniški enoti. Po vrnitvi od vojakov se je ponovno zaposlil v mlekarskem obratu Prestranek. Rad bi si kaj prislužil, da bi si obnovil kmetijo. Tu ga je zalotila splošna mobilizacija Avstro-ogrske monarhije. Pošiljali so ga na vse takratne fronte, pa vendar se je vrnil zdrav. Po razsulu monarhije se je vrnil domov, prevzel opustošeno kmetijo in jo začel urejevati. Zboljševal je travnike in pašnike, ter intenzivneje gnojil in oral njive. Pridelek na krmi se je zboljševal in goveda v hlevu so se množila. Obsežen vrt je kmalu uredil. Podrl je staro in nasadil novo drevje — skorajda sadno plantažo. Razume se, da je računal tudi na čebele delavke, opraševalke sadja. Uslužni Jože Špelak s Korinja mu je leta 1926 podaril roj. To je bila zasnova in začetek čebelarjenja, ki je s časom narastlo na 25 A2 panjev. Več jih ni mogel urejevati zaradi prezaposlenosti. S tem rojem je postal naš Ivan čebelar. Bil je ustanovni član »Čebelarske podružnice Stična« in njen član do leta 1943. Po osvoboditvi je ustanovil svojo čebelarsko družino v svojem kraju in jo vodil dekado let. Sovražna okupacija druge svetovne vojne mu je zopet uničila ves trud, ki ga je vložil v čebelarstvo zlasti zato, ker se je takoj vključil v OF sam, kakor tudi njegova številna družina. Vsem trpljenje ni bilo priza-nešeno. Prvorojenega sina so okupatorji ustrelili kot talca v Marični vasi. Sam se je potikal po nedostopnih krajih, da si je s tem rešil golo življenje. Bil je aktivist in kot tak poslan kot odposlanec na Kočevski zbor. Letos, ko stopa v 84. leto starosti, je sicer še krepke postave, le posledice obeh vojn so mu spodkopale zdravje tako močno, da se danes ukvarja le še z nekaj panji čebel. Te so mu poslednje razvedrilo ob mislih na prehojeno življenjsko pot. Zato ni čudno, da smo ga čebelarji družine Krka, kjer je sedaj včlanjen, počastili z odlikovanjem Antona Janše III stopnje — za njegovo nesebično delo pri napredku čebelarstva. Hkrati mu želimo še mnogo sončnih dni ob svojih ljubljenkah in toplo jesen njegovega življenja. Čebelarska družina — Krka OBVESTILO Pozivamo člane ljubljanske čebelarske družine, ki še niso poravnali članarine za leto 1973, da to store čimprej-! Blagajnik. Ü6m.itn.Lee PETRU MOČNIKU V SLOVO »O moja domovina: v tvoji sveti zemlji sniva tvoj slovenski sin!« Kar ne moremo se sprijazniti z mislijo, da ni več med nami zaslužnega in vzornega prosvetarja, pedagoškega svetovalca, šolskega nadzornika v pokoju ter čebelarskega strokovnjaka Petra Močnika, ki smo ga po krajši mučni bolezni 13. 2. 1973 položili v grob. Z njim je slovenski narod, posebno slovenski koroški rod, izgubil moža, ki je vse svoje plodno življenje posvetil delu za svoj narod, za ohranitev slovenske besede na Koroškem in slovensko čebelarstvo. Rojen je bil 17. 2. 1887 v Strpni vasi (občina Šmihel pri Pliberku), kot sin kmetskih staršev. Osnovno šolo je obiskoval v Šmihelu pri Pliberku, učiteljišče pa v Celovcu. Po maturi leta 1906 je Peter Močnik julija tl. dobil dekret za podučitelja v Kotljah in je potem služboval v različnih krajih na Koroškem. Po plebiscitu leta 1920 se je moral umakniti v Jugoslavijo; na Tolstem vrhu je prevzel posle šolskega upravitelja. Jeseni 1924 ga je Višji šolski svet v Ljubljani imenoval za prosvetnega referenta za srez Prevalje, 1930. pa za okrajnega šolskega nadzornika za srez Dravograd. To službo je opravljal do leta 1938, ko je bil imenovan za šolskega nadzornika za okraj Maribor levi breg. Leta 1941 ga je okupator izselil v Zavidoviče v Bosni in ob tej priliki je Peter Močnik izgubil vse svoje premoženje. Po osvoboditvi 1945. se je z družino vrnil v Maribor in kmalu nato kot šolski nadzornik odšel v pokoj. Na Tolstem vrhu je bilo vse njegovo iz-venšolsko delo usmerjeno na procvit čebelarstva in sadjarstva v Mežiški dolini, kjer je čebelarjem in sadjarjem predaval in so bile pod njegovim vplivom po teh krajih ustanovljene podružnice čebelarskega in sadjarskega društva. Za dobro organizirano in uspelo vrtnarsko in sadno razstavo na šoli v Prevaljah (septembra 1923) je prejel pohvalo Pokrajinske uprave za Slovenijo in Višjega šolskega centra v Ljubljani. S čebelarstvom se je pričel zgodaj ukvarjati. Čebelarskega duha in ljubezni do čebel se je navzel po svojem rodu, od njih se vse do svoje smrti ni mogel ločiti. V skrbi za šolski in gospodarski napredek se je nenehno pedagoško in strokovno izpopolnjeval. S kadrom mladih narodno zavednih delavcev je pri Sv. Petru na Vašinjah ustanovil čebelarsko podružnico. Ob premestitvi v Flattach je vzel s seboj svoje čebele; na šolskem vrtu je postavil čebelnjak, navezal stike s tamkajšnjimi čebelarji in sodeloval v čebelarskem društvu. Ob preselitvi 1918. v Pliberk se je moral od svojih ljubljenih čebel ločiti, ker mu jih tamkajšnji domačini niso pustili vzeti s seboj. V Pliberku je pričel gojiti čebele znova, na Tolstem vrhu (na Ravnah) je ustanovil čebelarsko društvo in spodbudno predaval tamkajšnjim čebelarjem. Tudi v Mariboru je poleg svojega poklicnega dela mnogo ur žrtvoval za procvit čebelarstva. Ko ga je okupator izselil, ga je oropal tudi vsega imetja in tako je izgubil vse panje in vso čebelarsko orodje. Po osvoboditvi leta 1945 je bilo v Mariboru znova ustanovljeno čebelarsko društvo za Maribor in okolico. Peter Močnik je bil iniciator in njegov prvi predsednik ter ostal na tem mestu in v vodstvu vse do leta 1970, od tega leta pa častni predsednik. Zaradi svoje strokovne sposobnosti je postal član glavnega odbora Zveze čebelarskih društev v Ljubljani, član uredniškega odbora »Slovenskega čebelarja«; svoje pridobljeno strokovno znanje o čebelarstvu je objavil tudi v zadnji čebelarski knjigi »Sodobno čebelarstvo«. Zanimive, poučne in vedno aktualne članke je objavljal v pedagoških revijah, v Sadjarju in vrtnarju, v Slovenskem čebelarju in na Koroškem tudi v političnih listih Mir in Korošec. Za svoje požrtvovalno in neumorno delovanje je Peter Močnik prejel mnoga odlikovanja, med njimi najvažnejša: Čebelarska družina Studenci Pekre je na seji 23. 1. 1972 sklenila, da bo od 17. 2. 1972 dalje nosila ime: »Čebelarska družina Petra Močnika Studenci-Pekre«. Kmetijsko šolstvo Maribor je ob prosla- vi stoletnice svojega obstoja podelilo Petru Močniku diplomo za zasluge na področju čebelarstva. Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani mu je dodelila najvišje čebelarsko odlikovanje Red Antona Janše I. stopnje. Za dan republike 1972 ga je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval z Redom dela s srebrnim vencem, kar je edinstven primer, da je kdo za delo za procvit čebelarstva prejel tako visoko odlikovanje. Peter Močnik je bil zares lik nesebičnega, požrtvovalnega, skromnega in mirnega značaja, ki je vse svoje bogato strokovno in pedagoško znanje razdajal s predavanji med mlade in stare, zato je bil med mladino, učiteljstvom, čebelarji in vsemi, ki so ga poznali, izredno priljubljen. V dokaz za to ga je kljub dopoldanski uri pospremila na njegovi zadnji poti izredno velika množica njegovih sorodnikov, prijateljev in znancev. Njegov lik so ob odprtem grobu osvetlili: zastopnik Kluba prosvetnih delavcev-upokojencev, Kluba koroških Slovencev v Mariboru, predsednik Zveze čebelarskih društev za Slovenijo, predstavnik Čebelarskega društva Maribor in Čebelarske družine Peter Močnik Studenci-Pekre, predstavnik Društva upokojencev Tabor, zastopnik Zveze borcev Studenci, častno stražo pa so si ob njegovi krsti izmenjavali člani Čebelarske družine P. Močnik, pred mrliško vežico pa so to slovo opravili člani čebelarskega krožka na osnovni šoli Janko Padežnik. Pevsko društvo upokojencev Maribor pa je slovenskemu koroškemu trpinu v pretresljivo slovo zapelo nepozabni pesmi: Rož, Podjuna, Zila in Nmav čez izaro. Tem besedam se pridružujemo vsi, dragi Peter, ki smo te poznali! Za njegovo čebelarsko družino Simon Dobernik MILOVAN ZAJEC Komaj 65 let star, pa jc žc moral 19. novembra 1972 zapustiti svoje ljube in nas ostale. — V Šmarci pri Kamniku, kjer je imel svoj stalni dom, ga je na nedeljo dopoldne nepričakovano zadela srčna kap in prizadela nepopisno žalost gospe soprogi Herti in hčerki Metki, dipl. optiKu, poročeni Langersdorf in ostalim. Zajokali so tudi njegovi najbližji in okolica. Pomota glede časa pogreba v časnikih je kriva, da se nismo mogli tudi mi udeležiti pogreba, ki je bil na Zalah v Ljubljani. Ljubljanski čebelarji smo se ga spomnili na občnem zboru dne 14. januarja 1973 pri komemoraciji. Pokojni optik je bil dolga leta naš zvesti član; četudi ni zadnja leta več čebelaril, pa je ostal naš član in prijatelj do zadnjega. Predno je pristopil v čebelarske vrste, je bil navdušen hribolazec, saj je leta 1926 splezal celo na 4.810 m visoki vrh Monl-blancka. Njegov oče je bil tudi optik. Imel je lokal na Prulah. Svojega sina je dal študirati v Jeno (Nemčija), kjer je diplomiral na visoki šoli za optiko. Rajnki je imel dolga leta poslovne prostore v Ljubljani, v pasaži poleg Daj-Dama in sedaj nedaleč od tod na Puharjevi 3. Težka je vrzel, a vdati se moramo usodi. Njegovim najbolj prizadetim naše globoko sožalje. Ljubljanska čebelarska družina Dominik Bric ALOJZ FRLAN V G5. letu starosti nas je za vedno zapustil član čebelarske družine Polja-ne-Gorenja vas. Rodil se je 19. maja 1904 kot sin kmeta — gostilničarja. V mladosti se je izučil za kolarja in kot kolar si je ustvaril samostojno kolarstvo. Čebela-ril je od rane mladosti; bil je član takratne čebelarske družine Poljane in kasneje ustanovitelj čebelarske družine Gorenja vas, njen večletni predsednik, tajnik ali blagajnik, obenem pa zelo zavzet čebelar in tudi prevaževalec. Po vojni je bil zaposlen v Lesni industriji Jelovica v Škofji Loki, kjer je teže zbolel in bil invalidsko upokojen. Kot upokojenec je še z večjo vnemo čebelaril in v tem delu pozabljal na svojo bolezen. Avgusta leta 1969, ko so njegove čebelice že v glavnem zaključile svojo sezono, je tudi on obdelal za vedno. Zahrbtna bolezen mu ni prizanesla in tako se je moral za vedno posloviti od svojih ljubljenk in od svojih dragih. Tudi čebelarji smo se poslovili od njega na poslednji poti. Naj mu bo lahka domača zemlja! V spomin Čebelarska družina Poljane-Gorenja vas. JOŽE PADER Dne 1. januarja 1973 je smrt iztrgala iz naše sredine dolgoletnega čebelarja Jožeta Paderja iz Griž. Rodil se je 25. I. 1898. Že kot mlad fant se je zaposlil v rudniku Zabukovica kot rudar. Že mlad je vzljubil čebelo,- ko je začel čebela-riti v kranjičih, je kma!u videl, da je ta panj premajhen in se je preusmeril na AŽ in pozneje na nakladne panje; vzrejal je tudi matice. Čebelaril je več kot pol stoletja. V naši družini je bil blagajnik 22 let do zadnjega leta. Ker je bil strokovnjak, je na sestankih rad predaval in prenašal znanje na mlajše čebelarje. Da je bil povsod priljubljen in spoštovan je pričalo veliko število ljudi, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti na pokopališče v Griže. Z njegovo smrtjo je nastala v Čebelarski družini Griže globoka rana, ki se bo težko zacelila. Pogrešale pa ga bodo tudi njegove čebelice, katere je tako skrbno negoval, katerih ne bo več obiskoval. V imenu Čebelarske družine Griže sc je ob odprtem grobu poslovil od njega tov. Franc Krk. Naj mu bo lahka slovenska zemlja! Čebelarska družina Griže ODBOR LUDVIK KOČAR Dne 24. januarja 1973. leta je umrl v Preserjah pri Radomljah dobro poznani čebelar in mizarski mojster Ludvik KOČAR, star komaj 60 let. Pokojni se je rodil dne 13. septembra 1913. leta na Rovah. Izučil se je mizarske obrti, kot mizarski pomočnik je nekaj časa delal pri raznih mizarskih mojstrih, a kmalu se je osamosvojil in vzorno vodil svojo mizarsko delavnico. Že v mladosti je vzljubil čebelice in to ljubezen jim je posvečal vse do svoje prerane smrti. Čeprav mu je njegovo strokovno delo jemalo mnogo časa, ga je za svoje ljubljenke imel še vedno dovolj; to se je videlo tudi pri tem, da je vedno stremel za napredkom in izboljšanjem; tako je tudi predelal Žnideršičev panj v Kirarjevega in potem čebelaril v Kirarjevih panjih. Vedno si je želel napredka in s tem večje donose; zato je svoje čebelice tudi vedno prevažal iz kraja v kraj, v Liko, kakor tudi v Istro. Zazimil si jih v Umagu, kjer te še čakajo; prišla bo pomlad, čebelice bodo odletele, a tebe ne bodo dočakale, ker od tam, kamor si šel, ni več vrnitve. Pokojni Ludvik tudi na gospodarskem področju ni stal ob strani, saj je bil zelo aktiven pri izgradnji vodovoda Homec— Preserje. Bil je vzgleden mizarski mojster, dober družinski oče in prav tako je bil tudi dober in vesten čebelar. Z žalostjo v srcu smo 27. januarja 1973. leta čebelarji z drugimi znanci in prijatelji spremljali Ludvika Kočarja na njegovi zadnji poti na Homško pokopališče in mu poslednjikrat ob odprtem grobu zaželeli lahko zemljo. Dragi Ludvik! Tvoje ljubljene čebelice naj ti na grobu pojejo svojo pesem l Čebelarska družina Homec Andrej Koželj Dne 18. 11. 1972 smo pokopali čebelarja Valentina Rupnika iz Kalc. Pokojnik je čebelaril nad 30 let. Bil je zelo dotaer in napreden čebelar. Znan je bil tudi kot velik prijatelj in poznavalec prirode. Kot čebelar je bil ne samo dober praktik, ampak tudi teoretik, ki je s svojimi nasveti zelo rad in nesebično pomagal vsakomur. Ves čas svojega čebelarjenja je bil član čebelarske družine Logatec in naročnik Slovenskega čebelarja. Več let je bil tudi tajnik in odbornik. Žal mu dolgotrajna in težka bolezen ni dala, da bi se še dalje aktivno udejstvoval v čebelarski organizaciji. Kako priljubljen je bil, je dokazal pogreb, katerega se je udeležilo izredno mnogo ljudi, čeprav je bila prav med pogrebom zelo močna ploha. Dragi Tine! Za vse, kar si nam dobrega storil, se ti logaški čebelarji najlepše zahvaljujemo. Tvoj čebelnjak ob cesti na Kalcih pa ne bo ostal prazen. Za tvoje ljubljene čebelice bo z enako ljubeznijo skrbel tvoj naslednik. Čebelarsko društvo Logatec Rojen 26. septembra 1901 v Srednji vasi pri Poljanah kot sin posestnika. Že kot otrok se je začel baviti s čebelami s kra-njiči, potem s transportovci in Žnideršiči. V zrelejših letih si j'C ustvaril družino v Leskovici ob nekdanji jugoslovansko-ita-lijanski meji. Imel je malo trgovino, nekaj zemlje in tako je preživljal svojo družino. Čebelicam je bil zvest in svoj uljnjak je imel vzorno urejen. Bil je član poljanske družine že od vsega začetka in soustanovitelj čebelarske družine Gorenja vas. Po vojni 'se je zaposlil iin s pridnimi rokami dočakal zasluženo pokojnino. Tudi njemu bolezen ni prizanesla in tako je v težki bolezni zapustil svoje čebelice 11. septembra 1972. Njegovo delo zdaj nadaljuje sin, katerega je vzgojil v dobrega čebelarja in čebelice bodo še vedno letale iz njegovega uljnjaka in njemu v zahvalo pele pesem, ki mu je bila najljubša. Tudi od njega smo se dostojno poslovili in ga spremili na njegovi zadnji poti. Bodi mu topla zemlja domača! V spomin Čebelarska družina Poljane-Gorenja vas PRODAM 20 naseljenih AŽ panjev in 10 nenaseljenih amerikancev po dogovoru. Jože Mišmaš, Budganja vas 14, 68360 Žužemberk. 20 AŽ čebelnih družin s kompletnim satjem in panji ali samo družine. Jože Felicijan, Vel. Podlog, 68273 Leskovec pri Krškem. nov čebelnjak za 30 AŽ panjev 9-satarjev in 10 naseljenih AŽ panjev na 9 satov. Čebelnjak je primeren za vikend. Ogled možen popoldne. Alojz Kuhelj, Bukovica 54, 61217 Vodice nad Ljubljano. več plemenjakov v starih kranjičih. Čebele so čiste in zdrave. Alojz Dobnikar, Zgornji Brnik 83, 64207 Cerklje. nekaj družin — 7-satarjev in razno posodo za med. Boris Modrijan, Ravbarjeva cesta 10, Ljubljana. 10 naseljenih AŽ panjev ali samo družine in 12 praznih 9 in 10 AŽ panjev v zelo dobrem stanju. Čebele so zdrave, čiste sivke. Anton Verbič, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1/1. Čebelarska družina Ljubljana, Cankarjeva cesta 3/11 proda stiskalnico (prešo) na pritisk os. in zg. do 20 ton in dva bakrena kotla v najboljšem stanju, primerna za čebelarje ali sadjarje. KUPIM dobro ohranjen prenosni čebelnjak. Valentin Razingar, Breg 14, 64274 Žirovnica. 4 do 10 praznih nakladnih panjev. Prosim za ponudbo cena. Martin Mlakar, Livarska 4, 61000 Ljubljana. točilo za 4 sate. Vladimir Žagar, Opekarska 43, 61000 Ljubljana. 5 praznih AŽ panjev na 9 satov, dobro ohranjenih, novejše izvedbe, po možnosti izvedbe »Grom«. Franc Lešnik, Na gomili 15, Miklavž, 62311 Hoče. 20 A2 panjev na 10, 11 ali 12 satov. Ponudbe s ceno na: Ciril Konda, Oko Kamna 48, 58000 Split. do 50 čebelnih družin na satju A2 ali LR mere. Inž. Bojan Koleša, Mariborska cesta 76 a, 63000 Celje, ali na telefon 063-21875. čebelne družine na AŽ-satih ali kranjiče. Ponudbe z navedbo najnižje cene na: Franc Gradišar, Prešernova 25, 61310 Ribnica na Dolenjskem. Kovaška industrija Zreče Telegram: KOVAČNICE ZREČE Telefon: centrala 75-90, direktor 75-953 Železniška postaja: CELJE — SLOVENIJA Telex: 335-27 UNIOR EXTRA 63214 ZREČE — JUGOSLAVIJA medex IMPORT — EXPORT LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 30 61000 APISAN — ČEBELNA HRANA Čebelarje obveščamo, da imamo v prodaji krmilne pogače — apisan, ki jih lahko nabavijo v naši poslovalnici na Miklošičevi cesti 30 ali pa jih naročijo pismeno v komercialnem oddelku podjetja »MEDEX«, Ljubljana, prav tako na Miklošičevi cesti 30. Surovinska sestava apisana I, ki je izdelan v obliki sladkornega testa, je: sladkor, sojina moka, mleko v prahu, kvas in fumidil B. Cena za apisan I je 9 din za kilogram. Apisan II je izdelan v obliki ledenca in vsebuje: sladkor, sojino moko, kvas, fumidil B in biostimulator (CoCI:i). Cena za 1 kg je 9,50 din. Apisan IV je prav tako izdelan v obliki ledenca, vsebuje pa: sladkor, sojino moko, kvas in biostimulator. Cena za 1 kg je 7,00 din. Apisan VI je sladkorno testo in vsebuje: sladkor, sojino moko, kvas in biostimulator (CoCI:i). Cena za 1 kg je 6,50 din. Apisan je pakiran v polivinil vrečke, vsebine ca. 1 kg. Se priporoča podjetje »MEDEX«.