Celje - skladišče
14. 2. 1976 Leto XXVI. St. 3
1H9760650,3
^3
M
COBISS ©
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
Priprave na volitve
Volitve organov samoupravljanja so pomemben dogodek in zahtevajo skrbno in temeljito pripravo. Izdelati moramo točen akcijski program, s katerim mora biti seznanjen vsak član kolektiva.
Volitve so tudi pomemben družbenopolitični dogodek, ob katerem moramo skrbno analizirati naše gospodarjenje in sprejeti odgovarjajoče sklepe in ukrepe, da bomo v letošnjem letu odpravili vse tiste negativne pojave, ki so nas v preteklosti ovirali, da bi bolje gospodarili.
Dosedanji samoupravni organi bodo morali podati pregled svoje dejavnosti v pretekli mandatni dobi in poskrbeti, da dokončajo to, kar doslej še ni dokončano. Sem spadajo jasno začrtani plan proizvodnje za letošnje leto in dokončno sprejetje samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke ter sistemizacije delovnih mest. Skratka, dosedanji organi samoupravljanja bodo morali končati to, kar so začeli, in pustiti za seboj jasno sled.
Bliža se čas, ko bo pripravljen zaključni račun za lansko leto. O njem bo treba temeljito razpravljati po vseh TOZD in na podlagi njegove analize sprejeti odgovarjajoče smernice za tekoče leto.
VOLILI BOMO NASLEDNJE ORGANE SAMOUPRAVLJANJA:
—	delavske svete TOZD;
—	komisije za medsebojna razmerja;
—	komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti;
—	samoupravne delavske kontrole TOZD;
—	predsednike in namestnike zborov delavcev v TOZD;
—	delegate TOZD v delavski svet podjetja;
—	delegate v samoupravno delavsko kontrolo podjetja;
—	delegate v skupščino ZP Iskra;
—	delegate v DS EKI in
—	delegata in namestnika samoupravne delavske kontrole ZP Iskra.
Vse te organe bomo volili neposredno.
Važna faza priprav na volitve je evidentiranje kandidatov. Že pred začetkom te akcije je treba točno vedeti, kalikš-no število delegatov se voli v posamezni organ samoupravljanja, da lahko potem evidentiramo najmanj toliko kandidatov, kolikor se jih voli. Običajno je, da je na kandidatni listi nekaj več kandidatov.
Po končanem evidentiranju se začne kandidacijski postopek. Na zborih delovnih ljudi je treba sprejeti kandidatne liste in ves postopek dokumentirati tako, kot je določeno v pravilniku o volitvah organov samoupravljanja.
Izredno so važni tudi organi za izvedbo volitev. Te se določi ob razpisu volitev. To so vodilni odbori in volilne komisije. Člane vseh organov za izvedbo volitev je treba pravočasno spoznati z njihovim delom takoj, ko se začnejo priprave na volitve oziroma takoj po objavljenem razpisu volitev.
Pri evidentiranju kandidatov in sprejemanju kandidatne liste moramo upoštevati, da se kandidirajo delavci, in delavke iz vseli delov proizvodnega procesa.
Pri strukturi kandidatnih list.moramo upoštevati, da so zajeti delavci in delavke iz neposredne proizvodnje kakor tudi strokovni delavci.
Pri vseh pripravah na volitve moramo paziti na načelo rotacije. Nihče ne more biti voljen več kot dvakrat zaporedoma v isti organ samoupravljanja. V samoupravno delavsko kontrolo pa ne more nihče biti voljen dvakrat zaporedoma.
Poleg naštetih organov, ki jih bomo volili neposredno, so še organi samoupravljanja, ki so voljeni posredno. Ti so:
—	poslovni odbor,
—	odbori,
—	komisije.
Za izvedbo volitev se pripravlja akcijski program, ki bo točno določil roke, do kdaj morajo biti posamezne akcije izvršene. Ta akcijski program bomo objavili v celoti v prihodnji številki Emajlirca.
O vseh pripravah na volitve v organe samoupravljanja bomo člane kolektiva tekoče obveščali.	ej
PREGLED DEJAVNOSTI SINDIKATOV
Januar je bil mesec sindikalnih konferenc po posameznih naših TOZD. Na vseh teh konferencah so člani sindikata razpravljali o vsem, kar je bilo narejenega v preteklem letu ter o slabostih in napakah, ki so se pojavljale pri sindikalni organizaciji. Sprejeli so program dela za tekoče leto. Letne konference osnovne organizacije sindikata, samoupravnih delovnih skupin skupnih služb se je udeležila velika večina članov. Prostorna dvorana je bila nabito polna in vsak ni mogel do sedeža. Predsednik te osnovne organizacije sindikatov je prebral obširno poročilo o delu organizacije, nakar se je razvila dokaj živahna razprava. Poročilo navaja številna vprašanja, s katerimi se je morala spopasti organizacija v preteklem obdobju, po razpravi in ugotovitvah sodeč, so bila tudi vsa številna vprašanja iz socialnega, samoupravnega in gospodarskega področja ugodno rešena.
Po vseh vprašanjih so bili sprejeti ustrezni sklepi, ki so bili v večini primerov tudi realizirani. Ko podajam to poročilo o dejavnosti naše osnovne organizacije sindikatov v preteklem letu, je potrebno kritično in objektivno oceniti stanje na posameznih področjih dela, da bi lahko ugotovljene pomanjkljivosti s skupnimi prizadevanji odpravili, pozitivne dosežke pa naprej razvijali in v vsakodnevni praksi tudi dosledno uveljavljali.
Čas, v katerem smo izvajali stališča in sklepe naših najvišjih forumov, ter uveljavljali ustavna določila v vsakodnevni praksi, v okviru obstoječih zmožnosti, je značilen po organiziranosti in angažiranosti vseh družbenopolitičnih in samoupravnih sil v SDS SS in v delovni organizaciji kot celoti.
Ugodne pogoje za nadaljnje razvijanje in uveljavljanje samoupravljanja dajejo zlasti nova u-stava, 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS, sklepi predsedstva CK ZKJ, IKP CK ZKS in 8. kongres ZS3. Zato bodo naša prizadevanja tudi nadalje usmerjena ha področje tistih dejavnosti, ki v največji možni meri lahko vplivajo na hitrejši vsestranski razvoj in napredek naše dejavnosti.
To so zlasti naslednja področja, za katera smo dolžni podati kritično oceno, hkrati pa nakazati tudi ustrezne rešitve oziroma smer našega delovanja.
SAMOUPRAVLJANJE
Razvoj in uveljavljanje samoupravij an j a, delegatskega sistema in samoupravne delavske kontrole
Kaj in koliko smo storili na tem področju? Preden dobimo odgovor na to vprašanje, je potrebno vedeti, da je merilo za uresničen samoupravni odnos, resnična o-blast delavcev v TOZD oziroma samoupravnih delovnih skupinah (SDS) združenega dela nad pogoji in rezultati dela. To sicer delavci v SDS uresničujejo s sporazumnim združevanjem dela in sredstev z drugimi delavci v združenem delu z namenom, da bi ob svojih uresničevali tudi družbene interese. Razvoj samoupravljanja temelji na organiziranem izražanju ter uresničevanju volje in hotenj delavcev, zato moramo zagotavljati, da se bodo zbori delavcev uveljavili v polni meri, še zlasti v osmih samoupravnih de-
lovnih skupinah, katere so bile pred kratkim ustanovljene.
Dosedanja praksa je pokazala, da se kljub hotenju in volji posameznikov, samoupravljanje v vsakodnevnem življenju prepočasi uveljavlja v smislu določil nove ustave. Več ali manj se zadeve rešujejo v ozkih krogih ali na posameznih organih, manj pa na zborih delavcev. Prav zaradi tega je bilo nujno potrebno formirati samoupravne delovne skupine, ki bodo vsekakor imele več možnosti za sklic delavcev po vseh vprašanjih, ki se nanašajo na delo in življenje naših članov in/na poslovanje delovne skupnosti. Pred sprejemanjem pomembnejših sklepov bi tudi delavski svet in poslovni odbor morala zahtevati mnenje in predloge zborov delavcev, kar se pa doslej ni vselej dogajalo, zaradi česar zbori delavcev niso zaživeli, volja in hotenja delavcev niso prišla do tiste veljave, ki bi jo naj zbori delavcev imeli.
Načinu in vsebini dela splošne delegacije samoupravnih interesnih skupnosti prav tako ni bila dana tista pomoč, ki bi ji bila še zlasti v začetni fazi potrebna. Posledica tega je bila, da se delegati niso redno sestajali pred sejami SIS in da so se seje skupščine u-deleževali več ali manj eni in isti delegati. Splošna delegacija nima izdelanega letnega programa o svojem delu, sestajanju, delegiranju in načinu obravnavanja gradiva za seje skupščine ter ustrezno evidenco o prisotnosti delegatov in vabljenih.
Samoupravna delavska kontrola ni zaživela v smislu pričakovanj, prav tako nima izdelanega svojega plana dela o zasledovanju in načinu obravnavanja problematike ter sodelovanja z ustreznimi strokovnimi in drugimi službami in posamezniki. Vse to kaže na pomanjkljivo usposobljenost delavcev v teh organih za učinkovito in uspešno delovanje in samostojno ukrepanje.
STABILIZACIJA
Stabilizacijska prizadevanja in aktivnost koordinacij skih odborov (KO)
KO za stabilizacijo gospodarstva v SDS je bil imenovan dokaj pozno (šele septembra), vendar pa je v razmeroma zelo kratkem času obravnaval problematiko posameznih služb v SDS ter sprejel nekatere konkretne sklepe za izboljšanje poslovanja.
(Nadaljevanje na 2. strani)
PREGLED
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kljub temu je delo KO pomanjkljivo v toliko, ker ni izdelal konkreten akcijski program za boljše gospodarjenje in poslovanje skupnih služb. KO bi moral sproti zasledovati izvajanje akcijskega programa, vsaj enkrat trimesečno pa bi moral poročati o rezultatih uresničevanja akcijskega programa tudi na zborih delavcev oziroma samoupravnih delovnih skupinah. Na ta način bi bili tudi vsi člani naše OOS seznanjeni z akcijskim programom oziroma nalogami, ki bi jih na zborih delavcev sprejeli in se v vsakodnevni praksi zavzemali za njih uresničitev. Nalogam ter obveznostim za boljše gospodarjenje in s tem za varčevanje, zmanjševanje neupravičenih zamud in izostajanje z dela, predčasnega odhoda z dela, skratka odgovornosti za boljše poslovanje in večjo delovno disciplino se nihče ne more niti ne sme izogniti.
Načrtovanje in poslovanje
Glede načrtovanja in poslovanja v SDS doslej ne moremo biti zadovoljni, ker delavci niso bili osnovni nosilci načrtovanja. Premalo so sodelovali in bili angažirani pri izkoriščanju zmogljivosti in zagotavljanju takega postopka za sprejemanje načrtov, da bi bili sprejeti šele po javni razpravi delavcev.
O	letnem in srednjeročnem načrtu razvoja OZD so delavci premalo seznanjeni, prav tako pa tudi s srednjeročnim razvojem občine in republike, zato se manj aktivno vključujejo v prizadevanja za njih realizacijo, čeprav bi bilo nujno, da bi vsi programi morali biti odraz volje in hotenj vseh delavcev. Programi bi morali biti načrtovani tako, da bi bili življenjski standard in ustrezne delovne razmere cilj, tehnologija pa sredstvo za dosego tega cilja. Prav tako bi se tudi socialna politika morala uveljaviti kot temeljna sestavina razvoja DO in posameznih organizacij združenega dela. Glede na to, da še ne razpolagamo s številčnimi pokazatelji uspešnosti gospodarjenja v preteklem letu, ne moremo govoriti o številkah, kljub temu pa pričakujemo, da je DO poslovala z dokajšnjo izgubo zaradi splošnih inflacijskih gibanj, ki so bila prisotna v preteklem letu v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu. Kljub temu da se v veliki, meri pripisuje izgubo zlasti zaradi velikih zalog posode in neustreznih cen pri radiatorjih, ne moremo v celoti opravičiti obstoječega stanja, ki je odraz tudi lastnih slabosti.
Delovne in življenjske razmere delavcev
Varstvo pri delu je eden izmed pomembnih dejavnikov zdravja in človekove delovne sposobnosti, pa kljub temu je to področje neustrezno urejeno in predstavlja stalno prisoten problem v obliki nevarnosti za delavce, zlasti za
DEJAVNOSTI SINDIKATOV
tiste na nevarnejših DM. SVD je neustrezno zasedena, saj v TOZD opravljajo naloge iz varstva pri delu osebe poleg svojega, največkrat zahtevnega in odgovornega dela. Odraz pomanjkljivo urejenega varstva pri delu oziroma neustrezne zasedbe je tudi porast številnih delovnih nezgod in velikega števila obolenj, s tem pa se veča tudi ekonomska škoda.
Izobraževanje in štipendiranje že zaposlenih delavcev je večkrat problematično. Za priučevanje nujnih profilov delavcev ni u-streznega prostora za praktično poučevanje, velikokrat pa se tudi priprave za organizacijo posameznih oblik, izobraževanja ali priučevanja zavlačujejo in najrazličnejših vzrokov. Glede štipendiranja in odobravanja olajšav pri izrednem študiju že zaposlenih delavcev, se prav tako kažejo pomanjkljivosti, ki se sicer ponavljajo že od povojnih let do danes, kljub številni družbeni kritiki, pa tudi kritiki delavcev. Ta pomanjkljivost je v tem, da se štipendira oziroma odobravajo razne olajšave delavcem, ki se šolajo ali drugače usposabljajo za tiste profile, ki za TOZD oziroma DO niso potrebni. To pa pomeni podpirati nenačrtno izobraževanje in usposabljanje, katerih negativne posledice so vidne po končanem šolanju, ko za presežek kadrov niso zagotovljena delovna mesta in se zato le-ti zaposlujejo v drugih DO, nam pa zmanjka nujno potrebnih ustreznih profilov, ki jih že danes pogrešamo. Pri tem ne gre za odrekanje pravici do pridobitve višje šolske izobrazbe, temveč za spremembo odnosa do načrtnega pridobivanja potrebnih kadrov in s tem tudi do smotrnega in koristnega vlaganja družbenih sredstev.
Veliko pa je že bilo storjenega na področju usposabljanja delegatov v stalni šoli delegatov, katere se je v preteklem letu udeležilo 17 članov iz naše osnovne organizacije.
Oddih in rekreacija
Kljub temu, da je bilo na področju oddiha in rekreacije naših članov že veliko storjenega, z obstoječim stanjem ne moremo biti Zadovoljni, še zlasti, ker organiziranemu oddihu in rekreaciji naših delavcev in njihovih družin nismo posvečali tiste pozornosti, ki bi jo glede na pomembnost tega področja morali. To področje je več ali manj prepuščeno trenutnim razmeram, kampanjskemu delu, kar ima za posledico nesodelovanje mase ljudi, delavcev in njihovih svojcev, ki bi jih sicer pri organiziranem delu lahko angažirali za množično sodelovanje. Oddih in rekreacija pa sta vsekakor sestavni standard delavcev, zato moramo zagotoviti organizirano načrtno delo in vpliv delavcev pri ustvarjanju možnosti za množičen oddih in rekreacijo.
Kulturno življenje
Pred tremi leti so sindikati in SZDL Slovenije zasnovali kulturno akcijo z namenom, da bi de-
lavci postali odločilen dejavnik kulturne politike, nenehno dvigali kulturno raven ter razvijali tudi svojo kulturno in umetniško dejavnost. V tem obdobju, od zasnove do danes, ni bilo veliko storjenega, vsaj ne toliko, da bi lahko bili zadovoljni. Iz dosedanjih ugotovitev, izhaja, da so naši člani redki obiskovalci kulturnih prireditev, čeprav' je bilo že veliko storjenega za sprejemljivejše oblike in načine dela zaradi vključevanja čim večjega števila delavcev v kulturna dogajanja v občini in regiji, manj pa je bilo storjenega po vprašanju notranje organiziranosti kulturnega življenja naših delavcev. Malo je bilo storjenega v smeri pridobivanja organizatorjev kulturnega dela ter spodbujanja in razvijanja različnih oblik kulturnega življenja delavcev. Prav tako ni bilo veliko narejenega glede vzbujanja interesa delavcev za dobro knjigo, ki naj bi postala bolj dostopna vsem delavcem. DS bi vsaj enkrat letno moral obravnavati kulturne razmere v skupnih službah ter predlagati možne rešitve za bogatejše kulturno življenje naših članov. Zavzemati se moramo za večji obisk kulturnih prireditev, za sodelovanje delavcev v amaterskih kulturnih skupinah in kulturno prosvetnih društvih, ki bi jih naj ustanovili tudi delavci sami v skupnih službah oziroma DO, za zaposlitev poklicnega kulturnega animatorja ali organizatorja kulturnega življenja, za ustanovitev pevskega zbora, za širitev kroga članov Prešernove družbe itd.
Družbenoekonomski položaj žena
Glede na večje število zaposlenih žensk v skupnih službah bi morali aktivnost naše OOS tudi v bodoče usmerjati k izboljšanju družbenoekonomskega položaja žensk in k analizi njihove samoupravne in politične aktivnosti. IO je izdelal vprašalnik, ki zajema številna vprašanja o vlogi žensk v samoupravni' delovni skupnosti. IO bo na osnovi vprašalnika izdelal ustrezno analizo ter se hkrati zavzel za ustrezne rešitve.
Obveščanje in
samoupravno
komuniciranje
Obveščati in biti obveščen je e-na izmed neodtujljivih dolžnosti in pravic delavcev. Vsestransko, celotno, pravočasno in razumljivo obveščanje ter razvite samoupravne komunikacije so eden izmed osnovnih pogojev, za u-stvarjalno odločanje. V naši OOS oziroma SS ne moremo trditi, da je sistem obveščanja učinkovit in vsestranski, kakor tudi ne moremo trditi, da so naši člani vsestransko in pravočasno obveščeni. Nepravočasno ali sploh ne biti obveščen, kar je še slabše, pa nedvomno pomeni pasivnost članstva, ki ne pozna cilje in smotre, za katere bi se morali v vsakodnevni praksi zavzemati in jih vsak na svojem DM tudi uresni-
čevati. Čeprav se je stanje obveščenosti deloma v zadnjem času popravilo z izidom dveh številk glasila DO mesečno, Emajlirec še vedno ne more nadomestiti živega stika med ljudmi in samoupravnega povezovanja na vseh ravneh. Prav zato pričakujemo veliko več uspehov tudi glede obveščenosti in samoupravnega povezovanja z ustanovitvijo samoupravnih delovnih skupin, v katerih bodo zbori delavcev lahko zaživeli, se lažje sklicevali ter u-činkovitejše razpravljali o vseh vprašanjih glede življenja in dela naših članov. To pa praktično pomeni resnično uveljavitev volje ih hotenj delavcev, pomeni u-resničitev nove ustave v praksi.
Inovacijska dejavnost
Inventivni dejavnosti je bilo v preteklem letu posvečeno premalo pozornosti, kar odražajo tudi številni kazalniki o prijavljenih in osvojenih inovacijskih predlogih. Čeprav smo s stabilizacijskimi načrti zastavljeno nalogo »v vsaki TOZD najmanj ena inovacija« u-resničili, ne moremo biti zadovoljni s stanjem, kakršno je bilo v preteklem letu. To tem bolj, ker je po eni strani EMO najštevilčnejša DO, po drugi strani pa zastarela sredstva za delo in tehnologija dela naravnost zahtevata in omogočata izboljšave in nove izume, katerih pa je žal vse premalo. Z ustreznimi spodbudami — merili za nagrajevanje inovatorjev, bi nedvomno uspeli zainteresirati večje število delavcev za številne možne izboljšave, seveda z ustrezno propagando oziroma aktivnostjo vseh DPO in samoupravnih organov ter posameznikov.
Ljudska obramba in družbena samozaščita
Po sklepu 8. kongresa ZSS smo v OOS dolžni skrbeti za utrjevanje in usklajevanje vseljudske o-brambe in družbene samozaščite kot najbolj učinkovite oblike odpora proti morebitnemu napadalcu in vsem sovražno usmerjenim elementom. Prav zaradi tega bi morali zagotoviti množično angažiranost delavcev pri. podružb-ljanju vseljudske obrambe, obveščati o ciljih ljudske obrambe in družbene samozaščite ter varstva našega samoupravnega socialističnega sistema, zagotoviti izobraževanje za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, razvijati zavest, da je varovanje vrednot našega samoupravnega družbenega sistema pravica, dolžnost in odgovornost slehernega delavca. Zaradi tega bi bilo potrebno v krajšem času rešiti vprašanje dokončnih izdelav obrambnih načrtov, da bi bil vsak delavec seznanjen z osnovami SLO in s konkretnimi nalogami, ki jih je dolžan opraviti v primeru vojne.
Vlado Pratnemer je v zaključku svojega obširnega poročila dejal:
»Uspešno premagovanje številnih težav v najtežjih časih in razmerah je pozitivna značilnost, (Nadaljevanje na 3. strani)

BOGAT PROGRAM DELA
Osnovna organizacija sindikata samoupravne delovne skupnosti skupnih služb je na zadnji konferenci sprejela program dela. Kratice v programu pomenijo:
—	IO OOS — izvršni odbor o-snovne organizacije sindikata;
—	DS — delavski svet;
—	SDK — samoupravna delavska kontrola;
—	GAS — gospodarskoanalitski sektor;
—	KO — koordinacijski odbor;
—	Vodje SDS — vodje samoupravnih delovnih skupin;
—	LO — ljudska obramba;
—	OOS SDS — osnovna organizacija samoupravne delovne skupnosti.
PROGRAM DELA OOS SDS SKUPNIH SLUŽB ZA LETO 1976
Podlaga iri' smer za naše delovanje v letu 1976 so nova ustava in sklepi 8. kongresa ZSS. Da bi naša aktivnost v predstoječem obdobju bila čim bolj učinkovita in odraz hotenj in volje delavcev, se moramo delavci združeni v OOS kot najširši politični in akcijski sili, enotni zavzemati za u-resničitev svojih in skupnih interesov delavcev v združenem delu DO.
OOS usmerja svoje delovanje na vsa področja življenjskih in delovnih interesov delavcev po načelu: nič, kar je pomembnega za delavce v združenem delu, brez
OOS.
V ta namen sprejemajo člani OOS na redni letni skupščini naslednji
PROGRAM DELA
Razvijanje in uveljavljanje samoupravljanja delavcev in u-resničevanje nove ustave.
Nosilec naloge: IO OOS, vodje samoupravnih del. skupin, DS.
Rok: stalna naloga, ocena polletno.
Volitve organov samoupravljanja.
Nosilec naloge: IO OOS, SDS.
Rok: februar, marec, ocena a-pril 1976.
Uveljavljanje samoupravne delavske kontrole.
Nosilec naloge: Odbor SDK, IO
OOS.
Rok: stalna naloga, ocena polletna.
—	o —	-
Delovanje delegatov, delegacij in delegatskega sistema ter delegatski odnosi.
Nosilec naloge: vodja splošne delegacije, predsednik konference delegacije, IO OOS.
Rok: stalna naloga, ocena polletno.
—	o —
Delovanje samoupravnih delovnih skupin.
Nosilec naloge: IO OOS, vodje samoupravnih delovnih skupin.
Rok: stalna naloga.
—	o —
Obravnavanje stanja gospodarjenja in poslovanja ter izvajanje nalog pri gospodarski stabilizaciji:
a)	pregled gospodarjenja in poslovanja— četrtletno,
b)	pregled investicij,
c)	proučevanje in odpravljanje vzrokov za nizko R, E in P,
d)	obravnavanje delovnega reda in discipline,
e)	izvajanje dogovorjenih akcijskih ukrepov za stabilizacijo, zlasti glede zmanjšanja materialnih stroškov najmanj za 1 % in glede porasta števila inovacij.
Nosilec naloge: GAS, KO za stabilizacijo, IO OOS.
Rok: stalna naloga, obravnavanje četrtletno.
Pregled dejavnosti sindikatov
(Nadaljevanje z 2. strani) svojstvena za delavce tega, enega izmed najstarejših podjetij v Sloveniji in Jugoslaviji. To enotnost in vztrajanje pri premagovanju številnih težav je potrebno še nadalje krepiti in se zavestno vključevati v prizadevanja za spremembo razmer ter lepši jutri. Prav zaradi tega poročilo kritično obravnava obstoječe razmere z namenom, da bi pomanjkljivosti v bližnji prihodnosti odpravili .ter določene naloge uresničili v zadovoljstvo vseh naših članov, delovne organizacije in družbene skupnosti. Na poti uveljavljanja določil nove ustave — uveljavljanja in utrjevanja samoupravljanja v praksi, v prizadevanjih za boljše gospodarjenje in poslovanje, ne smemo dopustiti odstopanj. Zavedati se moramo, da bi akcije naše OOS morali začeti ob vprašanju, na kakšen način uresničiti tisto, kar se postavlja kot ekonomska nuja. Menim, da bi morali delovati preventivno, to je
tako, da nas dogodki ne bi presenečali. Sebe in samoupravnih organov ne moremo izvzeti od odgovornosti za obstoječe razmere in krivdo valiti na nekoga izven nas. Tako obnašanje kaže, da nismo uresničili možnosti našega vpliva na določanje poslovne politike DO, zato vse breme odgovornosti enostavno prelagamo na ramena drugih. Zavedati se moramo, da smo tako za dobro, kot za slabo odgovorni sami in da je življenjski standard ter razpoloženje naših članov odvisno od dela nas vseh.
Pri ocenjevanju stanja moramo biti objektivni, ker le objektivna kritika pomeni prispevek k razreševanju slabosti in pomanjkljivosti. To pa je bil tudi namen tega poročila, v katerem sem zavestno izpustil številne kazalnike, ker je za našo aktivnost pomembna vsebina dela — poznavanje problematike, pomanjkljivosti in ciljev.«
Problematika varstva pri delu, ekonomska škoda zaradi nezgod in obolenj.
Nosilec naloge: Služba varstva pri delu, IO OOS.
Rok: četrtletno.
—	o —
Družbena prehrana — stanovanjska problematika.
Nosilec naloge: Splošna služba, IO OOS.
Rok: stalna naloga, ocena polletno.
Inventivna dejavnost; množičnost, propaganda, nagrajevanje —
SS.
Nosilec naloge: Referent za inventivno dejavnost — komisija, IO OOS.
Rok: stalna naloga, ocena, četrtletno.
Analiza družbenoekonomskega položaja žena.
Nosilec naloge: IO OOS.
Rok: februar 1976.
—	o —
Ljudska obramba in družbena samozaščita.
Nosilec naloge: referent za LO, IO OOŠ, vodje samoupravnih delovnih skupin.
Rok: stalna naloga:
—	o —
Tekoče spremljanje izvajanja samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov.
Nosilec naloge: SDK, IO OOS.
Rok: stalna naloga.
—	o —
Razprava o osnutku zakona o združenem delu.
Nosilec naloge: JO OOS, vodje SDS.
Rok: februar — marec 1976.
—	o —
Uresničevanje kulturne akcije.
Nosilec naloge: IO OOS, DS, vodje SDS.
Rok: stalna naloga.
—	o —
Družbenoekonomsko in strokovno izobraževanje, šola za delegate.
Nosilec naloge: IO OOS, center za izobraževanje.
Rok: stalna naloga.
—	o —
Obveščanje in samoupravno komuniciranje.
Nosilec naloge: IO OOS, vodje SDS, srekretariat org. samouprav., UO »Emajlirec«.
Rok: stalna naloga.
—	o —
Oddih in rekreacija.
Nosilec naloge: IO OOS, Splošna služba, referent za šport in rekreacijo.
Rok: stalna naloga, ocena junij in oktober 1976.
Ta program-je sprejet na redni letni skupščini OOS SDS skupnih služb dne 22. 1. 1976.
PRIZNANJA IN NAGRADE NAJBOLJŠIM INOVACIJSKIM DOSEŽKOM
Skladno s pomembno akcijo »vsaka TOZD ena inovacija«, ki smo jo sprejeli v okviru stabilizacijskih prizadevanj v celjski občini v letu 1975, bosta občinska konferenca SZDL in občinska raziskovalna skupnost v februarju podelili družbena priznanja in nagrade za najboljše inovacijske dosežke v celjski občini v preteklem letu. Pri izvršnem odboru občinske raziskovalne skupnosti so imenovali posebno delovno skupino v sestavi: Marjan Turičnik (SZDL), Martin Andrijaš (sindikat), Marko Trebar (EMO), Mirko Doberšek (Železarna Store) in Stane Širca (Libela), ki bo pripravila razpis in zbrala prijave iz temeljnih organizacij združenega dela. Izvršni odbor občinske raziskovalne skupnosti in OK SZDL bosta prejela pravilnik o podelitvi občinskih priznanj in nagrad, predsedstvo OK SZDL pa bo imenovalo komisijo za podelitev priznanj in nagrad najuspešnejšim inovacijskim dosežkom. Razpis za prijavo bo objavljen v Novem tedniku in Radiu Celje.
Namen občinskih priznanj in nagrad za najuspešnejše inovacijske dosežke je usklajen s sprejetim sklepom, da v celjski občini
nadaljujemo z akcijo »vsaka TOZD ena inovacija« in da ostane leto 1976 leto inovacij in tehničnih izboljšav. Občinska družbena priznanja in nagrade naj bi pomenile spodbudo za nadaljnji razmah inventivne dejavnosti v celjski občini.
Celjska občinska priznanja za najuspešnejše inovacijske dosežke bosta OK SZDL ,in občinska raziskovalna skupnost podelili na posebnem zboru inovatorjev in racionalizatorjem ter delegatov tehničnih in drugih organizacij ob koncu februarja:
Dopisujte
v svoje
glasilo!
a

VARSTVO PRI DELU V ZASTOJU
O problematiki varstva pri delu smo že mnogo pisali v preteklem letu, tako da so se lahko vsi naši delavci sproti seznanili z vsem, kaj se je dogajalo na tem področju in kakšne ukrepe smo sprejeli ali bi jih morali sprejeti, da bi se razmere izboljšale.
Kot smo že pisali, je bila v preteklem letu močno okrnjena služba varstva pri delu. Kot taka, kadrovsko zelo oslabljena, ni bila v stanju opraviti vsega, kar bi bilo treba izvršiti v skladu z zahtevami, ki so bile postavljene tako od strani organov samoupravljanja, kakor tudi v skladu z Zakonom in drugimi tozadevnimi notranjimi predpisi.
Ko smo že omenili notranje predpise, naj povemo še to, da so ti, ki obstajajo, močno zastareli, in da se pripravlja nov samoupravni sporazum, ki bo urejal notranje varstvo pri delu.
Zaradi pomanjkanja kadrov v službi varstva pri delu se je v teku prejšnjega leta marsikaj pojavljalo in se pojavlja še sedaj.
Izvajanje te naloge je bilo z u-krepom vodstva SPK prenešena na izobraževalno dejavnost z namenom, da se SVD razbremeni. Problem bo rešljiv s čimprejšnjim angažiranjem zunanjih institucij. (Z zunanjimi institucijami se rešuje problem varnostne vzgoje tudi pri vseh drugih večjih organizacijah združenega dela npr.: Gorenje.)
V velikem zaostanku je izdajanje ustreznih obratovalnih dovoljenj za novo nabavljene delovne priprave in naprave. Vzroki za tako stanje so poleg že navedenih tudi v tem, da se ugotovljene pomanjkljivosti na posameznih pripravah le počasi odklanjajo.
U oc/sZošek poškodb no de/o od si. ¿opos/enih
[
odsioiek poškodb no poti
Splošen zastoj pri izvajanju varnostnega izobraževanja in preverjanja znanja s področja varstva pri delu. S tem v zvezi je potrebno poudariti, da v celotni organizaciji združenega dela ni izvedeno ali pa je v velikem zaostanku varnostno izobraževanje tako vodstvenih kot tudi ostalih delavcev.
Na posamezna vodilna delovna, mesta so postavljene osebe, ki doslej po večini še sploh niso opravljale preizkusa znanja iz varstva 'pri delu.
Kljub temu da so neurejeno varnostno vzgojo v 2. točki 54. čl. ZVD predpisane sankcije, pa se na posamezna vodstvena, vodilna in druga delovna mesta še vedno na novo postavljajo osebe, ne da bi se od njih predhodno zahteval ustrezen preizkus znanja iz varstva pri delu.
Velik zastoj je nastal tudi pri usklajevanju tehnoloških postopkov z veljavnimi varnostnimi predpisi po že predhodno izdelanih programih (ti programi so bili izdelani že v letu 1974 na podlagi odločbe republiške inšpekcije dela).
V zaostanku pa je služba varstva pri delu tudi pri izdelavi internih samoupravnih aktov.
Pregledi strojev in naprav se s strani SVD do postavitve pooblaščenih delavcev sploh niso izvajali, nakar je SVD že med letom opozorila odgovorne osebe in službo delavske kontrole v podjetju.
Navedenim težavam navkljub pa so bili v letu 1975 doseženi tudi uspehi. Naj te uspehe oziroma izvršene naloge navedemo.
Redno prijavljanje in raziskovanje delovnih poškodb ter izva-
janje ustreznih ukrepov za odstranitev vzrokov poškodb.
Izvajanje ustreznih ekoloških meritev y vseh TOZD, kjer so bile spremenjene delovne razmere. Nove ekološke meritve so bile izvedene tudi v TOZD Posoda (e-majlirnica) z namenom, da se na podlagi dobljenih podatkov preide k izdelavi elaborata sanacije ekoloških pogojev dela.
Tudi v letu 1975 je služba varstva pri delu skrbela za izvajanje in organizacijo periodičnih in specialnih zdravniških pregledov. Pri tem pa je tudi v preteklem letu prihajalo do velikih zamud pri dostavljanju zdravstvenih izvidov.
Služba varstva pri delu je skrbela za izdelavo skupnih dogovorov za organiziranje in delovanje varstva pri delu na skupnih deloviščih pri opravljanju del z drugimi organizacijami združenega dela.
Služba varstva pri delu je u-sklajevala in strokovno usmerjala delo pooblaščenih delavcev v posameznih TOZD.
SVD je skrbela za pravilno in predpisano ter kvalitetno nabavo potrebnih osebnih varovalnih sredstev.
SVD je sodelovala z inšpekcijo dela in ostalimi strokovnimi zunanjimi institucijami.
Poleg navedenih pa so se o-pravljale tudi številne druge naloge, katere je bilo potrebno izvesti na zahtevo posameznih služb, samoupravnih organov in posameznih delavcev.
V	preteklem letu so se v OZD EMO pripetile tri težje telesne poškodbe. V TOZD POSODA je prišlo do težje poškodbe v obli-kovalnici, ko je Rudi PUKL izgubil 1. členk 4. prsta leve roke.
Druga težja poškodba se je pripetila v TOZD Emokontejner, kjer je Ernest ROJC pri nezgodi utrpel zlom obeh rok- in udarec na hrbtenico.
Do najtežje poškodbe pa je prišlo v TOZD TOBI, kjer je delavka Jožica MERDONIK utrpela hudo poškodbo desnega očesa.
Iz skopih podatkov, katere je SVD prejela iz TOZD TOBI je razvidno, da je do predmetne poškodbe prišlo predvsem zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov s strani nadrejene osebe.
V	letu 1975 je v celotni OZD EMO zaslediti porast števila delovnih poškodb, vendar je potrebno k temu pripomniti, da je k porastu največ prispeval EMOKONTEJNER; saj s svojimi 26,37 odstotka prevzema krepko - vodstvo glede števila delovnih poškodb.
Vzroke za kritično stanje glede poškodb v EMOKONTEJNER je vsekakor iskati med ostalim pri slabem uvajanju novih delavcev, prav tako pa tudi v dejstvu, da večina od vodstvenih delavcev nima opravljenega veljavnega preizkusa znanja iz varstva pri delu. Nepoznavanje varnostnih predpisov in ukrepov s strani vodstvenih kadrov pa nehote pogojuje, da je pri delu prihajalo do številnih nevarnih situacij in nezgod s poškodbami.
Glede na število poškodb je potrebno EMOKONTEJNER šteti med najslabše delovne skupnosti
v OZD EMO, po nepopolnih podatkih pa tudi v celotni ZP ISKRA.
Izvesti bo potrebno vse kompletne ekološke meritve in po dobljenih rezultatih ustrezne sanacijske ukrepe.
V	skladu z internimi standardi bo potrebno redno izdajati interna obratovalna dovoljenja.
Skrbeti za pravočasne periodične in druge zdravniške preglede v skladu z veljavnimi predpisi.
Skrbeti za čim bolj dosledno in strokovno delo pooblaščenih oseb za varstvo pri delu v posameznih TOZD.
Skupno z ostalimi službami bo potrebno skrbeti za redne in periodične preglede delovnih priprav in naprav ter za prve preglede novih delovnih sredstev.
SVD bo morala skladno z veljavnimi predpisi proučevati varnost delovnega okolja in delovnih razmer v OZD ter pripravljati predloge za varstvene ukrepe in normative.
SVD bo morala tudi v bodoče programirati in dolčevati roke za periodične preglede -delovnih priprav in naprav ter za ugotavljanje ekoloških razmer.
Pomembna naloga SVD pa bo poleg ostalih tudi redno vodenje vseh z novim zakonom predpisanih evidenc.
Skupno z ustreznimi službami in zunanjimi institucijami bo potrebno dokončno urediti varnostno vzgojo) izobraževanje skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi. Pri tem bo prav tako kot doslej tudi v bodoče prihajalo do težav, še zlasti pri vseh tistih vodstvenih strukturah, ki nimajo šolske izobrazbe in običajno nasprotujejo vsaki obliki varnostnega izobraževanja.
Služba varstva pri delu bo morala izdelati oziroma dopolniti ter. uskladiti programe za izvedbo varnostnega izobraževanja in potrebnih preizkusov znanja.
Izdelati bo potrebno nova ali dopolnjena varnostna navodila za večino delovnih mest. Pri tej nalogi bodo morali odigrati odločilno vlogo neposredno nadrejeni, prav tako pa tudi pooblaščeni delavci za varstvo pri delu.
Izdelati ter sprejeti bo potrebno vse samoupravne akte, ki bodo v skladu z novimi predpisi interno urejali varstvo pri delu v OZD EMO.
Poškodbe v letu 1975
V	letu 1975 je bilo skupno 291 poškodovanih oseb ali 7,74 % od skupnega števila zaposlenih (3.759).
V	letu 1974 je bilo skupno 266 poškodovanih oseb ali 6,89 % od skupnega števila zaposlenih (3864).
Na eno poškodbo je v letu 1975 odpadlo povprečno 17,26 izgubljenih dni, v primerjavi z letom 1974; ko je bilo izgubljenih 21,7 dni na poškodbo. Iz tega sledi, da so bile poškodbe v letu 1975 lažjega značaja.
Kot že prikazano, so bile v preteklem letu 3 težje, 238 lahkih in 50 poškodb na poti.

Družbena samozaščita mora biti del nas
Najširše vzeto je družbena samozaščita povezano in skladno delovanje vseh organiziranih socialističnih sil v zvezi z zaščito naše socialistične
samoupravne družbe.
Družbena samozaščita ni prazna beseda, ampak potreba. To spoznanje mora čimprej prodreti še v tiste sredine, kjer še ni. Kajti družbena samozaščita kot izraz in funkcija samoupravljanja in oblika podružabljanja varnostnih zadev je najširši temelj uresničevanja učinkovite zaščite naše socialistične samoupravne družbe. Temelji takega organiziranja na so zapisani v naših najvažnejših dokumentih.
Pri tem ima še posebno pomembno vlogo SZDL, ki mora kot najširša fronta delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil poskrbeti za obveščanje svojih članov, opozarjati na nosilce in oblike ogrožanja družbenih vrednosti, razvijati za-
NI VSE
oss,
Po dveh letih in pol je namreč že možno podati oceno o uspešnosti delovanja samoupravne delavske kontrole v vseh organiziranih oblikah združenega dela. V tem času je bilo napravljenih nekaj
Varstvo pri delu v zastoju
(Nadaljevanje s 4. strani)
V	OZD EMO (brez Emokontej-nerja) pa je bilo v letu 1975 poškodovanih 219 oseb, oziroma 6,28 % glede na stalež zaposlenih.
V	delovni skupnosti EMOKON-TEJNRE pa je bilo v letu 1975 poškodovanih 75 oseb, oziroma 26,37 % na stalež zaposlenih.
Od skupno zaposlenih 2.152 moških se je v letu 1975 poškodovalo 197 ali 9,15%.
Od skupno zaposlenih 1607 žensk je bilo v letu 1975 poškodb 44 ali 2,73 %.
Največ poškodb se pripeti ob četrtkih (61) in sredah (55) primerov, najbolj nevarna je tretja delovna ura (41) primerov.
Zaslediti pa je tudi velik porast poškodb na poti, katere pa so v večini primerov težjega značaja.
Zaradi poškodb na delu in zaradi obolenj do 30 dni in nad 30 dni je bilo v letu 1974 izgubljenih 64.905 delovnih dni, v letu 1975 pa 71.623 delovnih dni.
Skupna finančna izguba zaradi izgubljenih delovnih dni zaradi poškodb na delu in obolenj je znašala v letu 1974 4,118.879,49 din v letu 1975 pa 4,970.939,10 din. V teh številkah pa niso upoštevane oziroma prikazane finančne izgube za TOZD — Tvornica ku-pačih kada v Kruševcu in TOZD Tovarna kontejnerjev.
vest o pravicah in dolžnostih delovnih ljudi ter spodbujati delovne ljudi in občane, pa tudi druge družbene dejavnike, predvsem pa delegacije in skupščine družbenopolitičnih, interesnih in drugih samoupravnih skupnosti, da bodo z ustreznimi ukrepi in akcijami skrbeli za samozaščito.
Kaj je predmet in vsebina DS? To je z ustavo določen socialistični družbeni red, samoupravne in druge pravice delovnih ljudi, svoboda človeka in občana, družbeno premoženje, osebna in premoženjska varnost občanov. Za uresničitev tega pa je treba izkoristiti vse možne oblike delovanja, ki bodo uspešno prispevale k odstranjevanju pojavov, ki bi bili zoper
analiz, zadnja pa lani, kjer so u-gotovili, da imajo v vseh sredinah ustrezne komisije, pravilnike in programe dela. Iz analize tudi sledi, da žal niso dosegli naj-bistvenejšega, namreč vsebinski premik pri nadaljnjem .uveljavljanju samoupravne delavske kontrole/
Pred časom je skupina članov komisije za samoupravljanje pri OSS obiskala 10 celjskih delovnih organizacij ter dobila oceno za 38 TOZD. Ugotovitve kažejo, da imajo povsod pravilnike, da je spoštovano načelo, da mora biti najmanj 2/3 članov iz neposredne proizvodnje in tudi druge ugotovitve so potrdile že pred predvidene ocene o uspešnosti uveljavljanja samoupravne delavske kontrole.
Kateri so tisti elementi, kjer aktivnost delavske kontrole še zaostaja? Delavska kontrola predvsem ni dobila enakopravnega položaja v naši samoupravi z drugimi samoupravnimi organi. Programi komisij niso časovno o-predeljeni, zato je delo bolj slučajno, ne pa v skladu z dogovorjenim programom dela ter določeno prednostjo. Delo komisij je tudi le občasno aktivno, odvisno predvsem od tega, če se je pojavil problem ali ne. Ni pa stalnega dela na podlagi programa.
Zanimiva je še ugotovitev, da v delovnih organizacijah, kjer i-majo komisije na ravni DO in TOZD, da je aktivnost komisij neprimerno večja na nivoju DO, kakor pa v TOZD.
Boljše delo samoupravnih delavskih kontrol hromi tudi še vedno ne najboljši odnos vodilnih in strokovnih delavcev, kakor tudi vodilnih delavcev v samoupravi in političnih organizacijah. Vsi ti ne kažejo dosti zanimanja za delo kontrole, zato je ta bolj ali manj prepuščena sama sebi.
vse, kar naj bi z družbeno zaščito zavarovali.
Na področju zaščite družbene ureditve velja omeniti boj proti vsem oblikam kršenja naše o-zemeljske celovitosti ali spodkopavanje oblasti delovnega ljudstva in samoupravnih temeljev socialistične družbe, bratstva in e-notnosti. Ena poglavitnih nalog DS je boj proti različnim politično propagandnim, psihološkim in drugim pritiskom na našo državo. Nalog na tem področju pa je mnogo več.
Mnogi še vedno ne vedo vseh razsežnosti družbene samozaščite, zato jo prevelikokrat enačijo s splošno ljudsko obrambo. Vendar je DS mnogo širši pojem, ki zajema zaščito javnega reda in mira, prometno varnost, protipožarno varnost, zaščito pred družbeno škodljivimi pojavi in nesocialističnim ravnanjem ter zaščito človekovega okolja. Skratka,
Težave pa tudi nastajajo pri zbiranju ustreznega materiala za delo komisij.
Koordinacijski odbor za uresničevanje ustave je po razgovoru o predloženem materialu m razpravi, kjer so med drugim menili, da je treba o delu samoupravne delavske kontrole obveščati tudi javnost, nadaljevati pa je treba tudi z izobraževanjem članov komisij, sprejel naslednje sklepe:
L OSS Celje mora pri komisiji za samoupravljanje imenovati posebno delovno skupino, ki bo stalno delovala in spremljala delo komisij samoupravne delavske kontrole v TOZD.
2.	Ob volitvah v letošnjem letu je treba izvesti spremembo pravilnika o samoupravni delavski kontroli v TOZD v smislu deljivega mandata.
3.	Priloženo oceno delovanja samoupravne delavske kontrole je treba posredovati vsem osnovnim organizacijam sindikata in ZK v TOZD, da o materialu razpravljajo in sprejmejo konkretne Zaključke za njihovo aktivnost v svojih sredinah.
Večanje
obračunskih osnov
Naš skrajno zastarel sistem delitve osebnih dohodkov omogoča posameznikom, da si na razne načine priborijo večje obračunske osnove. Zastareli predpisi niso za sedanje čase več uporabni, sprejetje samoupravnega dogovora o delitvi dohodka in sredstev za o-sebne dohodke pa se že v nedogled zavlačuje.
V takem stanju se da marsikaj izkoristiti, da posamezniki zahtevajo in pri svojih zahtevah tudi uspejo, da se njihove obračunske postavke nekontrolirano in v večina primerih tudi neupravičeno povečajo na škodo ostalih delavcev.
družbena samozaščita ureja vsa vprašanja, s katerimi se srečujemo vsakodnevno, zato mora postati del nas vseh.
Za resnično dobro sodelovanje na področju DS pa potrebna u-strezna organizacija. Praksa kaže, da je treba v OZD, KS in občini ustanoviti delovne organe za DS pri organih samoupravljanja in skupščinah, ki bodo imeli vlogo usklajevalcev vseh nosilcev in dejavnosti DS. V družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter manjših KS in TOZD lahko prevzamejo to vlogo delovni organi za splošno ljudsko obrambo. DS pa mora biti vključena tudi v vse vzgojno izobraževalno delo šol in ustanov, da bi si tako lahko občani nenehno večali znanje.
Temeljni nosilci vseh ukrepov in vse dejavnosti v DS so delovni ljudje in občani, proces podružabljanja funkcij varnosti je odvisen od njihove zavzetosti. V OZD mora DS postati sestavni del načrtov- in razvojnih programov ter njihove samoupravne dejavnosti, medsebojnih odnosov, saj se je treba zavedati, da v OZD in drugih samoupravnih organizacijah leže trajne vrednote naše socialistične samoupravne družbe.
Krajevne skupnosti imajo pomembno vlogo za organizacijo občanov za družbeno samozaščito ter vplivajo na druge dejavnike, da razvijajo in utrjujejo DS. Samoupravne interesne skupnosti morajo v okviru svoje temeljne dejavnosti razvijati in urejevati družbeno samozaščito. Občina pa je na svojem območju že po svoji družbeni vlogi najbolj odgovorna za varnost in zaščito. Svojo vlogo na tem področju pa imajo tudi državni organi in službe, inšpekcije, pravosodni organi, SDK in drugi, ter seveda oborožene sile. ki že po svoji naravi uresničujejo naloge na področju varovanja zunanje in notranje varnosti SFRJ.
Seveda imajo svojo pomembno vlogo na področju družbene samozaščite tudi vse 'družbenopolitične organizacije: ZK, SZDL, 7SM, ZZB NOV, Zveza sindikatov ter Zveza rezervnih vojaških starešin.
O problematiki na «področju družbene samozaščite bodo v Celju obsežno spregovorili na problemski konferenci SZDL o družbeni samozaščiti. Delovna skupina, ki pripravlja to proteinsko konferenco, se je pred dnevi že sestala in obravnavala nekatere aktualne probleme, spregovorili pa so tudi o tezah za pripravo materialov na problemski konferenci. V zaključkih seje so med drugim zapisali, da morajo posamezne institucije pripraviti poročilo o uspehih in problemih na področju DS in sicer do
5.	februarja. Na osnovi teh poročil bo potem redakcijska skupina pripravila oceno dejanskega stanja. Sklenili so tudi, da bo posebna delovna skupina spremljala javno razpravo o predlogu družbenega dogovora o DS, predloge in mnenja pa bodo vnesli v delovni material za- konferenco. Problemska konferenca bo konec februarja.
KOT BI ŽELELI
Koordinacijski odbor za spremljanje in uresničevanje ustave pri OK SZDL je pred dnevi razpravljal o oceni delovanja samoupravne delavske kontrole. Oceno je pripravila komisija za samoupravljanje pri
&Hú$Áh&C'
Pred praznovanjem dneva žena
Občinska konferenca SZDL in Zveza sindikatov Slovenije, občinski svet Celje sta poslala vsem osnovnim organizacijam sindikata in krajevnim konferencam SZDL pismo, v katerem priporočajo, kako naj bi praznovali letošnji 8. marec — dan žena. Pismo so podpisali predsednik OK SZDL Jože Volfand, predsednik OS ZSS Venčeslav Zalezina in predsednica sveta za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk Majda Trogar.
Najboljše darilo ob osmem marcu bodo dejanja, Zato naj bodo proslave delovna srečanja, dogovori za akcijo. Pogovoriti se moramo o tem, kaj smo že dosegli in kakšen bo na tem področju naš delovni program v prihodnje.
Skoraj polovica zaposlenih v naši občini so ženske, ki se ne zanimajo samo za urejanje tako i-menovanih posebnih ženskih vprašanj, pač pa imajo kot u-stvarjalke dohodka bistveno večjo vlogo v samoupravnem odločanju in reševanju vseh družbenih problemov. Od tega, kako hitro bo napredovala naša družba, je odvisno tudi urejanje vprašanj, ki neposredno zadevajo ženske.
Lahi smo na primer v Celju za otroško varstvo zgradili nove objekte in zajeli 360 otrok več kot predlani (skupaj je zajetih 1.850 otrok ali 30%), 523 družin je dobilo novo družbeno stanovanje, 756 dijakov in študentov dobiva štipendijo iz združenih sredstev in nad 15.500 otrok dobiva otroški dodatek. Omenimo naj še podaljšan porodniški dopust, združevanje sredstev za nabavo aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki (cena: 850.000 din, doslej zbrano: 225.600 din), obnovitev otroškega dispanzerja, prizadevanje za odpravo nočnega dela delavk, za načrtovanje družine in nenazadnje povečanje udeležbe žensk v številnih oblikah za izobraževanje ob delu in za delo( samo pri delavski univerzi
1.660) ter v družbenopolitičnih in samoupravnih organih oziroma vodilnih delovnih mestih.
Očitno torej je, da smo v minulem letu napredovali. Ostajajo pa nerešena vprašanja, ki bi jih še morali in bi jih tudi lahko rešili v občini (npr. otroška igrišča). V nekaterih sredinah pa se bo treba odločno spopasti tudi s starimi pojmovanji, patriarhalnimi načini mišljenja in zakoreninjenimi predsodki. Doseči moramo, da se bomo vsi zavedali, da nimamo »ženskih« problemov, ampak da so problemi žensk problemi celotne družbe.
Več kot dovolj smo našteli v potrditev, da moramo letošnji osmi marec praznovati še bolj po-golbljeno in idejno bolj osveščeno. Sugestije, ki jih dajemo, so naslednje:
Osmi marec praznujemo kot mednarodni dan borbene vzajemnosti žena in pri nas posebej kot praznik spomina na končani boj žena za človekovo dostojanstvo ter kot delovni dogovor za nadaljnje urejanje odprtih vprašanj. V TOZD in KS je zato treba oceniti doseženo in sprejeti konkretne sklepe, ki bodo spodbudili rešitev najbolj aktualnih vprašanj, ki zadevajo probleme družine in otrok. S tem bomo ponovno prispevali k razbremenitvi dodatnih skrbi, ki jih ima žena na delovnem mestu ali Soma.
Proslave naj bodo organizirane v vsaki - KS. Organizirajo pa naj jih tudi tiste delovne organizacije, v katerih je zaposlena pretežna večina delavk. Organizatorji naj iščejo pomoč in sodelovanje pri lastnih kulturnih društvih oz. skupinah, v šolah ali prek občinskega sveta ZKPOS Celje, Gre-
gorčičeva 6 (tel. 22-160) oziroma SLG (tel. 22-960), kjer že pripravljajo ustrezne programe.
V času pred osmim mžrcem priporočamo organizirane obiske gledaliških predstav, koncertov, razstav in drugih prireditev, ki jih bodo pripravile poklicne kulturne ustanove ali kulturno-umetniška društva v Celju.
Posebej opozarjamo na mono-igro »Lizika« (SLG), razstavo slikark — amaterk in na skupinski ogled Muzeja revolucije, kjer bodo po predhodnem dogovoru pripravili tudi krajši priložnostni kulturni program.
Izredno pomembno je nadaljevati in širiti prakso nekaterih
NAŠI INOVATORJI
Lansko leto je bilo leto inovacij, letošnje leto je prav tako leto inovacij. Ali bomo v letošnjem letu dosegli boljše uspehe? Morda, če bomo le hoteli, če se bomo za to zanimali, če bomo razmišljali in tiste naše tovariše, ki so se že doslej trudili, spodbujali, jih pravilno in pravično nagradili, skratka jim priznali, da so nam • potrebni, da so v prvih vrstah v prizadevanju za večjo storilnost dela.
Leta 1970 je bilo prijavljenih 28 predplogov, leta 1971 20, leta 1972 27, leta 1973 16, leta 1974 58 in leta 1975 42 predlogov. V letu inovacij je, kot vidimo, padlo število predlogov, namesto da bi se to število podvojilo ali celo potrojilo.
Predlagatelji inovacij so iz različnih TOZD in kot je razvidno iz poročila o dejavnosti na področju inovacij, so bili nagrajeni v skladu s pravilnikom.
Izobraževalna dejavnost v letu 1975
Izobraževalna dejavnost je v letu 1975 kljub oviranju in nerazumevanju beležila dokajšnje uspehe pri svojem delu.
V internem izobraževanju smo izvedli 18 strokovnih tečajev za ozke profile (varilci, žerjavisti, vozniki viličarjev, vlagači itd.), ki jih je obiskovalo 202 tečajnika od katerih je uspešno zaključilo z izpiti 141 delavcev.
Na razne tečaje, seminarje, posvetovanja in simpozije izven sedeža podjetja smo poslali skupno 229 delavcev, in sicer na strokovne 165 in na družbenopolitične 54 delavcev.
Izredno smo štipendirali delavce, ki se šolajo ob delu (plačilo šolnine in študijski dopust ter potni stroški dnevnice) in sicer:
III.	stopnja -Visoke šole Višje šole Srednje šole
magistratura
3 štipendisti 9 štipendistov 28 štipendistov 38 štipendistov
skupaj :
78 štipendistov
Navedenim štipendistom smo v letu 1975 odobrili skupno 725 dni študijskega dopusta.
Redno smo štipendirali študente, dijake in učence, in sicer:
Fakultete — visoke šole Višje šole Srednje šole Poklicne šole
29	štipendistov 24 štipendistov
48	štipendistov
49	štipendistov
skupaj:
150 štipendistov
Na obvezno prakso smo v letu 1975 sprejeli in razporedili naslednje število študentov, dijakov in učencev:
Fakultete — visoke šole Višje šole Srednje šole Poklicne šole
10	praktikantov 10 praktikantov 35 praktikantov 18 praktikantov
skupaj:
73 praktikantov
Poleg navedenih smo sprejeli na prakso tudi enega tujega študenta, in sicer iz Francije.
Vse navedeno smo dosegli z izrednimi napori delavcev, ki delajo na področju izobraževalne dejavnosti v OZD, ker je za to področje najmanj razumevanja, so slabi delovni pogoji ter podcenjevanje iste.
SLAVI
TOZD in KS, ki so že doslej organizirale srečanje delavk sosednjih ali sorodnih delovnih organizacij, delavk TOZD, in kmetijskih proizvajalk oziroma delavk iz TOZD z vodstvom KS (in o-bratno), z delavkami najbližnje vzgojno varstvene ustanove, šole, delavske restavracije oziroma o-brata družbene prehrane ali drugih servisnih organizacij ter z ženami — slikarkami, pisateljicami, igralkami ipd., ki žive in delajo kot profesionalke ali amaterke v Celju.
Predlagamo tudi organiziranje srečanj in tekmovanj na telesno-kulturnem področju.
Iz TOZD Tovarna posode so naslednji inovatorji: Zavšek Ivan, Rojnik Stanko, Barukšič Ivica, Planinšek Ivan, Šibanc Ferdo, Murko Jože, Cimerlajt Mirko, U-mek Edi, Belak Franc, Zagožen Martin, Žvižej Adolf, (Sbklič Edi, Oberski Franc, Drofenik Franc, Kavčič Milan, Rebernišek Nandi, Toman Alojz, Rojc Ivo in Soto-šek .Ladislav.
Iz TOZD orodjarna so naslednji inovatorji: Guštin Ivan, Mi-kula Stane, Cocej Stanko, Krivec Jože, Mauer Danijel, Križnik Marjan, Pelez Zvone, Arh Jože.
Iz skupnih služb prevladujejo tehnologi in vzdrževalci: Volavšek Janez, Petelinšek Marjan, Meznarič Alfred, Pantner Anton, Štroman Ivan, Bark Stanko, Podpečan Drago, Krajnc Teodor, Cestnik Franc, Šrot Ivan, Podja-voršek Andrej.
Iz TOZD Tovarna odpreskov in avtokoles so naslednji inovatorji: Vodeb Jože, Jankovič Herman, Vrbek Anton, Poznič Slavko.
Iz TOZD Tovarna radiatorjev so inovatorji: Belak Ervin, Teržan Vlado, Planko Oto.
V	TOZD Tovarna kontejnerjev je inovator Cerar Anton.
Vidimo torej, da imamo precejšnje število inovatorjev, med katere moramo prišteti še naše društvo Ljudske tehnike, ki je prispevalo že lepo število inovacijskih predlogov.
Komisija za inventivno dejavnost je imela v preteklem letu kar precej dela v letošnjem letu, pa bi bilo prav, če bi ga imela še več.
Letošnji program iz področja inovacij bi moral biti bolj elastičen ali bolje rečeno množičen. Ne bi bilo nič narobe, če bi recimo za posamezne primere izboljšav razpisale posamezne TOZD natečaj za tehnološke ali druge rešitve. To bo nedvomno uspelo zlasti še, če bi bili za dobre rešitve tudi primerne nagrade v skladu s pravilnikom ali izven pravilnika.
V	tem sestavku smo objavili imena inovatorjev po seznamu, ki smo ga prejeli od referenta za množično inventivno dejavnost. Odslej naprej pa bomo dali besedo v našem listu vsem našim inovatorjem, da bodo lahko povedali svoje misli. V vsaki številki bomo objavili razgovor s tremi inovatorji. Upamo, da bodo naši inovatorji s tem zadovoljni, več pa nam bodo povedali sami.
-----
ŽELIMO SE
»Svoboda poje in igra — dober program,« so napisali celjski novinarji o naši prireditvi, ki smo jo izvedli v petek, dne 16. 1. 1976 v Narodnem domu v Celju. Pa še mnogo več in lepega so napisali o nas. Med drugim, da se je celjsko občinstvo v zelo lepem številu odzvalo na to prireditev. Dvorana je bila namreč polna.
Člani Svobode se dobro zavedamo, da imamo v kolektivu EMO že od nekdaj svojo številno in hvaležno publiko. Kot pri mnogih prejšnjih prireditvah in nastopih ste se tudi tokrat v lepem številu odzvali in nas s tem finančno, predvsem pa moralno podprli. Vsem se prav lepo zahvaljujemo in se tudi za vnaprej toplo priporočamo.
Menimo, da ne bo odveč, če tudi na tem mestu ponovimo, kdo vse sodeluje v tej kulturni družini. Zares družini, kajti v celoto, ki tesno drug z drugim sodeluje, se je že pred leti združilo 5 sekcij in ansamblov. Navedenega dne so v Narodnem domu nastopili vokalno-instrumentalni ansambel KAVALIERI pod vodstvom profesorja Franca Erjavca, harmonikarski sekstet pod vodstvom Lilija Blaža, harmonikarski orkester pod vodstvom Alberta Završnika, narodnozabavni ansambel FRANCE ZEME s fanti iz Celja, mladinski tamburaški orkester pod vodstvom Ferda Piliha in tamburaški orkester tudi pod vodstvom Ferda Piliha in na koncu moški pevski zbor, ki ga člani kolektiva najbolj poznate in ki ga vodi Julij Gorič.
Ves ta zbor nastopajočih dvakrat na teden, po potrebi pa tudi
Upokojeni v letu
Kot običajno, je bil tudi konec preteklega leta prirejen svečani sprejem naših sodelavcev, ki so odšli v teku leta v pokoj. Sprejema in slovesnosti v sejni dvorani delavskegla sveta so se udeležili poleg glavnega direktorja tudi predstavniki organov samoupravljana j in družbenopolitičnih organizacij .
Glavni direktor Miro Jančigaj je upokojenim sodelavcem izročil nagrade in se jim v imenu kolektiva zahvalil za njihovo prizadevnost v dolgih letih dela ter jim želel prijetno in dolgoletno uživanje zaslužene pokojnine.
Pri letošnjih oziroma lanskoletnih upokojitvah je značilno, da je velika večina naših sodelavcev invalidsko upokojena. Tako stanje je vsekakor zaskrbljujoče, saj nam dokazuje, da zdravstvene razmere delavstva le niso bile zlasti v preteklosti take kot bi si jih želeli. V bodoče se bomo morali uspešneje boriti za zdravstveno in varnostno zaščito.
Starostno ali redno upokojeni so bili naslednji sodelavci:
Andrešek Franc,
Grum Milena;
Kamplet Alojzija,
večkrat, pridno vadi in igra. Kulturni dom na Mariborski cesti je pravo mravljišče vseh teh glasbe željnih ljudi, mladih in tudi starejših.
Povedati želimo tudi to, da je od navedenih pevcev in igralcev večina aktivnih članov kolektiva EMO, predvsem' pevcev. Tudi mnogo otrok, katerih starši so zaposleni v EMO, je kot mlajša generacija vključenih v tamburaški in harmonikarski sekciji, ki v svoje in tudi naše veselje pridno vadijo in se izpopolnjujejo.
Seznaniti vas hočemo še o posebni slavnosti na tej prireditvi. Od 87 nastopajočih je 39 članov prejelo Gallusove značke za njihovo dolgoletno delovanje. Podeljenih je bilo 12 bronastih značk za več kot 10 let aktivnega delovanja, 21 srebrnih značk za več kot 15-letno delovanje in 6 zlatih značk za več kot 25 let aktivnega delovanja. Poleg značk so vsi prejeli tudi diplome in priznanja.
Ker je prejem Gallusove značke za glasbo najvišje priznanje, posebno za zlato, za katero je potrebno 25 let aktivno delovati na glasbenem področju, prejemnikom teh, kakor tudi mlajšim članom za prejem bronaste in srebrne značke iskreno čestitamo.
Ob koncu želimo, da naj bi kultura ne bila le stvar posameznikov, ki jo .ustvarjajo in nastopajo, temveč notranji čut celotnega kolektiva, ki naj bi nas kot do sedaj tudi v bodoče s svojo udeležbo na naših nastopih podprl, za kar'se vnaprej lepo zahvaljujemo.
Feliks Štravs
sodelavci
1975
Lesjak Albin,
Medved Franc,
Tržan Vera,
Tržan Anton,
Vučko Marija,
Zibret Filip.
Invalidsko so bili upokojeni naslednji sodelavci:
Damše Franc,
Dregarič Hermina,
Grušovnik Angela,
Juh Srečko,
Kovaček Terezija,
Kovačič Martin,
Krušič Bogomir,
Lebič Franc,
Mohorko Janez,
Oberžan Zofija,
Pilih Zvezdana, *
Ramšak Ivan,
Sovič Jože,
Šen tj ure Vera,
Remih Marija,
Žlavs Dominik.
Upokojenih je bilo torej 14 moških in 11 žensk.
Vsem našim upokojenim sodelavcem želimo, da bi se doma prijetno počutili ter srečni in zdravi še dolga leta uživali težko zasluženo pokojnino.
ej
Kje smo silvestrovali
Tako kot vsako leto smo se tudi tokrat poslovili od starega leta. Za nami je zopet na kupe skrbi in problemov, ni pa tudi malo delovnih uspehov.
Prišel je torej zadnji delovni dan v letu in tega smo se dokaj dobro tudi zavedali, saj je bilo v našem kolektivu kar precej živahno pa tudi dobre kapljice ni manjkalo.
Ko ste tako zopet za nekaj časa zapustili svoja delovna mesta, ste pri tem že dobro vedeli kje in kako boste silvestrovali. Nekateri so se odločili, da bodo kar doma. Drugi pa so odšli v razne kraje naše domovine z namenom, da preživijo praznične dni kar se da najlepše.
Nikakor nimam namena, da bi ugotavljal kje je kdo preživel praznike, temveč bi vas dragi tovariši in tovarišice sodelavci in sodelavke rad spomnil, da ste na nekaj pozabili.
Pozabili ste namreč na ljudi, ki so kljub tako pomembnemu prazniku kot je novo leto, ostali na svojih delovnih mestih, vedoč, da je v veliki meri od nas odvisno
ali bodo vaša delovna mesta o-stala ispravna, ko se zopet vrnete na delo.
To so naša že znana delovna mesta: plinski generator, kotlarna, pečarji, vratarji in dežurni tehniki ~s svojimi ekipami. Ti ljudje, oziroma mi smo že tako prikrajšani skoraj za vse nedelje v letu, nič drugače ni ob prostih sobotah in praznikih, vendar si nismo in si ne moremo zamisliti, da ste na nas pozabili. Res je. Dobili smo vsi po 200 din, prav tako kot tisti člani našega kolektiva, ki so bili celo leto vse praznike, nedelje in proste sobote doma.
Menim, da bi se teh ljudi vsaj na koncu leta lahko spomnili še vsaj s kakšnim skromnim darilom; mislim, da bi bilo lepo in prav, saj bi šlo končno le samo za občutek, ki bi ga v takem primeru dobil človek. Naj bo kakorkoli že, prazniki so mimo, in na kraju dovolite, da vam v imenu vseh, ki smo praznovali v tovarni, zaželim SREČNO NOVO LETO
1976.
Repec Franc
NOVE KNJIGE
Osrednja knjižnica v Celju — oddelek za študij nam sporoča, da razpolaga z novimi knjigami, ki bodo prav gotovo zanimale marsikoga izmed naših članov kolektiva.
Nove knjige so:
Smiljanič-Colanovič V.: Socio-metrija i ispitivanje socijalne percepcije. Beograd 1973. S. 24180/38.
Dolenc M.: Veterinarska služba v NOB na Slovenskem. Ljubljana
1975.	S. 28295/43.
Skinner C. O.: Gospa Sara. Življenje igralke Sare Bernhardt. V Ljubljani 1975. S. 44116.
Agee P.: CIA. Dnevnik agenta. Zagreb 1975. S. 44126.
Prebeg 2., 2. Prebeg: Higijena i škola. 2. prerad. izd. Zagreb
1972.	S. 44130.
Gospodarjenje naših TOZD
Kako so naše TOZD gospodarile v preteklem letu, bo razvidno iz zaključnega računa za vsako TOZD posebej. Analiza bo pokazala, kaj je bilo prav in kaj narobe, tako da se bodo naše TOZD lahko gospodarsko bolj usmerile v letošnjem letu.
Kolikšne uspehe so naše TOZD dosegle v januarju, bomo poročali v prihodnji številki.
Nedvomno je, da bddo morale vse TOZD imeti letos posebno skrb za dvig storilnosti dela, za boljše izkoriščanje delovnega časa, skratka za boljše gospodarjenje.
Filipovič R.: Kontakti jezika u teoriji i praksi. Zagreb 1971. S» 44132.
Filipovič R.: Kontakti jezika u teoriji i praksi. Zagreb 1971. S. 44132.
Ekonomika obrazovanja. Izbor članaka iz Readings in the Eco-nomies of Educations UNESCO. Zagreb 1973. S. 44133.
Pavlik O.:	Automatizacija i
škola. Zagreb 1970. S. 44135.
Ralčič T.: Medusobni odnosi radnika u udruženom radu. Beograd 1973. S. 44092/8.
Davičo O.: Rituali umiranja jezika. Beograd 1974. S. 44181.
Dugi Z., I. Lovreček: Osnove kemijskog računanja. Zagreb
1973.	S. 44149.
-Pogačnik B.: Ljudje mojega časa. Ljubljana 1975. S. 44151.
Magdalenič M.: Osnove tonskog sloga. I. Zagerb 1968. S. 44156.
Mužič V.: Programirane osnove pedagoške statistike. Zagreb 1973.
S.	44142.
Topli obrok po starem
O pripravah načrtojr za graditev menze, v kateri bi bili delavci bolje postreženi, smo že mnogo pisali. Zal je doslej ostalo le pri pisanju, številni načrti, ki so bili sprejeti v teku let, pa počivajo v raznih predalih.
Kot vse kaže, tudi letos ne bo nič z graditvijo menze, kajti po zaključnem računu ne bo mnogo sredstev na razpolago. Tudi tokrat bo ostal neuresničen sklep delavskega sveta o pripravah za graditev menze.
Morda bi bilo potrebno, če bi se družbenopolitične organizacije, zlasti sindikalna organizacija, malo bolj zavzeto zanimala za možnosti uresničitve davne želje po graditvi menze, v kateri bi delavec kolikor toliko kulturno za-užil topli obrok hrane.
e
£Jk<3¡/tihec-
Fotokino klub LT EMO je kot običajno tudi sedaj uspešno deloval na področju vzgoje kadrov. Večje število delavcev in delavk se je udeležilo, fotografskega tečaja in so vsi uspešno opravili sicer precej zi iitevni' izpit. Ob koncu tečaja jim je vodstvo kluba priredilo malo zakusko in ob tovariškem vzdušju in prijetnem razgovoru so se tečaj-
niki seznanili z marsikatero novostjo v fotografiji.
Tečajnikom, ki so uspešno opravili izpit za fotografe amaterje, je predsednik 'društva LT inž. Franc Vrabič izročil spričevala o opravljenem
tečaju.
Tudi takle prizor se ponuja očem, ko hodite po tovarni. Slaba cesta, iz tovornjaka so zaradi stresanja vozila popadale na cestišče vreče s kemikalijami. Kako smo brezbrižni! Svoje brezbrižnosti se premalo zvedamo. Začnimo drugače, da ne bo prepozno!
j
Na občnem zboru sindikata TOZD Tovarna odpreskov so se delavci o marsičem pogovorili. Razprava je odprla marsikatero vprašanje iz področja delovanja sindikata v našem gospodarstvu. Dejstvo je, da bo moral naš sindikat povečati skrb za dobro gospodarjenje in se zavzemati za boljšo storilnost dela, da se tako ustvarijo sredstva za kritje vseh potreb, ki so bile v razpravi obravnavane.
OBJAVA
KOMISIJA ZA RAZHODOVANJE OSNOVNIH SREDSTEV OBJAVLJA LICITACIJO NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV:
—	stružnica inv. št. 75
—	avto kombi inv. št. 8239
—	rezkalni stroj HES inv. št. 96
—	krožne škarje inv. št. 76 Licitacija bo dne 25. 2. 1976 ob
sveta.
izklicna cena din 5.000,00 izklicna cena din 5.000,00 izklicna cena din 15.000,00 izklicna cena din 3.000,00 S. uri v dvorani delavskega
ZAHVALA
Ob nenadni smrti mojega dragega očeta
Ferda Reberniška
se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD — Tovarna posode — ročajnica za veliko razumevanje in sočustvovanje v dneh žalosti ter izraze sožalja in darovane vence.
Najlepša hvala vsem sodelavcem in sodelavkam, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči sin Ferdo
ZAHVALA
Ob grenki izgubi najine drage mame
Marije Zorko
se prav lepo zahvaljujem sodelavcem TOZD TOBI, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ter darovali vence in cvetje na njen prerani grob.
Prav tako iskrena hvala sindikalni organizaciji TOBI za denarno pomoč.
Žalujoča hčerka Ana Garber in sin Ivan Zorko
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega in skrbnega moža
Jožeta Remiha
se zahvaljujem vsem nekdanjim njegovim sodelavcem, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, kakor tudi za darovane vence in cvetje
Posebno se zahvaljujem njegovim sodelavcem in sodelavkam iz TOZD — Tovarna posode — kleparski oddelek za izraze sožalja in razumevanje v dneh žalosti, kakor tudi za denarno pomoč.
Iskrena hvala godbi na pihala za igrane žalostinke ob njegovem grobu in sindikalni organizaciji EMO za vsestransko razumevanje in pomoč.
Žalujoča žena Marija in sorodstvo
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič. Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto In kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje