"V SLOGI JE MOČ"
LIST ZA SLOVENSKINAROD. PENDING FOB TRANSFER FROM NEW YORK POST OFFICE TO PES PLAINES, ILLINOIS._
"SLOGA" "UNITY" WEEKLY i
5tev.~ (No.) 35.	-DES PLAINES ILL, V CETSpK. SEPTfiliJtB|lR 4tli,4dl9,	-----VOLUME V. LEm
Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6, 1917, on the file at the Post Office of Cleveland, O. — By the Order of the President, A. S. Burleson. Postmaster Gen.
Maribor v nevarnosti.
SEVERNE MEJE ZOPET PRED MIROVNO KONFERENCO. — ITALIJANI POMAGAJO NEMCEM. — JUGOSLOVANI PROTESTIRAJO.
Pariz, 30. aug. Mirovna konferenca ravna z Avstrijo bolj milo in bolj prijateljsko kot s katero koli prijateljsko državo. V tem vidijo mnogi zmago germanskega vplji-
va v Parizu.
Te dni je mirovna konferenca določila, da velja carinska pogod-. ba, katera je bila prvotno določena samo za Čeho-Slovaško in O-grsko, tudi za Jugoslavijo, Rumu-
nijo in Poljsko.
Tako so določili ti modri možje, da morajo vsi "osvobojeni'' narodi Avstriji plačati sami ceno svo bode. Najbrže zato, ker nas je tlačila in preganjala tisoč let ali pa za to, ker je uboge narode do kože slekla in izmozgala, predno je bila premagana.
te||||i V",'..: o-—
Nemci še vedno zahtevajo Maribor in Celovec in zahtevajo "plebiscit."
Francozi, ki zastopajo Jugoslo-vane, so stavili protipredlog, da	n naj bi odločol plebiscit čigavi bo-	1: do ti kraji, vendar v ta plebiscit	4 1 naj bi bili vklenjeni cela južna Šta-	t jerska in cela južna Koroška. Ta-;	r ko bi bila večina Jugoslovanom	r zagotovljen^. -Temu pri-dlogu m>	j : t-f pridrveli .udi A;>vrikanci in	A p in Anglija.	c --o--,
JUGOSLOVANI PROTESTIRAJO.. 1
Najprej so protestirali Srbi kot del Jugoslavije, da se njim tega bremena ne rrtore naložiti, ker niso bili "osvobojeni". Hrvatje in s Slovenci so pa protestirali, da so , del Jugoslavije in so s Srbi eno. 1 L Ako Srbi ne plačajo, zakaj bi moli rali oni.
Ako se res to sklene, šo se Srbi \ I izjavili, da ne bodo podpisali mi-
! rovne pogodbe.
/ . -------
Avstrijci žugajo Rumuniji.
Avstrijci žugajo Rennerju da ga bodoNi?bacnili iz vlade, ako jim ; ne izbojuje Maribora in Celovca. Tako vladajo na mirovni konfe-
renci zmešnjave glede naših se-! I- vernih mej in smo danes tam, < kjer-smo bili januarja. Kaj in ka-.j > bode končni izid tega, kdo to ve -1 Danes nekaj sklenejo, jutri pa zopet vse.podero. In drugače biti ne more! ? Zavrgli so predlogo mirovne konference, zavrgli 14 Wilso-? novih točk in se^aj, ne more biti i, drugače, kakor da vlada zmešnjava in bode vladala še dalje.
BELGIJSKIKRALJIN
KRALJICA T AMERIKO.
i},;, . ." 1 • ■
BrusBel, 30. aug. Kralj Albert in kraljica Elizabeta in prestolonaslednik princ Leopold bodo od-. r potovali v Ameriko okrog 24. septembra na bojni ladiji Združenih držav.
Baron Emil De Cartier De Mar-chenne je včeraj odpotoval v A-meriko kot prvi Belgijski poslanik v Washington.
-o--
Washington, D. C. 30. aue. "t5 milijonov nigrov v Ameriki žuga 2 revolucijo, ako se ne bode prenehalo s preganjanjem in krivicami, katere morajo sedaj trpeti." Tako ( ......
je zažugal Monroe Potter predsednik delegacije nigrov v Washington«, ki zahteva dostavek v mirovni pogodbi, s katerimi se določi enake pravice nigrom.
-—o-
Chicago, 111, 29. aug. Sodnija je odločila da nadcestna železnica nima pravice povišati voznine. Železnica ima pogodbo z mestom, po kateri sme računati samo 6 cen-. tov za osebo. Država nima oblasti te pogodbe spremeniti. Radovedni smo, kako se bode to rešilo.
IRCI PROTI MIROVNI POGODBI.
Washington, D. C. 30.aug. Zastopniki amerikanskib Ircev so bili zaslišani od senatnega odbora ?a inozemsko politiko. Z vso odločnostjo so protestirali proti temu,da bi Amerika potrdila mirovno pogodbo. Ako Amerika .^Otrdi to mirovno tpogodbo, bode s tem potrjeiia nadvlada Anglije na morju tako trdno, da bode še A-merika v nevarnosti. Zahtevali so popolno neodvisnost Irske. Mr. Walsh, predsednik irske delegacije, je trdil, da je velikanska svetovna revolucija gotova, ako obvelja sedanja mirovna pogodba.
POLJAKI IN UKRAJINCI SE ZJEDINILI.
London, 30. aug. Med Ukrajinsko in poljko vlado je prišlo do spo , razuma glede vshodneGalicije. Po tej pogodbi so se Ukrajinci odpove ali zahtevi po tej pokrajini. Poljaki pa ne bodo zasedli ozemlja, katerega imajo že Ukrajinci. Oba naroda se bosta pa skupaj bojevala proti boljševikom.
. ' --o—---- ,
Washington, D. C. 28. au~ Ruin un-ija; gre dalje v svojem čudnem početju. Sedaj je anektirala celo Besarabijo vkljub protestu ResarabceV. — Tako gre sedaj na-, Prej. Rumunija jf okupirala celo Ogrsko, zasedla cel Banat, tudi Sr-| bski del in sedaj še.to! — In mirovna konferenia gleda in maje z glavo, to je vse.
r-o-
Belgrad, 30. aug. Poročila, katera so se pojavila po raznih listih v tujini, ki poročajo o velikih uporih v Črni gori, so popolnoma izmišljena. Ne v Črni gori, ne v osta li Jugosaviji,-nihče o njih ničesar ne ve. Najbrže so se pojavila v bolnih možganih kakih polentarjev ali pa Nemcev.
-O--
Vrednost kron na Wall Streetu.
28. aug! V Jugoslaviji $2.70 — 100 kron (ček.) V\ Čehoslovaški $4,10 - 100 kron. V Avstriji $2,30 -100 kron
. ' ■ ■ V . _,	;	'
NEMČIJA NABOJZOPER RUSIJO.
Pariz, 28. aug. Popolnoma moderno opremljena vojska broječa 40.00 izurjenih vojakov se je zbra la na Litvanskem, da udari v Rusijo. Da bi goljufali javnost, pravijo.
da gredo Kolchaku na pomoč. To poročilo je prinesel v Pariz neki Steibiko, nadstrojevodja Litvan-ske železnice. Povedal je tudi, da je bila sklenjena tajna pogodba med Nemčijo, Rusijo in Japonsko.
Da se Nemčija resno pripravlja na napad na Rusijo, da samo čaka, da bode mirovna pogodba podpisana, potrjuje več prič. Kakor poroča ta Steibiko, kopljejo Nemci v zapadni Litvaniji tren-če, da se bodo utrdili.
DELAVSKO GIBANJE.
Washington, D. C. 28. aug. Ek-
sekutiva zveze jeklarskih delavcev je imela daljšo konferenco s Samuelom Gompersom in uradniki Am. Fed..of Labor. Po seji so izdali odprto pismo na E. H. Ga-ry-a, direktorja Ara. jeklarske kor-poracije. V pismu mu naznanjajo, da bodo pozvali vse delavstvo na stavko, ako ne sprejme zastopni-kov'unije? o pravem času in jih ne zasliši.
-o—•-
San Francisco, Cal. 28. aug. V-
sled vladne odločne izjave; je začelo delavstvo omahovati. Močno gibanje se je začelo me'1 delavstvom, da bi se udali. — • . .;,. --—o--
Washington, D. C. 28. aug. Generalni direktor vladne administracije ž.ele?nic je izdal poseben poziv stavkajočim železničarjem ki stavkajo v Californiji,, Arizoni in Nevadi. Kdor se do 30. aug. ne vrne na svoje delo, se bode smatral, da je delo pustil in na njegovo mesto se bode sprejelo drugega. -o--;
Pariz, 28. aug. Pariški gledališki igralci žugajo s stavko, aka poslovodje gledališč ne ugode njih zahtevan], 1. septembra poteče ultimatum.
--o--v-
Bruselj, 28. aug. Kardinal Mer-cier je odpotoval v Ameriko 2.sep tembra jz Bresta na Ameriški tra-lsportni ladiji Argamemnon.
---O——-----< ^
Seatle, Wash. 28. aug. Ole Hanson, Seatleski župan, je resigrti-ral od županstva. Občinski'zbor ie sprejel njegovo resignacijo. Za Časa poskusa ameriških boljševi-■vv "ve^ti strahovlado tudi v A-meriki, ko so najprej poskusili v Seatler si je župan Ole Hanson pri dobil priznanje cele Amerike. On ie bil pravzaprav, ki je uničil boljševizem v Ameriki. Pokazal je, kako je treba po Amerikansko na stopiti, da se takim-le tičkom vzame veselje in okus do - revolucije.
--o--—
KAKORSNO ŽIVLJENJE
TAKA SMRT. "Leader" Chicaškega "uuder-world-a," to je Chicaške lumpar-ije, Peter Gentleman je danes mrlič. Bil je ustreljen na ulici na "Wabash Ave. med 22 in 20. ulieo. Ivo so ga pred smrtjo iz-praševali, kdo ga je ustrelil, m hotel povedati.—Kakor je živel tako je umrl.
WILSONOVA'POSLANICA DELAVSTVU.
Washintgon, D. C. 3.. aug. —
Predsednik Wilson je izdal posebno poslanico delavstvu za "Labor Day". V tej poslanici izjavlja, da bode v najkrajšem času s-klical veliko posvetovanje zastopnikov organiziranega 'delavstva v Washington, da se določijo delavske .plače in novo razmerje med deV>v«tvom in kapitalom.
Wi'son pravi: Vspeh ki se je dc «edaj dosegel pri urejevanju dra-
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
Tolovajstva na Koroškem. Vandali v Slovenski Globasnici.
Giobasniea je ena izmed občin na Koroškem, kjer je že skoraj 30 let obstojala slovenska narodna občina, ki je z največjo narodno požrtvovalnostoj kljubovala neznosnemu nemškemu pritisku. Občina je uradovala i vsemi uradi izključno slovensko. Občina Giobasniea šteje preza$lužne slovenske narodne gospode kot svoje častne člane kakor; predsednika j Slovenije g. dr. Brejca, poslanca Grafenauerja, g. prošta Einspie-lerja, J. Rutarja, dolgoletnega tajnika Mohorjev dr. itd. Imeli | smo še neko izjemno slovensko šolo z narodnim učiteljstvom. Slovenski živelj je deželni vladi na Koroškem tako jmponiral, da se dolgo vrsto let ni upala poslati tukajšnji trirazredni ljudski šoli kakega nemškega ozir. nemčuskega učitelja. V Globasnici je bil tudi po zaslugi I. Rojnika, sedanjega župnika v Kropivni največji slovenski igralni oder, kjer so se po zvrstno izvežbaneni igralnem zbora uprizarjale vse dosedaj znane slovenske igre. Ni čuda torej, da je nemško vojaštvo na zverinski način ropalo in plenilo v narodni Globasnici. Vdrli so ti nemški boljševiki v vas ter naprej oropali narodnega Čevljarskega mojstra Franceta Uranšeka, odnesli mu vse usnje in orodje. Frane Uran-šek se je vrnil šele preteklo zimo iz vojske domu. Potem se je vlekla nemška tolpa v župnišče. Žup-nišče ima veliko posestvo, ki je
ginjskih cen me je jako spodbudil in zadovoljil. To gibanje je našlo vse povsodi zanimanje in podporo , in zato pričakujem hitrih vspe-hov.Seveda pa moram pozivati vse k potrpežljivosti, kakor tudi k ču-ječnosti, kajti taki vspehi se ne dosežejo takoj in brez velikega truda.
Zato poživljam vse državljane naše države, da naj tudi v prihodnje podpirajo to stvar osebno ir naj kjer koli mogoče delujejo kolikor najbolj mogoče marljivo. Vzdržijo se naj sedaj vsega, kar bi dvignilo cene živilom in nasprotno naj vse storijo da pospešijo proizvajanje. Da, še več kot to! Tudi sami naj varčujejo pri rabi živil, kolikor največ morejo.
S tem skupnim sodelovanjem, bomo premagali pretečo nevarnost, ki je večja kot vojska.
Posebno sem hvaležen za podporo, katero so dali zastopniki organiziranega d'bla takim vladnim načrtom. Trdno upam, da bode delavstvo splošno odobrilo to sta lisce svojih voditeljev in tako šlo raje,;z vlado, kakor pa proti vladi v reševanju naših domačih vprašanj.;
Kakor hitro mogoče bom pa sklical konferenco pooblaščenih zastopnikov delavstva in onih, ki vodijo delavstvo, da se bomo posvetovali o fundamentalnih sredstvih za zboljšanje celega razmer-ia med kapitalom in delavstvom in da bomo celo vprašanje o plačah postavil na drugačno podlago. '
Wodrow Wilson.
bilo tudi dobro razstavljeno in skrbno urejeno. Tukaj se je pričelo nepopisno ropanje in uničevanje. Nemški vojaki so pod vodstvom častnika privabili seboj iz vseh sosednih vasf boljševiške roparske elemente. Šest mož. broječa četa je pridrla z napetimi puškami in zahtevala župnika, ki je ravno četrt ure preje odšel v planino. Veliko župnišče so vojaki 0-plenili tako popolnoma, da stojijo le še gole stene. Vso opravo so prodali na javni -dražbi, boljše srebrne reči in tudi okoli 1000 K papirnatega in za 400 K srebrnega denarja in vso župnikovo obleko pa so odpeljali na župnikovem vozu vojaki naprej. Uničili in raztrgali so vse uradne akte in vse matične knjige, arhivno omaro pa so tudi prodali. Odnesli so seboj ves živež, vse žito: rž, pšenico, ječmen, ajdo in celo za sebe pripravljeno turšico. Prodali so ali odpeljali iz župnišča vso živino, 10 govedi, 4 konje, nad 20 svinj, ves mošt. Ko so ljudje iz vasi in iz sosednih krajev videli, da gre župnikovo premoženje vse naraven, je ,vdrlo vse v župnišče in gospodarsko poslopje in vsak je odnesel in odpeljal, kar je največ mogel. Odpeljali so vso krmo, vsa drva, kakor tudi iztrgali na gospodarskih poslopjih de^ce iz podov. V žup-nišču ni ostalo nobenega stola, nobene žlice, nobeenga noža, pač pa je po sobah in hodnikih na debelo polno roztrganega papirja od knjig in -tfradnih aktov.. Neki če-tovodja, ki je prišel pozneje in vi-.del' jra;-.dcj^je, je izjavil, da to ni človeško amipak svinjsko početje. Druga dan je prišla zopet draga patrulja jn se je tudi ta zgražala nad strašnim početjem. Nemške čete pa tudi niso spoštovale posvečenega kraja in so ropale tudi \ cerkvi. Odnesli so 4 dragocene ke-lihe in monštranco, ki so jo pozneje našli na pokopališču. Raznašal: so mašne plašče in hodili po njih Begunci so pripovedali, da so a gostilni vojaki iz kelihov pili. — Ravnotako so vojaki, ozir. priva hijeni boljševiški elementi, popol noma oropali prejšnjega dolgolet nega narodnega župana J. Jeklna p. d. Zagla v Podjuni,'ki je ime lepo in skrbno urejeno gospodar stvo popolnoma in oropali tud Štebenskega župnika, v drugi žup niji občine Giobasniea g. župani F. Kraigerja. Žena župana je pry dan napravila pijani nemški sol dateski obed, a za plačilo so drug dan oropali vsa posestvo do goli! sten. Deloma so oropali tudi pc sestnika Hutarja in Hamriča.
Drugi dan je poslal neki nadpc ročni k kurirja za begunci in ji j vabil nazaj, češ, da se jim nič n zgodi, a so jih par dni pozneje t rožniki aretirali in odgnali. Nac poročnik je izjavil, da oplenijo 1 župnišča, a so plenili tudi drago« I Škoda je ogromna in neprecei Ijiva. Narodno misleči živelj 11 Koroškem je,popolnoma uničen, 1 ko ne pride pomoč. Prosimo vi raerodajne kroge v Sloveniji, d I vse ukrenejo, da se povrne ogron na škoda in reši naše ljudstvo m rodnega in gospodarskega pogin -.0 , »g .,;
Za smeh.
Bivši česar Karel hoče, da P1 stane Reka. italijanska. — "h'l driatico Jugošlavo" piše: Iz Stal 'janskih listov posnemamo: "G1
de vprašanja Reke je Karel I. pritrdil, da Jugoslovani nimajo do nje nobene pravice in to jadransko mesto mora ostati Ogrski, ali pa mora postati italijansko, kajti večji dal prebivalstva j.e italijanski in se> je vedno upiral poskušeni — madžarizaciji.
Tudi vsa Dalmacija mora priti pod Italijo, pravi bivši cesar, ker je vse prebivalstvo, izvzemši male izjeme, italijansko."
Reka torej, ki se je vedno pro-tivila "poskušeni madžarizaciji," mora ostati ogrska, ali pa priti pod Italijo. Dalmacija — idem. Pristavil je še, da "Italija zasluži posebne obzire, ker je s tem, da je premagala avstro^ogrško armado, pospešila konec vojske."
Italija zasluži torej posebne 0-zire, ker je pospešila konec njegovega — kraljestva.
Te izjave so gotovo posledica velike cesarsko in kraljeve pijanosti, vendar imajo za Italijane, ki hočejo na vsak način biti dediči pokojne. Avstrije, tudi taki izmečki veliko vrednost. Naš poklon!
-o——-— ■'
Irredenta.
Jugoslovansko ljudstvo pošilja v Pariz svoj zadnji klic: Dajte nam pravičen mir! V zadnji uri se obračamo tudi mi Slovenci na mirovno konferenco, s pj-šnjo, naj nas oni, ki odločajo za sedaj usodo narodov, ne obsodijo "na smrt.
Da bi izpolnitev zahtev imperialistične Italije, naj se ji izroči Goriška, Trst., Istra in del Kranjske, pomenila za četrtino celokupnega slovenskega naroda, ki biva v teh ! krajih, narodno in gospodarsko smrt, se je že neštetokrat poudarjalo. Zakaj jasno je, da bi Italija te pokrajine kolonizirala s svoji-' mi ljudmi iz tistega neizčerpnega ; rezervoarja, ki je pošiljal zadnja I desetletja intalijanski živelj ne« r prestano v vse dele sveta. Iz šol, h cerkve, iz uradov bi pregnali " slovenski jezik po preizkušenih j metodah, kakor v beneški. Sloveniji. Naš slovenski človek bi bil " pri m o ran se izseljevati, dočem bi zavzel njegovo mesto italijanski ; element. Generacija, ki bi prišla za sedanjo, bi ne bila Več sloven-ska.
A ne samo avtohtono slovensko } ljudstvo bi bilo v teh pokrajinah obsojeno na smrt, če jih v Parizu . prisodijo Italiji, ampak cel jugoslovanski narod v naši kraljevini " l i bil tako zazidan in zabarikadi-. ran, da bi gospodarski samo vegetiral, če nas konferenea odreže od
Italija se nas boji, odkar smo se Združili v novo državo. Zato nam " izkuša vzeti teni več zemlje ofc ^ morju, zato nam vsiluje neko čud-" no pogodbo državo, zato je skle-nila z Nemško Avstrijo. Italije ve, da je Jugoslavija od naravt " preskrbljena z vsem od kruha d(
*	škatlje sardin, od polena do pre-j moga, od platnene srajce do vol
.. nene suknje. Ko se naša industri a ja razvije, živimo res lahko sami Od sebe, toliko imamo, hvala Bo-gu.
se
la Zato nam hoče Italija zapreti ^ pot v svet, na morje. Skozi naš a" teritorij naj gredo promente zveze med Trstom in Reko ,na eni strani in Nemško Avstrijo, Čeho-slovaško. Ogrsko na drugi, ^li naj samo gledamo in bomo zadovoljni,
0-	da živimo življenje primitivnega V- naroda. Da bi nam pa sploh ne
1-	prišla misel na poti čez morje, za-e- vzame Italija še Zader in Šibenik _ ter vse otoke, ki' dominirajo nad ^ Dalmacijo. Jugoslovanske ladjice
pa naj veslajo po ohrežnili vodah ; vodah in naj pristajajo v lukach, ; • kjer jih vsah hip lahko burja od-| nese.
Ta načrt gospodarskega, tini^e-! nja Jugoslavije je lep, a nosi znak I italijanske naivnosti, s katero pre-; sojajo sebe in druge. ; Lalii so pozabili pri tem svojem ; gospodarskem programu na naeio-
•	nalni moment. Če bi v ozemlju, ki ; ga reklamirajo zase, živelo kom-^ paktno italijansko ljudstvo, bi bil
■ ,
njih gospodarski program izved* ljiv, razumljiv in upravičen. Da pa žive razen v Trstu in sporadič-nih gnezdih ob istrski, hrvaški in dalmatinski obali na vsem tem te- . ritoriju izključno le Slovenci in Hn;ati in da je tudi laški živelj povsod s temi pomešan — tega niti oni več ne zanikajo, ko so nas po devetih mesecih okupacije spoznali.
Narodi se s silo ne morejo ubiti. Tudi naš slovenski narod se ne bo brez odpora dal usmrtiti od I-talije, čeprav ji da pariška konferenca ob sklepu irtiru bodalo v ro-
k6' I
Ne verujemo še sicer v kljub vsemu, da hoče ententa izročiti naše izključno slovenske in hrvaške obmorske pokrajine Italiji. A vendar je mogoče, da borno s stisnjenimi pestmi dočakali črui dan, ko izvemo, da so Gorica, Trst in Istra za nas izgubljeni. I11 morda bo združeni imperializem s silo je brzojavil generalu Pelleju: Prosim Vas, prevzemite poveljstvo vseh republikanskih -vojnih sil. Mi vsi in čete imamo popolno zaupanje v Vas. Zahtevajte vse potrebne žrtve od vojske in prebivalstva ter ne boste razočarani.
—-o-^-
Rehabilitacija Srbije.
Počasi se dviga zastor nad dogodki, ki so se odigrali pred svetovno vojno in jo povzročili. Legenda, da pade del odgovornosti tudi na Srbijo, je razpršena vsied priznanja sovražnika samega in vsled zadnjih odkritij neraško-avstrijske žumalistike. Izjava šefa nemške delegacije 5' Versaille-su Brockdorff-Rantzau-a, kjer je rekel dobesedno r "Nihče med nami ne bo trdil, da se jo začelj katastrofa v usodepolneni trenutku, j ko je padel avstrijski prestolonaslednik pod udarcem atentata" — je ne samo v vsem obsegu potrje* j na, ampak celo razširjena vsled odkritij sovražne publicistike. Nakana proti Srbiji je danes jasno ugotovljena. Zadnjič smo obja^-
•	li — povzet po sovražnih časnikih — rezultat preiskave, ki ga je u-
i gotovil po atentatu proti nadvtij-i vodi v Sarajevu poseben poslanec ;;■ ^dunajskega ministrstva zunanjih
•	,zadev, v katerem ugotavlja, da ne pade krivda za atentat niti na
> srbsko vlado niti na oficijelno Sr-1 bijo. Pa navzlic tem jasnim zakl-1 jučkom preiskave objavlja revija
-	"Deutsche Politik" sledeče pismo, i ki ga je poslal cesar Franc Jožef
-	cesarju Viljemu II.: "Pred sabo
-	imamo zaroto, katero niti gredo l tja do.Belgrada tudi če bi bilo nemogoče doprinesti neovržen do-
s kaz krivde srbske vlade, bi to ven-i dar ne zmanjšalo dejstva, da je 3 politika te vlade, ki hoče zbrati
-	pod srbskim prapoi-om vse Jugo-slovane, stalno nevarnost, in sicer
a tenf večja, ker je Romunija na-e vzlie zvezi postala intimna prija-0 teljica Srbije in trpi v notranjo-s- sti svojih mej perfidno agitacijo I- proti Avstro-Ogrski. Politika mo-i- je vlade mora iti v bodočnosti za ' tem, da izolira Srbijo. Pryi Korak proti temn cilju bi obstojal v tem, ,da se okrepi stališče sedanje bolgarske vlade, potem ko bo Bolgar-ja, katere interesi se krijejo z našimi, zavarovana pred vrnitvijo rusofilstva. Rumumja se mogoče ne bi bila videla., da je trozveza odločena, da Se ne odpove zvezi z Bolgarijo, vendar bi bili pritisnili, da sofijska vlada prizna teri-torijalno integriteto Romunije. — Potem bi bilo lahko sprijazniti Grško 7, Bolgarijo in Turčijo in tedaj bi bili lahko ustanovili pod egidc fozveze novo balkansko ligo, ki bi zadržala panslavistični val. Vse. to bi bilo pa mogoče samo v slučaju, če bi bila Srbija, kj je danes vogelni kamen panslavi-stične politike, eliminirana kot politični faktor ■/. Balkana. Tudi boš razumel, da po bosenskem dogodku ni mogoče mirno poravnati spora, ki naš loči od Srbije in da bo mirovna politika vseli evropskih monarhij ogrožena tako dolgo, dokler b<5 ostalo nekaznovano to osrniišče zločinske aeitaelie "
K ISTE!
. • ■_ ■, ■ .••.' » • .i Vsi, ki žele poslati "kišto" v stari kraj, naj 8e
priglasijo. — Veliko se jih je že priglasilo. Te dni
uredimo celo stvar. In ko vse uredimo bomo v listu
podali natanjčne podatke.
. " f ' fi \ i • »	''"i1" ' , " ' i 1 ^	^ ,-t*17 ' f,j ^ '	'
"SLOGA" SEPTEMBER, 4. 1919.
SLOGA
TEDNIK ZA SLOVENSKI NAROD._
IZHAJA VSAK ČETRTEK DOPOLDAN.
BM 67 E. 7th St. New York, N. Y. ;
NAROČNINA: $ 2.00 na leto — $ 1.00 za šest nesecev. --—-—---—-r---
CENE OGLASOV NA ZAHTEVO.
^^»Mi^jfflity^•'fi^wr'.'^.■•■ ayij^tiiai't'i■	'I'M- '■■■■>V"-'.-.-"...-,.. ,■..'1 ■'.JI. '. 1 .,,.'■ „..11 . .
ISSUED EVERY THURSDAY BEFORENOON By the
"EDINOST" PUBLISHING CO.
Office of Publication, Des Plaines, 111.
1847 West 22nd Street,	Chicago, 111.
Subscription rates: $ 2.00 per year —> $ 1.00 for six months.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Colrtok, 4. septmbru, 1919.	Thursday, september 4th. 1919.
itevT (No.) 35. -	VOLUME V. LETO.
Wilson pred narodom.
Wilson je izgubil svojo bitko pred senatom. Sprememba za spremembo v mirovni pogodbi z Nemčijo je bila odglasovana v odboru, ki ima nalogo jo preiskati, proučiti in potem senatni zbornici poročati.
. Zato se je predsednik odločil, da se posluži zadnjega Svojega o-rožja — poziv na narod.
S 3. septembrom je zapustil Washington in šel na pot. Začel je z Indianapolisom.
Do sedaj je Wilson še vedno zmagal, kadarkoli je v kaki zadevi apeliral na narod. Znal je javno mnenje tako pridobiti za se, da so se senatorji in kongresmani zbali obsodbe svojih volilcev in .— doyolili so mu kar je hotel.
Kako bode danes z ligo narodov in mirovno pogodbo? Bode tudi v tem slučaju zmagal?
Težko je prerokovati ker ne vemo, kake dokaze in pojasnila ima Wilson za vse kočljive točke tnii-ovne pogodbe.
Eno je pa gotovo, da je ljudstvo precej izgubilo zaupanje v Wil-sona, ko so prišle razne krivične točke na dant Ne gre se za Shan-tung« ne gre se. za kak kos zemlje, gre se za načelo pravice in resnice Vzemimo da Amerika potrdi Japonski rop Kitajske zemlje, Ali ni to naravnost kršenje vsake pravice? Ali ni to udarec v obraz vsaki pravičnosti in svobodi?	,
Pa še eno ne pozabimo: Ako se res ta tatvina potrdi uradnim po-
i. Amerika je storila strašen smrtni greh proti pravičnosti, kise bodo preje ali sleje bridko maščeval na nji Sami. , 2. Amerika je sama sebe udarila po zobeh, ko vendar toliko kričimo, kako smo za pravice, za svobodo, za samoodločevanje narodov. Ves svet se nam mora smejati in nam zaklicati "humbugar-ji". *
3. Kaj naj pričakujemo potem šele mi manjši narodi, na primer mi Jugoslovani. S Shantungom je zapečatena usoda našega Primor-ja. Skrivne pogodbe pridejo v veljavo, Londonska pogodba velja in mi smo izgubili celo Primorsko* del Kranjske, vso Istro, vse dalmatinske otoke in del Dalmcije in še marsikaj
Ali moremo to potrditi? Je lilo pravica?
Liga narodov — kakor je zasnovana danes, je samo vladni trust, katerega direktor je John Buli, katerega desna roka je Amerika in leva roka Francija, Italija pa peto kolo. In vse druge države in državice — pa brezpravni sužnji. »Ljubljanski "Slovenec'' je imenoval ligo "Trust vlade kapitalistov".
Zato pa z napetostjo čakamo Wilsonovega pojasnila.
■;.■!■■ ^1111---—O—"--"
•• ../•.■■■,•■■ .".".v."	* .
Slo£a" - dnevnik.
Potreba skuša vedno sama najti primerno sredstvo, da so tej potrebi odpomaga.	-
Slovensko delavstvo si je zaželelo svoj dnevnik. V raznih dopisih ste čitali, da so naši delavci iz raznih naselbin klicati: "Daj-t« nam pravi delavski dnevnik!"
In teniu se ni čuditi!
Kdor je zasledoval pisanje raznih naših takozvanih "delavskih" listov zadnja leta, ta je moral spoznati, da: "vsaka sila do vremena"! da reakcija mora priti. "Voditelji" slovenskega delavstva so gnali mase, ki so se jih oklenile, v skrajni radikalizem. Sovraštvo, fanatizem, maščevalnost — to je bilo — kar so jim pridigali.
Bodrili so jih na rabo sile, na prelivanje bratovske krvi! Ščuvali
so stan na stan..
Naše delavstvo jim je v začetku vrjelo, da so to res delavski prijatelji, da se jim gre res za delavske koristi. Vrjelo jim je, da resno mi slijo s svojimi obljubami. Pošten človek pač misli, da je vsakdo drugi enako pošten. In tako je šlo za njimi.
Vsak trezen opazovalec, ki je pa gledal nekoliko dalje, ki je videl ta divji nauk fanatizma, sovraštva, je pač takoj videl volka v ovčji obleki in s strahom je gledal mase slov. delavstva, ki so drvile mimo za temi voditelji in je vprašal prestrašen — kje se bode vse to končalo.
Vendar kdor je poznaldušo našega požtenega slovenskega delavstva in njegovo pošteno slovensko srce, ni izgubil zaupanja v to poštenje in trezno razsodnost tega našega delavstva. Ta je naprej vedel, da bode naše delavstvo sledilo tem svojim voditeljem samo do gotove meje. Da bode prej ali sleje spoznalo, da je bilo varano in tedaj se bode obrnilo proč od svojih voditeljev in jih b zaničevanjem zapustilo.
In ta čas se res bliža.	>
"Dajte nam dober delavski dnevnik", kliče naše delavstvo. Saj ste čitali kaj ne!
l [ S'1 ' fj*	j » iii* I	j,	'
IKšitf
Kaj je ta klic druzega kakor — goljufali so nas! Po napačni poti so nas vodili! Drugo pot treba nastopiti. ' ,
"In zato "Sloga" — mora postati dnevnik, ne za to da bi več bus-nissa" prinesla. ■
ne zato, da se bode zopet kdo skužal okoristiti z delavskimi žulji, da se bode kakor vampir zaril v meso in kri našega delavstva in mu sesal srčno kri. —	j
ne zato, da bode kdo, delavstvo "vodil", ! ne zato, da mu bode kdo solilnjegovo zdravo pamet, temveč da bode naše delavstvo samo vzelo svoje delavsko vprašanje v svoje lastne roke,	i To bode pomenilo "Sloga" — dnevnik.
In vpražamo: ali ni vspričo zadnjih dogotkov v slovenski javnosti, to res potreba ?	'	i
—-O-j-T-
0	krščanski ljubezni.
Pogosto lahko opaziš, dragi bralec, da so ravnotisti, ki bi se morali najbolj ljubiti medseboj, ki bi morali v slogi in prijaznosti živeti, brez; ljubezni in edinosti, da so si med seboj kot pes in mačka. Ljudje iste družine, živeči pod isto streho, rojaki in sorodniki, so med seboj razdeljeni, da celo v očitnem sovraštvu.
To vidiš jasno tudi v evangelijki dogodbi lci se bere 12. nedeljo po binkoštih. Človek ki je šel iz Jeruzalema v Jeriho je padel med razbojnike. Od koga bi pač on najprej pričakoval pomoči, ako ne od svojih rojakov judov m posebno še od duhovnikov in levitov? Toda ni bil njegov rojak, ampak od Judov sovraženi Samaritan, on se gavsmili in skrbi zanj. Ne zdi se mu škoda ne časa ne denarja, da re ši smrti tujega človeka. Zato ga nam stavi Zveličar za zgled krščanske ljubezni ko pravi;'' Pojdi in tudi ti tako stori!"
Ljubezen do bližnjega pa najbolje dokažen»o v dejanju, kadar res bližnjemu pomagamo ne samo z besede temveč tudi z dobrotami. Sv apostol Jakob piše: "Ako sta brat in sestra naga in potrebujeta vsakdanjega živeža, reče pa jima kdo izmed vas: Pojdita v niiru, ogrej-ta in nasitita se in jima ne daste kar je potrebno telesu, kaj bo to pomagalo?" In dostavi: "Sodba brez usmiljenja tistemu, kateri ne dela iismiljenja pa premaga sodbo."
Koga ne spominjajo te besede apostola Jakoba revo naših bratov in sester, ki so in še žive v Jugoslaviji v tolikem pomanjkanju, res nagi in vsakdanjega živeža tako zelo potrebni, saj So celo mnogi lakote umrli 1 Iti glej, ko smo pred velikonočjo izvedeli, da jim Slovenci v Ameriki moremo pomagati, da bodo poslali v zabojih obleko in živila tako trpečim bratom ali niso bili ravno naši rojaki tu v Ameriki oni brezsrčneži, ki so pisali v -svojih brezverskih časopisih: Na ši rojaki doma ne potrebujejo "cap in srajc" ne živil — tega imajo vsega dovolj — oni potrebujejo svobode? On so s tem pisarjenjem toliko rojakov preslepili, da jim niso ničesar poslali, čeravno bi bili lahko! Tako so pisali v slovenskih časipisih! Ta črn ostuden madež ne bo nikdar izginil. Dodler bode živel naš narod, ohranil bo žalosten spomin na slovenske brezčutne brezverce v Ameriki, ki mu v največji njegovi bedi v domovini ne samo sami niso hoteli pomagati, teemvefr bo s prav satansko hudobijo celo drugim to branili. V slovenskih časopisih so svarili tukajšne rojake, da jim ni treba pošiljati domov obleke in živil, ampak naj zberejo vsaj eden milijoni dolarjev, da jim bodo preskrbeli svobodo. Glejte kaka hinavščina naših brezverskih rojakov tukaj v Ameriki.
drugi strani pa tako grozna zaslepljenost rojakov, ki so jim sedli na limanice in dajali denar. Spravili so skupaj 60.000 dolarjev, pa so jim že kupili svobodo, katero potrebujejo bolj kot obleko in živež? Ali ne obide sveta jeza vsakega, ki premisli toliko kinavščino, toliko brezsrčnost naših rojakov v A-meriki, katerim se ne smilijo njihovi sestradani in nagi bratje in sestre v domovini in se še norčujejo z njih, ko umirajo lakote!?'
In v kljub temu je še dosti zaslepljeneev, ki jim še zdaj verujejo in jim še zdaj pošiljajo dolarje. Da, taki zaslužijo, da bi bili namesto naših ubogih rojakov doma, da bi sami izkusili, kar so oni, potem pač ne bodo več verjeli gorostasne fraze: ne živil ne cap — vsega tega ne potrebujejo, ampak oni potrebujejo samo svobodo.
Kedaj se bodo spametovali naši rojaki, kedaj prenehali naročeva ti, podpirati in brati brezverske časopise, kedaj jih bodo s studom vr gli proč?! Ali ni to res prav satansko delo, ker So odvračali ljudi, de nišo podpirali svojih lačnih, sestradanih, nagih, umirajočih rojakov sorodnikov v domovini:? Tolike zlobe še ni doživel naš vbogi narod take zlobe si ni izmislil nobeden drug narod, ta zloba je značilni
prednost slovenskih brezvercev v Ameriki -----------
Kdo ne ve, da bo Kristus naš prihodnji Sodnik odločil na sodnji dat večno življenje v nebesih ravno kot plačilo za delo usmiljenja, večne pogubljenje pa kot kazen, ker jih niso izvrševali, ker niso bili usmil jeni.	'
Kakor poroča evangelij ne bo večni Sodnik nič omenil drugih če dnosti in dobrih del temveč samo dela usmilenja bodo naveden? kot vzrok večnega plačila; opuščenje del usmiljenja bo pa navedem kot vzrok večnega pogubljenja.
Toraj pomogaj potrebnim! Tako te opominja sv. evangelij, takt ti kliče vera Kristusova, tako te brez nehanja vnema sv. Cerkev, D« bi pač to poglavitno zapoved vsi in z večjo vnemo izpolnjevali! Na; bi ne bil pač nikdar zastonj klic siromaka, ki te proso pomoči. Svet-tuj, tolaži, podpiraj, četudi ti je včasih malo težko in združeno z naporom: kajti blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli.
. ■ ,—_____-——o—————-—|
Hinavec je najgrša stvar na svetu! Vsakemu se gnjusi! Judež je bil hinavec, ker se je na ztinaj hlinil apostola, v resnici je bil pa izdajalec.
Dr. Suštaršič v Ljubljani je bil hinavec, ki je hlinil katoličan-stvo zato, da se je tako povspel v politiki.
Hinavec je pa tudi "nadzornik" jednot, ki je v srcu zagrizen sovražnik katol. cerkve, ki nikdar v cerkev ne gre, ki v svojem salonu stalno pridiga proti cerkvi, veri in duhovščini, ki zbira okrog sebe samo največje sovražnike vere, da kuje z njimi naklepe kako bi bolj škodil župni cerkvi, toda na konvencijah pa pobožno zavija svoje oči kot lisica zvitorepka in se drži pobožno kot kaka jjerea — postrani — glavca— to pa zato, da je izvoljen v odbor da "nadzira" jednoto Nagnjuscn je tak hinavec in zasluži vse preziranje vsakega poštenega človeka.
1	: • • •
Katoliški boljševik — je sebe imenoval neki "Nadzornik", ki nad žira Jednoto, ki pa vidi cerkev znotraj samo dvakrat na lete Ste že culi kaj tacega? Treba bode o tem obvestiti Barnum in Bai ley Cirkus, da bode to kurjaziteto zaprl v v kurnik in ga okoli kazal To je nekaj čisto novega; Chicaške špecialitete.
DOPISI.
PITTSBURGH, PA.
Par vrstic iz našega zakajenega mesta Pittsburgh, — Dela se še precej dobro. Plače so pri priliki precej dobre. Toda pri tej veliki draginji se človek komaj pošteno preživi.. Nenasitni kapitalisti že toliko gledajo, da bi delavec pre dobro ne živel. Sedaj se bije tukaj težak boj. Šli so na "štrajk" tukajšnji pocestni sprevodniki in strojevodje. Bili so na štrajku preteče ni maj. Zahtevali so 12 procentov povišane plače. Toda premotili so jih, da so zaupali celo zadevo" War boardu" ki jim je pa določil samo 6 percent. Tako so bili prisiljeni zgrabiti za skrajno orožje in zastavkati. Pravijo, da za to plačo ne morejo živeti. Tudi rudarji so se pripravili na štrajk. Tako živimo v dobi splošnih štraj-kov. Ako bode šlo tako naprej, ne vem kam bomo prišli. Pravijo, da je v starem kraju slabo. Vendar ako bode tako šlo naprej, bomo i-meli tukaj še labše.
Skupno sv. obhajilo je imelo 31. augusta društvo mož Najsv. Imena. Fantje in možje, le koraj-žno naprej, ne nazaj. Ali se sramujete Najsv. Imena? — V številki 188 Glas Naroda sem čital notico, o kateri ne vem ali imamo v Pitts-burghu res take propalice, ali so se pa New Yorski grduni sami zmis-lili to grdo nesramno laž, ko ■pišejo, da je rekel neki Pittsburbhški duhovnik, da bi raje videl ženske nage po ulicah, kakor pa oblečene po načinu, kakor so sedaj. Jaz bi vetoval New Yorškim humbugar-jem, , da naj svoje umazane prste ne vtikjo v Pittsburghško duhovščino in v Pittsburghške Slovence. Drugič bi se znali opeči, da jih bode peklo še dolgo časa. — S pozdravom vsem rojakom Tebi list "Sloga" pa obilno naročnikov.
John Golobič.
--r—T—o---
COLLINWOOD, OHIO.
V nedeljo 31. Avgusta t. 1. je imelo tukajšno podporno društvo Kras, št. 8. S. D. Z. svojo veselico in ob jednem blagoslovlen-je novelga društvenega prapbra. v prostorih Slovenskega Doma.
Točno ob 2:20 pop. je začela slovenska godba (Triglav) igrati 11a cesti pred domom. Za njim so se vrstila društva, katera so se priglasila, da so se soudeležila te slavnosti. Bilo jih je pet z društvenimi zastavami in druga društva so bila zastopana le po članih. SDZ. sta bila prapora po št. 1 št.9 No. 10, No. 18 in 20, kateri so ponosno plapolali pri paradi. Takoj ko se je vrsta vredila je cela , procesija šla v cerkev Sv. Marije, nakar je g. župnik Rev. Josip Skur zastavo blagoslovil. Po bla-goslovenju prapora je boterca pripela lep krasen trak in venec za spomin temu dnevu. Po končanej ceremonije je procesija zopet odkorakala nazaj v dvorano, katera je bila lično okrašena. V dvorani je prvi pozdravil občin-
(Dalje na 3. strani.)
ROJAKI - POZOR!
Po dolgi in težki borbi imate zopet priložnost HITRO in ZANESLJIVO pomagati svojcem v stari domovini, ako pošljete denarno pomoč potom
EMIL KISS BANKE PO KABLU.
Neposredna zveza za Kranjsko, Štajersko^ Spodnje, Koroško, Istrijo, Primorsko, Dalmacijo, Hrvatsko,, Slavo-nijo, Bosno in Hercegovino ter po našem posredovanju
potom
PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE V ZAGREBU.
t K. 100 _______________________________ $4.00 i
I K. 500 ____________________________$20.00 I
I K. 1000 ____________________________ $40.00 I
I K. 10.000___________________;_______$375:00 |
I PREKO 20.000 K. IZVANRERNI POPUST. I
VSE DENARNE POŠILJATVE SO ZAJAMČENE!
Prodaja parobrodnih listkov v vse kraje Evrope.
Ne podajajte se na pot, dokler ne dobite od nas potrebnih navodil in nasvetov, ki se dajejo ustmeno ali pismeno BREZPLAČNO.
Bodite vedno oprezni in ne poskušajte kjeršibodi, kadar pošiljate denar v stari kraj, temveč se vedno zaupno obrnite na staro in znano tvrdko, katera oskrbuje že nad 20 let denarne pošiljatve v vašo staro domovino, s katere postrežbo je vsakdo zadovoljen in katere naslov je:
EMIL KISS, Bankir,
133 SECOND AVE., Cor. 8th St., NEW YORK, N. Y. f Vstanovlj eno 1898. ■■" ■ 1— Posluje pod državnim nadzorstvom. —-
PAŽNJA
J ugoslovenskim tr^ovciiua u Americi
"Prva Amerikanska Jugoslovanska Eksport- Import Korporaci-ja" u Chikagu traži PET STOTINA trgovaca sa manufakturnom robom Srba, Hrvata i Slovenaca, koji bi hteli da bddu povjerinici ovoga združenja za Ameriku. Posao bi njihov bijo, da svaki u svome mjestu pakuje sanduke ( bakse) sa robom, koju če naš narod kupovati i slati u domovinu. Umoljavaju se ist, da sa odmah pismeno ja-ve na niže navedenu odrešil
Povjerenici koji i prime zastupstvu za noše udruženje, dobči sva upustva u pogledu otpremanja tih saduka kao ipOvjereničke is-prave.
O vim se pruža i dana prilika u prvom redu našem trgovcu da prodaje svoju robu našem narodu, a u mjestu u kom nema na-šeg trgovca, ove vrste, dačo se to pravo najpovjerljivijim trgovcu, koji nije Srbin, Hrvat ili Slovenac.
First American Jugoslav Import Export Corporation
29 South LaSalle Street	CHICAGO, ILLINOIS
lllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllBlllffl^	.....II........................................................................................
Delavci k delavcem
Denar v stari kraj!
pošiljamo zanesljivo in varno. In sicer po najnižjih dnevnih cenah, i Cene kronam se vsaki dan spreminjajo. Računali bomo po cenah dneva, ko denar sprejmemo.
Obrnite se na nas, rojaki! Postreženi boste najbolje!
HOČETE ITI DOMOV?	^ |
Nameravate dobiti sem svojo družino? . . ^»wpv. "j^., i ^: Obrnite 8e na nas	MI smo delavska organizacija.
Delničarji tiskovne družbe "Edinost so sami delavci in prijatelji delavstva.
Delavci podpirajte svoje delavsko podjetje!	Pišite na:
'I'i It ' i M Bff if h fi J f ' ®	' <" ' ''	^ ^	i ' '	) '
Edinost Publishing Co.
1847 West 22nd Street, Chicago, Illinois
"SLOGA" SEPTEMBER. 4.1919.
-.____„__'::.______...________■■ ■ ■■ / , ' ■■■■■■■ v ■■ V ; -
JAREM REVŠČINE
Po F. W. Dahlman poslovenil _____ Rev. M. J. Golob. _
"Kakor mi je bilo povedano, ste i	bili v prav zaupnem razmerju s i	Karolino" sem pristavil. Ir; "Čista resnica", je priznal, "bil F.	sem s Karolino eno celo, leto zali	ročen. Imela sva se že kmalu poro-čiti, dokler se nisem videl primo-I	ranega pred nekaj meseci iz poseb-I	nih vzrokov, svojo zaroko razdre-;	ti. Toda moje razmerje do nje bi-I'	lo je pošteno, da se mi ga ni treba "1	sramovati in tudi na njej nisem na S	šel nikdar nič napačnega, dokler M	ni nekoč nenadoma zapustila
F službe in se nastanila pri moji ma-fjw teri med tem, ko je že poprej leta ! in leta,tožila, da se slabo puču-TK, ti. Njen gospodar jo je odpustil in lip leta ni stanovala pri njej. Že dalje j kjer ni mogla najti pristrešja in K zato se je vrnila k moji materi. Bo flK' lezen o kateri je tožila, mi je " I takoj vzbudila sumnje, ko sem jo ■ pa črez nekaj časa srečal v sobi 9k svoje matere, so se moje črne slutnje spremenile v neovrgljivo goli tovost. Ni prišlo do osebnih nas-m, 'topov, vendar globoko užaljen v Jfo svojem srcu sem raztrgal lepo in K čisto vez 1 j ubezni, ki fne j e vezala i- na njo. Sklenil sem nikdar več se | z njo ne sniti in hitrih korakov j sem ostavil sobico, kjer sva se poprej tolikokrat vsa srečna sešla. Ona je nevtešljivo jokala in si z t rokami zakrila svoj obraz. Kakor | iz uma in v neizrečni bolesti sem I hodil po mestnih ulicah brez pra-j vega cilja. Dokler nisem prišel v manj obljudeni del mesta ob pri i stanišču. Strašne misli so me obšle ! vreči se v morske-valove in storiti f konec vsemu. Strašno sem trpel, gospod doktor, ker sem v resnici P;. in z vso zvestobo ljubil svojo iz-voljenko, in ona me je — vara-[ la! Težak boj sem bil v svoji no-I trajnosti, vendar h*-koncu sta razu m/L mnost in prevdarnost zmagali nad razburjenostjo srca, da sem se zo-[ 1 pet pomiril."
I	Tu je prenehal in si z rokami za
j kril obraz kakor v zadregi svoje t neprostovoljne izpovedi, meni se ® je v srce zasmilil, Kr^' "Ali se vam sirota ni smilila v svojem žalostnem položaju, ko ste 9 zaznali, kako je z njo?" sem vpra
■jI šal razburjenega mladeniča, da bi Rl; izvlekel iz njega, kako je sedaj nje
govo razpoloženje napram njegovi B: zapuščeni izvoljenki.
■ : "Vsekakor*" je odvrnil, "ven-■ .dar akoravno je Ona edino bitje da | ne more biti nikakega dvoma, da I si je sam kriva svoje nesreče."
"Ravno to je pa veliko vprašan-I je, jubi moj", sem ga zavrnil, za-I kaj kakor nikdo drugi sem mu mb i»v , gel jaz to stvar razjasniti. "Ali bi »fe mogli svojo zapuščeno nevesto žogi petvzljubiti, aka vam dokažem, da I' ste v svojo sodbi glede »je popol-I noma v zmoti?" i	Mladenič je začudeno povzdig-
I nil svoje oči in z vidno napetostjo pričakoval, kaj mu imam povedati, j	"Gospod doktor"," je dejal, "ne
J zamerite mi, ali na take dokaze ne I verujem".
j	"Ako vam dokaz, kakor ga vam
! i morem edino jaz dati, ne zadostu-l»Vs je, potem vam moram reči, da de
kleta niste nikdar ljubili.'' )	To je pomagalo,
i	"Oh" je vzdihnil z vidno ginje-
nostjo, ki je razločno razodevala, ■j d» globoko v srcu še vedno čuti [ za Karolino. " Takoj bi se zopet k I njej obrnil, vendar ne morem mis-I liti, da jfe tak dokaz mogoč, ker
nii je nerazumljiv." i	Nato sem natanjko osvetil in o-
I pisal ono strašno dejanje, katerega popolnoma nedolžna žrtev je I bila Karolina, tako da je ob kon-I cu moje povesti bil dodobra pre-I pričan o njeni nedolžnosti in se je | v njegovem srcu vidno vzbudilo novo spoštovanje in sočutje do dekleta. Robert Everett je kar pobral moje besede, njegove oči so razžarele in razodevale vidno žel-
maščevai se nad Gilbertom za
BBBB8WHHM
<'Š§	^ i fc ^ - ^r5' r, li'^č? i * -; "rV* v ' T' ^ ^ I* t '-t* iv^ i - > - / ;" • ' ;
ie).
ijegovo nečloveško d'ejanje. Mo-ja povest, ga je vidno tako daleč spremenila, da sen^ ga povabil, naj gre z menoj k svoji nekdanji izvoljenki, kar je tu$ii storil, j
"Ko bi bil le količkanj slutil o tem, kar ste mi povedali, gospod ioktor, povem vam, da bi bil ubil Grilberta: za tako črno dejanje.
je še smrt premila zanj." - 1
"Dejanje GilbertoVo je maščevano nad njim in v njegovem žalostnem koncu je tudi za vas vsaj lekoliko zadoščenja."
"Iz časopisov mi je znano, kako je zaslužena kazen pravično do letela Gilberta in ono ženo, h kateri ste me poslali po gotove stvari za Karolino.
"Ali vam razmere one žene nil so bile poznane"? sem ga vpra^-sal začudeno.
"Ne posebno," je odgovoril, "ve tidar sem čul marsikaj čudnega o lljej govoriti."
Med takimi razgovori sva prišla do hiše, kjer je zdaj stanovala Karolina. Iz posebnih vzroikojv mu nisem ničesar omenil o zunanjih premenah Karolininih razmer. Lahko si je misliti, kako je bil za čuden, ko sem ga povedel namesto v ono tesno podstrešno sobico, v hišo, kjer je gospodarila bogata žena iz Kulkute. Tu je našel svojo zaročenko zopet popolnoma zdravo v lepoti njenega mladostnega cveta in zraven nje tudi svojo ma ter, medtem ko je bila "debela Ma ry", ki ga je nekdaj poslala iz sobe, po svojih poslih v kuhinji Vse tri so živele v popolni zastopnosti mirno in zadovoljno,kajti staro ma ter je minila njena čmerikavost vpričo nepričakovane sreče njene nekdanje gojenke, ki ji je zdaj hvaležno vračela vse, kar je poprej ona storila za njo.
Vendar na Karolininem obrazu hi bilo nekdanje veselosti, čeravno je bila docela zdrava, iz njenih po->rej smehlajočih se očij, je odsevala neka prikrita otožnost, kakor da bi si delala trpka očitanja zavoljo dogodka, na katerem je bila popolnopa' nedolžna.
Gospa ifverett je bila zaposlena z ročnim delom, Karolina se je pa ravno oblačila, da gre malo na sprehod, ko sva nepričakovano v-stopila in jo nemalo iznenadila.
Mati se je dvignila s svojega ser deža ter prijazno pozdravila sina in mene Karolina pa je zarudela in v svoji zadregi komaj našla -seed za njin pozdrav, vendar je kma lu postala zgovorna. Robert je hitel k njej, jo objel in poljubil jaz pa sem se neopaženo odtegnil in odšel.	j
Hotel sem jih pustiti, da se nemoteno razgovorijo o tem, kar so si imeli medsebojno povedati. Vedla sem pa že v naprej, da jih bo to zopetno snidenje privedlo do popolne sprave in slednjič — k sreči po tolikem trpljenju. Srečno v pristanišču zakonskem.
Naslednji dan se m jih znova obiskal. Kot zapuščinski oskrbnik sem jih moral pogosto obiskovati in razun tega sem našel v njih ljudi, katere sem moral spoštovati. Rabert je bil prijeten družabnik, naobražen, da se je lahko dal povsod videti, z eno besedo: bil je pravi gentleman.
Zapustil je svojo službo in se popolnoma posvetil iKarolinemu premoženju, s katero sta bila zopet v' najzaupnejšem razmerju.
Sullivan se je med' tem seznanil z njim in ga vzljubil tako da se krog njunih prijateljev in znan* ■cev vedno širil. Sullivan, ki takrat ko ga je nesreča doletela, ni imel ničesar razun par zabojev in kov-čekov, je bil zopet v dobrem stanju, kajti O'Shanghnessy je dobro skrbel zanj in mu pomagal do do-bre karijere«. Bil je nekaj časa knji go vodja premogarske trgovine, nakar je postal sopodjetnik in to mu je pomagalo ne samo do pre
' i; •• V
\ B i, i ' ' 1
moženja nego tudi do ugleda. Trde poskušnje, katere je moral preiti, so ga storile mirnega in preudarnega moža, ki vselej modro preračutfti svoje okoliščine. Napram hčeri svoje sestre pa je bil
res pravi stric in je storil zanjo, kar je le mogel.
'Lahko bi bil zahteval tudi del bogate zapuščine za sebe po svoji sestri pa tega ni hotel, temveč je priznal Karolino kot edino postavno pripoznano dedinjo iste. To je
bilo že zavoljo tega potrebno, da se ji zagotovi, njeni materi obljubljena dedščina na Irskem. Njeno duševno razpoloženje je bilo zopet združeno s svojim zaročencem. Ni se več zmenila za sodbo ljudij, niti se ni več zaglabljala v otožna razmišljevanja o svoji preteklosti, temveč je bila vedno veselo raz-položena. Jasna in solčna prihod-njost se ji je odpirala in sreča je odsevala iz njenega pogleda, kadarkoli sem jo srečal
Naletel sem jih vse v staro-mo-dernem salonu, ki je pa bil prav udobno; opremljen, v živahnem razgovoru, katereg sem se kmalu tudi sam vdeležil.
(Koneo prihodnjič.) --—o-—-—.
COLINWOOD, OHIO. ,
(Nadaljevanje iz 2. strani.) stvo predsednik Frank Rajer za njim je dobil prvi besedo glavni podpredsednik SDZ. g. John Gor-' nik, kateri je v svojem govoru povedal jako veliko dobrih in koristnih stvari za napredek društva in zveze ter žellel društvu najboljšega vspeha pri današnji slavnosti, nato- pa je zapel dve mični domači pesmi. Po končanem petju so nastopili razni zastopniki odposlanih društev, ka:-teri so vsi častitali društvu k temu napredku, ter podarili vsi v denarju pomoč društvu, ker je bolje, kakor trakovi, da se gotove gospode v (Chicagi futra stem, ki delajo bandere) in potem pa napadajo še zraven iste ljude, ki naročijo pri njem fance. Najbolj se je pa Obneslo 'žensko djruštvd Maccabes No. 283, ki je podarilo lep trak z napisom; zastopnica je naredila primeren nagovor. Njen nastop zelo zadovoljil vse navzo. če. Po končanem govoru je dobila zastopnica velik aplavz. Ko vsa društva s svojim zastopniki končala je prišel g. boter od zastave član društva št. 8. g. Wallant ter podaril $50.00 v blagajno. Veliko priznanje in ploskanje je sledilo njemu.
Po končanej ceremoniji se je vršila domača zabava, ples petje, srečkanje itd. Društvo bo gotovo zadovoljno s to zabavo, ker,si bo blagajna veliko opomogla.' Društvo je tudi pametno sklenilo glede zastave, da si je nabavilo samo krasno lepo Ameriško zastavo na oba kraja enako. S to zastavo gre lahko kamor je, ker rdečkarji z svojimi rudečemi marelami ne bodo smeli ven z takimi prapori.
Priporočam vsem Collimvood-skim rojakom in roj akin jom, da
v obilnem številu sedaj pristopijo k društvu Kras, No. 8 SDZ.
Clan SDZ.
CHICAŠKE NOVICE.
V naši šoli imamo do danes 124 otrok. 79 jih je v dveh najnižjih ra zredih, drugi so v vižjih razredih.
Frank Augustin, naš ministrant sin našega priljubljenega rojaka Mr. Angustina, je stopil v nadšlco ijsko pripravljavno semenišče ali gimnazijo "Quigley Preparatory Seminary" na Rush. St. & Chicago Ave. Ta zavod je,:krasno poslopje, zidano iz rezanega kamena v Gotskem slogu. v j
Stanko Zupan, tudi naš minis-trant in sin urednikji "Glasila K. S. K. Jednote" ; je vstopil v "St. Ignatius College" na 12. cesti in Blue Island Ave. Obema nadebudnima učencema želimo obilo vspeha.
/■: "Ave Maria" se ji zakasnila za celi August. Naročniki naj potrpe. Ta teden bodo stroji že vsi v redu in tekom prihodnjih: štirinajst dni bodo izšle vse zamujene številke. Naročniki naj blagovolijo potrpeti
Chicaškim rojakom naznanjamo, da je sedaj pisarna našega uredništva na 1847 W. 22nd St. Tam se bode odpošiljal tudi denar, tam je knjigarna in tiskarna. Tudi glede "šifkart" dobite tam vse podatke.
Za "Chicaške novice" smo tudi hvaležni vsakemu ako nam pride poročat kake zanimive osebne novice iz naselbine: .
Čudno pot je hodilo pismo, katero je pisal Mr. Math. Grill, tajnik Sv. Štefana št. 1. K. S. K. Jednote rojaku v Tiffin, O. Pismo je bilo oddano na pošte v Chicago. Toda poštni pečat pa nosi na-• Alpine, Idaho in Od tam je šlo na naslovnika.
,,.' Za jesensko: sezono bomo imeli zopet več zabav, iger in preredi-
tev v naši naselbini. Prosimo vsa društva, ki nameravajo prirediti, to jesen kake zabave, da nam to naznanijo,. da ne ppde na, eno in isto nedeljo po več zabav skupaj.
"Delirium kištorum*' je nova epedimična bolezen, na kateri trpe naši dražestni rdečkarji. ■ ■ ■.: Bazar katerega je priredila preteklo soboto, nedeljo in pondel-jek Zveza Jugoslov. Žena fn Deklet za korist Jugosl. Am. Reliefa ni bil ravno velik vspeh. Veliko večji bi bil lahko. Vendar pa bode par sto dolarjev čistega dobička Da cela prireditev ni tako vlekla, pravijo poznavatelji naših razmer, je krivo dejstvo, ker ta Relief tudi " naši ta-rdeči priporočajo. Ljudstvo je pa tako izgubilo zaupanje v te može. da kar oni priporočajo, nima več zaupanja ljudstva. Vendar pa gre priznanje našim navdušenim narodnim delavkam, kakor Mrs. Kušar, Mrs. Pogačar, Miss Merlak i. dr. Te žene so se v resnici silno veliko trudile in veliko žrtvovale za vspeh. Med udele
ELEKTRIČNI PRALNI STROJ.
bo opral vaše perilo hitrejše in boljše in z manjšimi stroški, nego ga morejo opraviti človeške roke.
. Odstrani brezkončno drgnenje in ovijanje, ki stori pranje najtežje izmed vseh domačih opravil. Najfinejše in najbolj delikatno perilo se opere brez najmanjše poškodbe.	' i
Več zanesljivih električnih strojev se sedaj prodaja po zmernih cenah.
The Illuminating Co.
Illuminating Bldg., Public Square
! . ^ r ^	t f	ajpl \ ^ r
ženci smo opazili tudi več Wauke . žanov, katerim gre lepo priznan- ; je, da so tako daleč prišli na Ba- i žar in pokazali svoje rodoljubno j srce. -—Počastilo nas je tudi neko ] liko znanih vohunov pod vods- i tvoin "katol. boljševika" ki so po- 1 skusili tudi nekoliko trubla nare- ' diti, s tem, da so poklicali poli-jo na pomoč, ki pa je našla vse v : redu, razun, da je bilo treba celo , prireditev narediti legalno s tem, 1 da se je županstvo obvestilo o celi : stvari, za kaj se gre. So pač smešni ti "prijateljčki" — Pri priliki se jim zna zgoditi, da bodo dobili nekoliko povrnjeno za to dobroto, Zlasti"katol. '.boljševik," ki toči prepovedano "špago", da fantje pri njem pijančujejo v času prohi-bicije.!	' \
Častitamo pa iz srca Zvezi za to plemenito delo. Zveza ima to moralno zadoščenje, da je storila svojo dolžnost
-o--1
"SOCIALISMUS" BOLAN NA SMRT.
; Tisti nauk, o katerem so še pred kratkim časom prijatelji našemu delavstvu pridigali, da je edino zveličaven, da bode edini odrešil človeški rod, da bode edini delavcu pomagal do zmage, je zbolel na smrt. Te dni ' •ie je vršila konvencija socialistic- ! ne ^ : stranke v Chicago,;i III. : Začela se je ta konvencija v pe; tek 29 avgusta. Toda takoj prvi dan se je pokazalo da gre socijal-izrnu, kakor Je šlo liberalizmu, kakor je: šlo prej še vsem enakim ■ "izmom". Takoj pri prvi seji je nastal tak prepir, da se je videlo, da ne bode mogoče zborovati v eni dvorani. Pravi soci-jalisti,to je; zmerni element, je hotel vladati celo konveneijo. Toda levo krilo in desno krilo in radikal ei niso hoteli tega dopustiti. Vse posredovanje je bilo zamanj. - Duhovi so postajali vedno bolj razburjeni. Tako so že takoj v soboto najeli tri dvorane, da so vsak teh kril zborovali za. se. Vendar so se pa zopet med temi straujkami pokazale stranke, Do pondelka zvečer jih je bil® že pet socialističnih strank, ki sq vse trdili, da so prave, edino prave socijalistične stranjke. Bomo videli koliko jih še bode do konca konvencije.
-—o-
Piter Hijeronim Knoblehar, slovenski frančiškan in izvedenec v brezžičnem brzojavu je imel pred vojsko precej dobro urejen brezžični hrzojav v zvoniku cerkve na Brezjah na Gorenjskem. V času, ko se je šlo za to, da napove Avstrija vojsko Srbiji, je ujel brzojav, katerega je poslal nem-
^^^^ DRUŠTVO
ma redno meseCno sejo prvo nedeljo v mesecu v KNAUSOVI DVORANI.—
Predsednik: A. Grdina, 6127 St. Glair Ave., tajnik, Joseph Huss, 6019 Bonna Ave., zastopnik. Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave., N. E„ društveni zdravnik Dr. J. M. Selišlsar, 6129 St. Clair 4ve„ N. E. l' '
Cla,ni se sprejemajo v društvo od 16. dO 45. leta. —Poslmrtnina je $250.00, $500.00, in $1000.00, bolniška podpora jo $6.00 na teden. Vpišite tudi svoje otroke v otroški oddelek.
Novo vpisani član mora prinesti zdravniško spričevalo I. tajniku 14 dni pred sejo, uakar se isto po'?lje radovnomu zdravniku, in ako ga odobri, glasuje društvo pri prihdonji seji o prejetju.
1 ......... ' 'J .......r	'!'•'.!'
Društvo Sv. Cirila iu Meoda, St. 18 SDZ.
V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta. — Posinrtnine se pla-ča $150,00, $300.00, $500.00 in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. —Rojaki! Ne odlašaj t« in takoj prestopite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajte naše uradnike,—Predsednik: Jos. Zakrajšck, 6215 St. Clair Ave.; podpredsednik: Josip Salamon; tajnik: John Vidervol, 1153 E. 61. St.; blagajnik: Anton Bašca, 1016 E. Cist St. Vprašajte lahko tudi nadzornike: Alojz Tomše, Mike Mulec, Viktor Kompare. — Redar: Joli 11 Peterim, zastavonoša: Alojizij Somrak, društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš-: kar. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu of 2. uri V šolski dvorani.
';ki cesar Avstrijskemu vojnemu ninisterstvu, v katerem ukazuje laj se napove, vojska in da bode )n takoj nastopil,—C. pater je jovedal o tem brzojavu nckater-m zaupnim osebam, ki so pa hio-čale. Pozneje, vlada iznašla ;a brzojav in bi bila kmalu nasto-lila proti č. p^tru. K sreči ni lihče vedel o tej brzojavki, ki bi jo bil izdal, 'kajti v tem slučaju ji bili gotovo obsodili č. patra •adi vohunstva.
ZA STARI KRAJ.
PARNIKI. — V tari kraj se mo
I , 1,1,"	'	* M
re potovati. Potni listi se zopet la-
: : 1 : : A' . V :' > v ' : : 'v : ''
!iko dobe. Vsak teden odpluje po ;de«n ali več parnikov Francoske družbe s starokrajskimi potniki, rako na pr. odplujejo parniki: Ro-:hafnbeau 6. sept., Chicago 10. sept,. Savoie 13. sept., France 15. ept., itd. Za njimi pridejo La Tou. aine, La Lorraine, Espagne in Ni-agra. Za vsaki parnik imam še nekoliko kart na prodaj. Kdor želi potovati, naj mi piše, ker utegnejo priti kake spremembe.
imu
POŠILJANJE DENARJA. — Kot z bondom zajamčen zastopnik 18 miljon-dolarske družbe Ameri-rnn Express Oo. za pošiljanja de-tiar j a v inozemstvo, Vam morem poslati denar v vse slovenske kraje zanesljivo, hitro in po nizki ce-tn m sicer:
100 Kron za---- $...3.35
300Kron za .. $.. .9.25 500 Kron jza ...... ».15.10
1000 Kron za .... $ 29.75
10.000 Kron za , , $ 294.00
,	\ 1 .......I............................ ^	) '	;
50 Lir za ... $ 6.35 100 Lir za .... $ 12.00 ■ 5oo Lir za .... $ 58.00
( 1 ( , '	, I f1 T ** ^ n
1000 Lir za $1x5.00 Denar pošljite po Money Order, ali American Express Money. Order ali pa po Bank Draftu. f
ifiiiftijjiS^
POTNI LISTI. - Onim ki no-
V .	. .	.
sejo sami imeti sitnosti, preskrbim potni list.
LEOZAKRAJŠEK
m ~ m Ave.
New York, N. Y.
' i> ' 1 1 j ^ ||g
Adv.
Kupujte Vojne
Hranilne Znamke!
Društvo Sv! Družine 5t. 11 D. S. D, Pittsburgh, Pa.,
naznanja vsem rojakom in rojakinjam med 16. in 50. leti, da je pristop v društvo za nedoločen čas prost. Bolniške podpore izplačuje društvo po: ?i.oo na dan. D.S.D. izplačuje zraven smrtnine, tudi. za poikodnino in raznovrstne operacije. Za nadaljna pojasnila se obrnite'1na sledeči odbor: Josfp Pavlakovich, predsednik, 54 Low Road; John Golobic, podpredsednik, 5621 Carnegie Ave.; George Weselich, 1. tajnik, 5222 Keystone Street; Josip L. Bahorich, 2. tajnik, 5138 Dresden Way; Anton Skerlong, blagajnik, 5124 Butler St. — Mesečne seje se vrle vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v K. S. Domu. — Rojaki Rojakinja! pristo pi še danes kajti jutri bo mogoče pre
pozno.	'	|k
• 'j,■
Društvo Sv. Družine št. 11 D. S. D„ Pittsburgh, Pa.,
nananja vsem rojakom in rojakinjam med 16. in 50. leti, da je pristop v društvo za nedoločen čas prost. Bolniške podpore izplačuje društvo po SI na don. S. D. izplačuje zraven smrtnine, tudi zapoškodnino in raznovrstne opcraeije. Za nadajna po-pasnila se obrnite na sledeči, 54 Low Road; John Golobic, podpredsednik, 5621 Carnegie Ave.; George Weselich, 1. tajnik, 5222 Keystone Street; Josip L. Bahorich, II. tajnik, 5138 Dresden Way; Anton Skerlong, bla-ganik, 5124 Butler Street. Mesečne seje se v^še vsako tretjo nedeljo \ mesecu ob 9. uri zjurtraj v K. S. Domu. —- Rojak! Rojakinja! pristopi še danes kajti jutri bo mogoče prepoz-no.~
dsisr-si
t., ki se Učejo svojega spola. Ime
J'SWwh liklš^ IS-
vaJa morato
wpipppsssi® Drušvo Sv. FrančiSka S«-ral. K. a K. Jednote ima svoje seje vsako drago soboto v mesecu na 62 St. Mark1« Place, New York, N. Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00, $500.00 in $1000.00 in bolniško podporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu jirekoristneinu društvu, ki je
eno izmed, najagilneših v New ¥orku' '
MICKA IMNCli
8PH
"Želodec Tvoj, vsako jutro. Redno to-le Tj veli: Daj tni hrano, dobro svežo. Da si brez vseh skrbi." '
^ Zi»s»Tt za tigovi$j§$i§| Kjer hrana sveža se dobi. Povem na uho Ti tiho. Pri Gottliebu se dobi.
I
IVAN GOTTLIEB ,
^	I
1821 -W. 22nd Street, Chicago, LU.
Telephone: Canal S073
1 Zdravilo /»vsnmuB-onlarno bolezni je
Pain-Expeller
neprekoe.jiv.
Passite ua znak : SIDRO.
H vseli lekarnah [>. po 35e in 05o aH ■pa
I piSite »a UČHTER 4k CO,
rondwHv. New Vbrit^':':
I 0.0^ft,;;./'.'-'*
RED. KAT. BORSTNARJEV.
Silili...... ...........................
Slovenski oddelek Dvor Baraga spre- ' jerna praktične katoličane od 16. do 50. leta. Kandidatje sa lahko vpišejo pri vsakem članu in priselji, ki ro ■ vrši vsako prvo sredo zvečer in tretjo nedeljo od 1:30 uri v stari šoli Sv. Vida.
Podrobnosti daje drago coljo odbor in vsak član društva.
Nadborštnar Fr. Pernio, 1132 Norwood rd, pod borštnar L. Pečjak, 1.309, K. 40. SI.; finančni tajnik Lovrenc Zupančič, 1372"K. 47, St.- zapis- ' nikar John Perme, 1132 Norwood I blagajnik Jernej Knaus, 6129 ppif Clair Ave.; bolniški nazronik Frank1 Perme, 1164 JSast 61. St-Trnstisti: . Jakob Wahčič, Ant. Sk'ulj, John 1 Skulj.	I I
ip^jgiit«
M	SLOV. KAT......
71 H
// \\	PEVSKO
mM ™ B ■
T—r	t * » A
Slov. Kat. pevsko društvo Lira, Cleveland, Ohio. I'rods, John Zuliclv ' 12(51 Norwood ltd.. Codpred-.. in i.c-vovodja Math. Holmar, 1109 Norwood Rd.; tajnik, John Strip, 6711 Edna Ave.; Blagajnik, Frank Matja-sič, 6515 Edna Ave.; Kolektorja: Anton lllabše str. in Mary Petrovčič. , Pevske vaje so vstiki torek četriekln sobota zvečer ob 7 uri v stari šoli sv. Vida. Seje vsaki prvi četrtek v mesecu.
,,:.; . , "
"SLOGrA" SEPTEMBER, 4. 1919.
KRIŽARJI
ZGODOVINSKI ROMAN V ŠTIRIH DELIH
' Spisal: H. 8IENKIEWICH Poslovenil; PODR/ VSK1
J'Po mojem mnenju," reče polagoma, "je ona izginila na veke."
"Čemu?" ga vpraša Matija prestrašen.
"Ako bi oni rekli, da jo imajo, bi bilo še upanje. Mogli bi se pritožiti, dati odkupnino, ali vzeti jo s silo. Toda oni govore: " Imeli smo zares neko deklico, ki smo jo oteli razbojnikom, katero smo pokazali Jurandu, toda on je ni spoznal za svojo hčerko, temveč nam je za naše dobro srce pobil toliko ljudi, kolikor jih ne pade niti v največ-. jem boju.;, '..''v	■■'>'-	.
'' Toraj so pokazali Jurandu neko dekle 1"
"Pravijo, da so mu jo pokazali. Bog sam ve to, Morda to ni resnica, ( morda so mu pokazali drugo. Samo to je res, da je on pobil njihove ljudi in da so oni pripravljeni priseči, da niso nikdar ugrabili njegove hčerke. Radi tega je to kaj težaven posel, ker, ako bi jim sam veliki mojster zapovedal, da naj vrnejo deklico, bi mu odgovorili, da je nimajo. A kdo naj jim to dokaže? Tim bolj, ker so dvorniki v Tehanovem govorili o Jurandovem pismu, v katerem stoji črno na be lena, da deklice ni pri Križarjih."
"Morda je tudi res ni?"
"Prosim vas, vaša milost! Ko bi jo bili ugrabili razbojniki, storili bi to gotovo le radi odkupnine. Sicer pa, razbojniki bi ne znali napisati pisma in ponarediti pečat gospoda iz Spihova, tudi bi ne mogli poslati h knezu takih poslancev."
"To je resnica. Toda kaj je Križarjem mar za njo?"
" Maščujejo se na .Turandovi krvi! Oni imajo raj še os veto nego med in vini. Gospod iz Spihova jim je bil vsikdar stražen in to
kar jim je proti koncu storil, jih je razsrdilo do skrajnosti-Slišal
sem, da je tudi moj gospodar napadel Lichtensteina, sedaj pa je ubil še celo Rotgiera. Meni je Bog pomagal, da sem jednemu teh psov izpahnil roko. Hej! lepo vas prosim, štirje od njih so že mrtvi in sedaj se nahaja le jeden še živ, in sicer najstarejši. Tudi mi imamo zobe, vaša milost!"
In znovič je nastal molk.
"Ti si vrl mladenič," reče končno Matija in čez trenutek doda: "Kaj misliš da oni store ž njo?"
"Knez Vitold je mogočen knez;, pravijo, da se mu celo sam nemški cesar do pasu uklanja, a kaj so oni storili z njegovimi otroki? Ali mar imajo malo utrjenih gradov, podzemeljskih ječ, malo vodnjakov in motvozov za na vrat?
"Za Boga živega?" zavpije Matija.
"Bog daj, da ne pridrže še mladega gospodarja, navzlic temu, da je odšel tjekaj š knezovim pismom in gospodom de Lorche, ki je mogočen gospod in knefiji sorodnik. Ej, nisem hotel iti semkaj, kajti ondi bi se dokaj lože našla priložnost k dvoboju, toda mladi gospodar mi je to zapovedal. Cul sem, kako je rekel nekoč staremu gospodarju iz Spihova: 'Ali ste zvit? Tudi jaz se s tem no morem hvaliti, toda pri njih je treba, da je človek zvit.'Oj' — je nadaljeval, 'stric Matija bi nam bil tukaj potreben.' Za to me je tudi poslal semkaj k vam. Toda Jurandove hčerke niti vi ne najdete, kajti ona je morda žfe na onem svetu in proti smrti tudi največja zvijača ne more ničesar.' "
■
, Matija se zamisli in šele po daljšem molčanju rece:
"Ha, tu ni pomči Proti smrti niti zvijača več ne pomaga. Toda, ako bi šel tjekaj ter izvedel- vsaj to, da so jo pokopali, bi ostal Spihov Zbišku, ki bi se lahko semkaj vrnil in se oženil."
Matija si oddahne, kakor bi se iznebil kakega težkega bremena, Glavač pfi vpraša z bojazljivim, tihim glasom:
"Z gospodično iz Zgorelic?"
"Da," odvrne Matija. "A to tem bolj, ker je sedaj sirota in jo Ctan in Rogove ter Volk iz Brezove čimdalje huje nadlegujeta."
Ceh skoči na noge ter zakliče: "Gospodična Jagjenka je sirota? A vitez Zih?"
"Ti torej ne veš .ničesar ?"
"Za Boga dragega, kaj se je pripetilo?"
"Res, kako bi to mogel vedeti,ker si še le prišel in tu le o Zbišku govoriva ? Ana je sirota. Zgoreliški Zih ni nikdar dosti ostajal doma, k večjemu takrat, kadar je imel goste. Sicer mu je bil pisal, da gre v goste h knezu Premku v Osvetin ter ga povabil, naj gre ž njim. Zihu je bilo to zelo všeč, zlasti ker je Premka poznal in se pogostoma veselil'ž njim. Prišel je k mizi in mi je rekel: "Jaz grem v Osvetin, potem pa dalje v Glavico, vi pa pazite na Zgoreliee." Mene je takoj nekaj zbodlo in rekel sem mu: "Ne hodite! Čuvajte svojo vasico in .Jagjenko, ker ven, da -Ctan in Volk nameravata nekaj slabega."
Treba ti je vedeti, da je opat od jeze na Zbiška hotel Jagjenko omoiiti bodisi fie v Volkom ali Ctanom, toda pozneje, ko ju je bolje spoznal, ju je naklestil s palico ter ju pognal iz Zgorelic. In to je bilo dobro, toda povsem še ne, ker sta se ona radi tega grozno razsrdila. Sedaj
vlada nekoliko mir, ker sta se med seboj stepla in ležita, toda poprej niti za trenutek nismo bili varni pred njima.
Zdaj leži vse na moji glavi: obramba in varstvo. Sedaj pa
Zbišek hoče, naj odidem - Kako bi se takrat godilo Jagjenki,
tega ne vem, toda med tem naj izpovem vse o Zihu. On se ni zmenil za moje besede in odšel je. Pa so še tudi gostili in veselili. Iz Glavice so šli k Premgovemu očetu, k staremu Nosaku, ki vlada v Te-šinu, Tu pa je Janko, ratiborski knez, poslal pod vodstvom Ceha Hrena razbojnike nad nje. Knez Premko je padel in ob enem ž njim tudi gorerelivški Zih, katerega je pušica zadela v pluča. Opata so omračili s cepcem, tako da še sedaj potresa glavo ter se prav ne zaveda; govorico pa je izgubil morda za vedno. Toda 'Hrena je stari Itnez Nosak od gospoda'iz Zampaha kupil in ga tako koznoval, da še niti najstarejši ljudje niso culi o takih mukah. Vsekako pa si s to muko ni pomanjšal žalosti nad mrtvim sinoift, ni oživil Ziha
ali obrisal Jagjenki solz. To jim je prinesla zabava!---- Pred
šestimi tedni so Ziha semkaj pripeljali in ga pokopali—"
"Tako hraber gospod!" reče sočutno Ceh Glavač. "Nisem bil takrat pod Boleslavcem več otrok, toda on me je takoj zmagal in me odpeljal v sužnost. Toda to je bilo taka sufinost, kakoršne 'bi ne bil menjal niti za svobodo. Dober, vrl gospod! Bog mu daj večni mir! Ej, močno mi je fial za njim, toda še bolj pomilujem u&odo gospodične jagjenke. Rcvica!"
/
"Da, ona je prava sirota. Nekatera še niti matere ne ljubi tako, kakor je ona ljubila očeta. A vrhu tega je sedaj za njo celo nevarno sedeti v Zgorelicah. Po pogrebu še ni pokril sneg Zihove gomile in že sta prodrvela Ctan in Volk na zgoreliški dvor. Na srečo so za to nakano izvedeli že poprej moji ljudje ter so mi še o pravem čacu pritekli na pomoč, in Bog je dal, da smo ju srečno odbili. Takoj po bitki mi je deklica objela kolena ter klicala: "Ker ne morem biti Zbiškova, pa rajše ne bom nobenega, parno teh lopovov me rešite, ker jaz rajse vidim smrt nego njih!___" Rečem ti pa, da sedaj komaj spoznaš Zgoreliee, ker sem napravil iz njih pravcat utrjen gradič. Na to sta prihrumela še dvakrat, toda dosegla nista ničesar. Sedaj imamo nekaj ?asa pred'njima mir, ker sta.se stepla, kakor sem ti že rekel, tako med seboj, da nobeden niti rok niti nog ne more ganiti."
Glavač ne odgovori na to ničesar, marveč poslušaje to pripovedovanje o Ctanu in Volku, jame škripati z zobmi tako, kakor bi kdo odpiral in zapiral nenaniazana vrata; na to pa si jame drgniti svoje velike roke, ki so ga očitno srbele. Končno se mu izvije iz ust samo jedna beseda:
"Prokleta!___"
Toda v tem hipu se začujejo v dvorani glasovi, duri se naglo odpro in v sobo plane jagjenka ter ž njo vred najstarejsi brat, štir-inajsletni Janko, ki pa jej je bil tako podoben, kakor bi si bila dvojčka, č
Poizvedevši od zgoreliških hlapcev, ki so videli karavano, katero je vodil Ceh, se je prestrašila tudi ona tako, kakor Matija, in ko so jej še povedali, da Zbiška ni bilo med njimi, je bila skoro gotova, da se mu je pripetila nesreča. Pritekla je torej na vso sapo v bogdanec, hote tu poizvedeti resnico.
"Za Boga, kaj se je zgodilo?" je zaklicala na pragu.
"Kaj se je pripetilo?"jej odvrne Matija. "Zbisek je živ in zdrav,
(Dalje prihodnjič.)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Tem potom naznanjam slovenski javnosti v Ameriki, da sem odprl v New Yorku svojo agencijsko pisarno za parobrodne listke (žif-karte) in za druge, v ta delokrog spadajoče posle.
Ob tej priliki se vsem rojakom, brez razlike, kar najtopleje priporočam . Vsi posli bodo pod mojim osebnim vodstvom in zato vsakomur zagotavljam najboljšo postrežbo.
' ' •■•'■'•. ■■ ; " * . -••
Ako nameravate potovati v stari kraj, ali, ako imate kake druge opravke s starem krajem, ali ako rabite kako pojasnilo v tej ali oni' zadevi, obrnite se name in jaz bom skušal po svoji najboljži moči u-streči Vam.
Moje geslo je: TOČNA IN POŠTENA POSTREŽBA ZA VSA-KOGAR.
Priporočajoč se še enkrat, ostajam udani
Leo Zakrajsek
70 -- 9th Ave.	New York, N. Y.
John Gornik I
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVENUE
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOJKE OBLEKE po naročilu točno in ceno.
Naznanjam cen j. občinstvu, da sem preskrbel z zimskim obuvalom od najmanjše do največje mere. Kdor ima največjo nogo, naj se zglasi pri nas. Kajti pri nas se dobi : Ženske črevlje od najmanjše pa do mere 10. Moške, od mere 6 — pa do 14. Največji ljudje so lahko brez skrbi, da ne bodo hodili bosi. Cene so primerne. Se priporočam.
FRANK SUHADOLNIK
6107 ST. CLAIR AVENUE.
CLEVELAND OHIO.
DR. LOŠKA DOLINA
boruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob :ni uri popoldan v John Grdina dvo-ani Uradniki so: Predsednik Jernej, Krašovec, 5609 St. Clair ave. podpred •edrfik Matija Truden, 1152 E. 61 St., I. tajnik Louis Prijatelj, 6206 Schade Ave. II. tajnik Fr. Mulec. 1180 E. 60. St.; blagajnik Anton, Mihelčič. 1150 E. 61. St. Mesečnina je $1.00 Roinižkf podpora znaša na teden $7.00 Rojaki se vabijo, da vstopijo v naSr IruStvo. Posebno se vabijo Ložani V 'hJInpTTiti nrictnp"
Oglas^ v'gloffl^
Društvo Martin Slomfiek št. 16 S.D.Z
»prejema ciane v društvo od 16. do 30. leta. Bolniška podpora je $5.00 f7.00, $14.00. Posmrtnina $150, $300 •500, $1000, $2000, za kolikor kdo že-i. Dolžnost vsakega poštenega moža e, da postane član S. D. Z. Pristopit« t našemu društvu, dokler ste še zdras 11 mlad. Za nadaljna pojasnila se o >rnite na sledeče uradnike: Damijof Tomažin. 1095 E. 64. St. predsednik Frank Novak, 6816 Edna ave, tainik Leopold Kušlan, 1091 Addison Rd jlagajnik. Društvo zboruje vsako dru po nedeljo v mesecu ob pol dveh novi šoli sv. Vida.
O-uštveni zdravnik: dr. Selišk*-
Pohištvo, peči in hladilnice Ice - Boxes
VednoiPajbolie in najcenejše pri
the star furniture co.
5824 ST. CLAIR AVE.
GOTOVINA ALI KREDIT. VZAMEMO LIBERTY BONDE KOT GOTOV DENAR.
Dr. J. V. Župnik
V -1V'1" .i11!'* >	f < ' X ' 1 ' ' '	a • -'	„ i >', j/ ' " "
ZOBOZDRAVNIK
H'<4V'i S i	q^^M^Wl&Mi«^	'	1
f	-®1/, ijV 5 M ' s "< <	Wr ri '. a' f. } ft'^J »1 v * 5 ' - ' ' il ' i
6127 St. Clair Avenue
nad Grdinovo prodajalno.
Najbolse mogoče zobozdravniško delo za zmerne cene.
Kot plačilo se vzame tudi "Libetty
Bonde"
Telefon: Main 1441.	Telefon: C.* Jral 8821-W
f Mihael S. Čerezin
HRVATSKO-SLOVENSKI ODVETK iK
PISARNA: SOBA ŠT. 414 ENGINEERS BUILDING, na četrtem nadstropju.
Vogal St. Clair in Ontario ceste, blizu Public Square CLEVELAND, OHIO.
1 \	■'•"	"
Molitveniki z velikimi črkami za slabovidne in vse druge knjige iz bukvarne Ave Mana
se dobe pri €€€
ANTONU STRNIŠA1
6305 Glass Ave.	Cleveland. O.
DR. S. HOLLANDER,
I	J? DENTIST m
; 1355 E. 55th St. vogal St. Clair Ave.
f	NAD LEKARNO.
( Ure od 9. dopoldne do 8. Zvečer. Zaprto ob sredah k	popoldne in ob nedeljah.
NAZNANILO
■ iiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
Eno posestvo na vogalu za več trgovin.
Posestva katera imamo mi za prodati so sledeča:
Eno posestvo na vogalu za dve trgov ini.
Eno posestvo, residence z 7 sobami.
Eno posestvo, residence s 12 sobami.
Eno posestvo, residence z 7 sobami in kopališčem.
Eno posestvo, residence z 8 sobami in kopališčem in garage!
Eno posestvo, residence z 9 sobami.
Dve posestvi, residence z 8 sobami in kopališčem.
Eno posestvo, residence z 10 sobami in kopališčem.
Eno posestvo, residence z 4 sobami in kopališčem in približno en aker sveta zraven na Blvd.
Vsa zgoraj navedena posestva so v dobrem redu in zelo po ceni ter se lahko kupijo na lahka odplačila. Zatorej bode v vašo lastno korist če se oglasite pri nas pre-dno kupite kje drugje.
Imamo tudi zelo veliko lotov v različnih lokalih po nizkih cenah.
ST. CLAIR REALTY CO.
6313 ST. CLAIR AVE.
„„„„,;-'■ ' „, •■ . . .....■ '■ n _ '.; ' ' .. 1
Vedno je mogoče.	d
Nikdar ni bilo mogoče povedati, kdaj bo mož začel uporabljati j nepričakovano svojo moč da tako doseže svoj višek. Včasi se zgodi v tridesetem letu, včasi v štiridesetem, toda vedno je mogoče, ako je mož delaven in ako se še ve dno zanima za življenje. Trinerje-va Angelica grenka tonika je sestavljena, ko bo možno imela jako važen učitek da prinese na površje tako skrito anergijo. Poživlja pre bavne Organe za delo, poživi živce, zagotovi zdravo spanje, in tako ko se zjutraj zbudite se počutite pripravljene za delo in ste dobro razpoloženi. Sestavine Trinarjeve.An gelica grenke tonike spadajo brezobzirno samo k rastlinstvu. Vaš lekarnar ima v zalogi to zdravilo. Poskusite ga! Izvrstno je za splo-sno oslabelost, posebno po napadu vročine in po prehladu. - Joseph Triner Company, 1333 - 1343 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
(Adv.)
National DrugStore
Slovenska Lekarna vogal Si Clair in 61 ceste.
Naša lekarna je tekom svojega Dbstanka postala znana kot najboljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, sveža in dobra zdravila. Z vso krbjo tudi izdelujemo zdravila po idravniških -predpisih.
Kadar dobiš od zdravnika pred->is za zdravila, pridi vselej k nan n boš zadovoljen. Naša zdravila so vedno sveža.
^brestovatT
Se prične vsaki dan
kadar naložiš v
LAKE
SHORE
BANK
Obresti se plačujejo do dneva, ko vzdigneš denar, kakor po splošni regulaciji.
St. Clair and E. 55th St. Prospect and Huron Rd. Superior and AddisonR.
vaša obleka
bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi. Vašo staro o-bleko prenaredimo po novi modi.
Frank's Dry Cleaning Co.
Telefon: Central in Rosedale «694. Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. naproti Lake Shore Banke. % COLLIN WOOD - PODRUŽNICA ISSI3 WATERLOO RD.
J. J. PESHELL
Box i-5	Ely, Minn,
ima v zalogi molitvenike z malim in veliki ji tiskom.
ZAST i fNIK Frank Gaspari 187 Ansel Road Cleveland, O., i-r v sledeče knjige: Molitvenik z mV mi in debelimi črkanji. Abecedr-f.' e in Katekizme vezanfe in nevezane. Istotako lahko dobite pri
Frank Suhadolnlk-u 6107 St. Clair Ave., Cleveland, Or