WJutrmnJ* lidan)«.) 124 številka. V Trstu, v torek dne 16. oktobra 1804. Tečaj XIX. „■DINOM" iihaja po trikrat na ted«n v ientili ia-danjih ob tovklh, Aatvtklh in —botuh. Zjuiranj« iid«nje iihaja ob A. uri zjutraj, tečemo pa ob 7. uri vefer. — Obojno i*danjf> gtin«: m J^m imm . f. — .Wi, iivcn Avitrij« f. 1.40 m tri acaec. . . 2.00 , » . 1 .— c« pol lata . . , 5.— , , , 8,— M th leto . . , 10.— . ■ . IS,— Na aarsibs hrti priložen« naročnin* aa na Jaarija ailr. Posamične številke se dobivajo ▼ pro-dtjilnieih tobaka v Irštu po B nvć., v Gorici po ■ nrl. Sobotno većarno itdanje v Irtu S n«„ v Gorici « nft. EDINOST OlMilo ■loveniketfa političnega druitvi Ohladi »e rakune po tarifu v petitu; za naslotre i debelimi Jrkaroi •« plačuje prostor, ko'.tkor obsegu lava.lnih v ruti 1'n^Unn osmrtnice in j »Tnez«hvrtlr\ do-muči oglasi itd.se nt''u n »jo po pogoditi. V*i dopisi naj so pošiljajo •jrndniAtTu : ulica Ca»erra naslednika ruskega pripisovati dejstvu, da je cesarjevifi « a 1 j u b 1 j e d v neko lepo Židinjo ter da te ne di odtrgati od nje vkljub vsem poveljem visokega mu očeta, aedaj bolnega ruskega cara. Židovski listi prepuičajo aeveda vso odgovornost to stvar Monakovskemu listu, • beleiijo jon malo prikritim veseljem, seveda se stališča, kakorino je innno onemu, ki posna rasmere židovstva ne Ruskem. Že oni dan je prinesel neki nemiko pisani in tu nn jugu ishajajoči list, ki pa nosi na sebi krinko nirodno-slovanskega m* dikalatva, neko iijnvo o bolesni carjevi, koja iajnv« nas je isnenadita selć. Pisni je namreft, dn je baje ruski car vskliknil obupne besede: ,Ali me je Bog res le tak6 la-pustil I* —, ko ao jeli rami resni dogodki vplivati na arce modrega vladarja. Reoimo, dn bi bil ear res vskliknil obupno — nn čemer pn dvomimo, ilnstt ker čitano take stvari navadno ia listov, katerih tedenoija ni naklonjena slovanski politiki —, a listi, ki si nadevljejo slovansko krinko, ne bi smeli repreduoirati takih govorio. Toda aedaj pa k stvari, kateri amo ho* teli posvetiti naft denainji Članek. Eventuvalnost, da je cesarjevih Nikolaj aaljubijen v ,hpo Židinjo" ter da radi te »Ijubeini* odlaia postati aoprog heisenske prinoesinje A lice, ni ravno ematrati kot ne* mogočo, kajti anano je, da je med Židinjami — v tem oiiru smemo ie malo laskali kri* vonosemu rodu — lares krasnih eksemplarov ženske lepote. Tod« teiko je verojeti, da ti vsej v tej aadevi igral toli važno ulogo goli, nedolžni — slučaj. Sumiti moramo marveč (seveda. ako je sploh kaj resnice na tej stvari), da se vrfii tu aopet kaka velika prusko-iidovska intriga. BeleM te vesti poročajo namreč ftidovaki listi, da utegne cesarjevič bal aedaj, ko je njega oče aopasno* bolan, nahajati dovelj vsrokov ia odlaianje poroke g nemiko prin-eeiinjo, ali i drugimi beaedami bi ae to glaailo : po smrti oarjevi stori oesarjevič, kar hoče, oiiroma smel se bode saročiti bodisi tudi s kako — Židinjo. PODUSTEK. Kmatakl upor. ">0 JtCVMf ^Mlfl^ilf'^fl Vf^M« - »pital Afpmt Stnoa. Prtloiil J. P. Phmntki. - A prečital sem ti vae to atoprav jedaj, ker ai avoj človek, ker si pošten in moder, ker ai aluiabnik božji, da Vei, kako je bilo, kako bi moralo biti, Ne plakaj, odkar je vaa troje otrok Uskok v mojo hišo prinesel, bil sem vam oče in ta moja iena mati. Tvoja brata sta poštena, srečna kmeta, svobodna moia, katerima sem jaz poklonil h Vztoku — avoj glasoviti Drang naoh Osten. To so logična fakta s kojimi je računati Slovanom. Kaj pak se vse dogaja v ta namon, tega pa ni vsikdar mogoče zasledovati strogo soditi nam je torej po vnanjih znamenjih, ki se pojavljajo dosledno in vsikdar. Po teh znamenjih torej in po prepričanju, da bi pan-gormani in Ždje radi satrli Slovane kot narod — čegar element se ne sklada s pangor-mansko nasilnostjo in židovsko pohlepnostjo — soditi moramo postopanje naiih socijalnih in politiikih nasprotnikov. Na podlagi tega prepričanja biti je Slovanom jako opresnim, in ie a priori je opravičena vsaka sumnja o nakanah nasprotnikov, svlasti pa tedaj, ko delajo na uničenje posamičnih glav Slovan-atva in ko bi hoteli urivnti osebe, katerih upliv bi utegnil postati vsrok politični smrti Slovanov. Ne da bi hoteli govoriti jasnejii, nadejamo se, da nas v tem poslednjem stavku umeje vsakdo. Vsaj je v vsem stremljenju pangermanov in velikega meduarodnega kapitala poosobljeno nasprotstvo do Slovenstva in jasno je, da delata omenjena dva, žal le, trinoitva, ali napoči dan po dolgih nesrečnih letih, ko popravi Bog, kar so ljudje sagrešili, ko bo kmet nosil svobodno čelo, kakor plemič. Tvoj oče se jo nadejal nove dobo in jo hotel dočakati. Prerano je bilo. Ali ti pojdi in pripravi ta dan z gorečnostjo molitve, a silo ljubezni. Vi pa, sinovi, obrne ae plemič k svojim ainovom, ne zabite, da ste ljudje, da so vsi ljudje bratje, pomnite, da je samo tisti pravi plemič, v katerem bije plemenito aroe, da vrlino deda ne morejo oprati napak unukov. Bodite blagi in dobri. Kratek jo pot od sibell do groba, samo jeden pot ima dobrote sa plemiča in kmota, a v raji sedita co-sar in berač jednako sa božjo mizo. Imejto aroe sa narod, kakor sem ga imel jaz ! V očesu mladega svečenika zaigra solza, poklekne in poljubi starca, poljubi tudi gospo v roko. — Da, prisegam vam, vzklikne in dene roko na srce, apostelj blagosti in ljubezni bom, sejal bom v človeška sroa zlato stmo pobratinstva, da bodo hodili po stopinjah Abelnovih, da se ne ispremeni niti bogatin niti kmet v Kajna, a sadnji dih mojega življenja bo molitev za vaio in vašega rodu srečo. Zdajoi pohkočijo mladi plemiči, objoinujo Mladega svečenika in vzkliknejo : — Objumi tudi nas, blagoslovi nas. brate! Oospć Zofiji pa se utrne zlata solza iz očesa. Tih večer je bil, milo je gledalo zaha- lm ■f ,r Mtn**M J« mm« I *. da premogučna činitelja, v roko jeden drugemu. To je stara in med nami predobro poznana istina. Mednarodni kapitalisem ne trži samo a blagom, marvoč pričel jo tržiti tudi snarodi in k r a 1 j e v i m i p r e s t o I i. Ta dva silna činitelja delata na to, da se polagoma in pravočasno proda — saj vemo, komu ! — to dragoceno blago. Sjdaj pa nastaja vprašanje, ali smo drugi narodi zares tako kratkovidni, d.i do-pustimo kedaj, da nas bodo mogli naši nasprotniki smatrati kupčijskim blagom? Ali pa smo vendar toliko bistri in sposobni, da jim mi nastavimo mrežo tem našim nasprotnikom, v katere se vjamejo liki lisjak P Tako bi bilo n. pr. morda dobro, do cesar-jevič porabi »ljubezen« do kake lepe Židinje, da ro ubrani s tem poroke s prusko prin-oesinjo in da pokaže tako, da je — Slovan t Politiške vesti. O celjskem vprašanju piftojo malono vsi dunajski listi še vodno uvodno članko. Sploh sodijo sedsj, ob otvoritvi državnega zbora, vae naSe parlamentarno položenje raz atreho celjskega gimnazija. Toliko pa je munda že danes gotovo, du bode v^a nemika lovica zdržema glasovala proti tej kulturni potrebi naroda slovenskega. Konečni izid te borbe je savisen tedaj od tegn, kaj porečejo Poljaki. A ravno na to stran vlada neka tišinn, koje ne moremo prav rasumoti. Vsaj kolikor se spominjamo mi, ni bilo čuti do-»odaj odvažnoga poljskega glasu, koji bi so bil jasno, odločno in decidirano izjavil o tem vpraianju. Koalicija je vsaknko došla do jako kritične postojanke : dokazati j*j bode sedaj, da ni res, i ar jej očitamo v jednomer, namreč : da hoče v imenu „posestnega stanja" kratiti ispolnitev kulturnih potreb nenemških narodov. Ali dožene ta dokas F Morda ! Nas bode veselilo, ali to je gotovo: ie par „celj-skih vprašanj* in koneo bode vsemu. Kajti naj se celjsko vprašanje ie reši tako ali tako, poslodice, neugodne ia koalicijo, so vendar neisogibno. Ako zmagajo Hohenwar-tovni, gorjš nomikim liboraloem, ako srna* gajo nemški liberalci, poplačati bode moral račun —■ H«honwartov klub. Nam vsaj se jajoče solnce pušteni gradič in dobre ljudi, tiho jo bilo, samo vonj cvetja se je širil po avetu. V tom sakriči na bližnjem drevonu krokar, mladi plemič skoči, potegne izza pasa samokres in pomori. Izproži, črna ptica pade mrtva na zemljo, a v nočnem miru čuješ samo pesem slavca, katori is loga poz-«1 avlja zlato zvosde na nebu. XLV. S odi trga Stobica stoji stara cerkev, a v nji pod obokom na lovi *trani velika kamenita plofiu. To je grob. Da. Na kamenu »toji pod tr lim oklopom moćdn človek. Dolga mu je brada, brko dolge, čudni gosti lasje«, deboto uituice, debel no«. Nagni glavo in čitaj I Tu počiva Furko Tahi, tu gospa Jo-lena. Slavna človoka! Komen vsaj pravi tako. Proslavil so ju pod trouai kralji za Ma-djursko, pravi kamen — ali tlačil hrvatski narod. Bil je spoštovan, pošten, srečen, pravi kamen. Oj ne daj Uog nikomur takove srečo 1 Ali kadar gorsko dolino pokrije noč, potreeć so kosti srodi groba, iz kainona pa skoči prokleta Benca oklopnika in beži iz oorkve, saj dovolj stoka celi dan pod težkim kamenitim jarmom, a v hiši božji, katera ni njegova, dovolj du po njega kosteh gazi kuiitrtka Tiogu. da dkozi zidovje grme orgije kak>r trobenta nodnogu duć. Da bi vssj mo-gol izbiiuati h kauisna svojo irno, da bi vh>ij zginilo i« človeškega spomina. No ! N-ij seva to prokleto ime do sodnega dne, naj so roga bode videl velik čudež, ako koalicijska vi »da srečno obkroži skalo — celjskega vprašanja. 50letnica dra. Lucgerja. Kdo je dr. LuegerP Dr. Lueger je mož, ki je dovršil pravi čudei: izpodkopal je se svojo zgovornostjo in svojo neumorno dolavnostjo na Dunaju tla oni nemško-liberslni stranki, ki je menila v svoji ofi«bno«ti, da jo nopreu vgljiva. Dr. Lueger jo vodja in najbiatrojša glava med krščanskimi socijalisti. Ob svojem k remeni te m značaju, plemenitom mišljenju in redki iskrenosti so ta mož no boji povedati resnice nikdar in pred nikomur. Mi ne bi govorili rosnice, ako bi rekli, da ho idontifi-kujemo s vsemi naAoli dra. Luegerja, toda pred njega poštenjem in njoga iskrenostjo snamemo drage volje avoj klobuk. —• Toda mi Primorski Slovani imam» še p'i*ob«n vsrok biti hvaležni g. dru. Luegorju. Ta mož je v malem številu onih politikov, ki hc za-ronno zanimajo za naše ožje rasmore. Dr, Lueger je že opetovano in po zaslugi v parlamentu ožigosal namene in ciljo nttfiih itnlia-nissimov, naglasujć zajedno lojalnost in zvestobo avstrijskih Slovanov. Zato ga srrliji« iz vso svoje duše naši italianissimi, a kar srdijn oni, to jo gotovo dobro in koristno in to moramo mi Hpoštovati, ljubiti. In zato ho tudi mi danes hvaležno spominjamo toga ni ozn in poštenjaka ob njega petdesetletnici, kojo je slavil pred*čerajšnjem ia Dunaju. Njega somišljeniki so mu priredili veliko slavnost, dostojno ljudskega tribuna. Do votivue crkve vil se je impotanteit sprevod kočij. Slavnr.ntno prepoved je izustil duhovnik in mostni aveto-valec Latfchka, po propovodi pa jo bila slovesna alužba božja. Pri bankotu jo govoril tudi princ Lichtenstein, proslavljajoč dra. Luegerja kot boritelja za idejo ono velike stranke, ki razume voliko večino prebivalstva. V svojem odgovoru jo izrazil dr- Lueger nado, da v 25 letih bode stranka krščanskih sooi-jalistov mogla slaviti osvobojenje ljudstva. Zvočor je bil koncert, kojega se jo udoložilo več tisoč ljudij. Dr. Lueger je prejel mnogo daril in adres. Kritij Aleksander v Budimpešti. Prcdvčeranjem jo dospel v Budimpešto mladi kralj srbski Aleksander. Na kolodvoru ho ga pričakovali c o s a r, nadvojvoda Josip, minister IIioronymi in drugi dostojanstveniki. Cesar jo stisnil mlademu kralju reko tor mu peklensko ta kamen o slavi, vrlini, poštenji. In bežt iz oerkvu v noč. Ali gorjo. Na vsaki grudi so mu izpodtaknejo nogo, na vsaki stopinji tiči kmotska solza. Na kamonu prod ceikvijo aedeč, plaka tudi on, plaka celo črno noč. Oloj na iztoku so avita, po vrhovih napoku zora. Se enkrat vzdigne oklopnik glavo, da pogleda grič nad trgom, aa pogleda svoj ponosni grad. Groza ga strese. Kamenitoga gradu ni več. Po vrhu, kjer to jo nekdaj vila ponosna zastava gi Hpodu Talrja, hodi kinolič za plugoui in pt«jo veaelo jutranjo posnn. Boljarjeva sonca io žgano in zgino v grob pod prokleti knuion, svobodna poson pa plava daleč, daleč po zeleni gori, koder so razliva sijajna zarja pro-bujeno zoro, koder klijejo rožo iz mučeniš^e krvi hrvatskega in slovenskega naroda, katerega jo pogazila ohola bosnost, v z arji zlato svobodo. Cvoti, roža rdeča, cvuti, posvečeni cvet pripogibaj so nud grobom nesrečnih ljudij, kateri so zavihteli moč zopor zakon zvijače in laži, katori so zavihteli m č sa zakon sveto prirodo; cvoti, ker so je porodil mladi dan iu Čista rosa pada v hico naroda, rosa blagosti iu bratsko ljubezni. Ti pa, hrvatski tuludi sokol moj, uberi t'> cvetko, doni -si jo /a klobuk in prinašaj ho /. i.jo pred vekom in trotom. (Kunec.) predstavil nadvojvodo in drago osobje. Cmr 1 in kralj it* ■« odpeljalA potem * dvorno palačo v Budi« mod navJui-mmi pozdravi zbrane ■snoiiec. Nekateri neuiki I i iti hot< vedeti, da je tema potovanju namon, priklopiti Srbijo k trozveZ'. Ker an je pa srbski odposlanec v Petrngrsdu najbrže bal, da bi te in jednake govorice oslovoljili peterburike kroge, po-iuril se je, d« v pogovoru s poročevalcem lista »Novosti" izjavi odlučno, da »o neutemeljena vsa taka domnevanja. Putovanje kralja AloksanJra da jn Čin uljudnosti ; ker jo bil kralj Aleksander že pred 3 leti na dvoru v Feterburgu, nedavno pa v Carjemgradu, je naravno, da se sedaj napoti tudi v Berolin, tembolj, ker je nemftki cesar ie večkrat izrekel željo videti kralja Aleksandra pri aebi kot gosta. Nad vse čudno bi pa bilo, da ne bi se mladi kralj na potu v Berolin oglasil tudi na Dunaju. Polit Ake ftelj« raz-kralja Milana pa ne pridejo pri tem nikakor v poitev, Milan akrbi aedaj le aa blagor svojega sina, in ie tato ne bi nikakor mogel avetovati poslednjemu, da se pridruii trozvezi. Saj se spominja predobro, da je zapravil simpatije naroda, ie laradi njega gole simpatije do trosvese. In v vsej Srbski — tako je zaključil Vasiljević svoj pogovor — ne bi našli niti jednega Človeka, koji nebi bil za zvezo z Rusijo. S'c-r pa treba Srbija mirne vnanje in notranja politike, in to jo aili da goji đubre odnoiaje do vseh vlasti ter da se skrbno iaogiblje vsakemu nevarnemu koraku. Različne vosti. Triaike iols. Z otirom ni sedaj v Trstu rassajajoćo d & vidno epidemijo, odredilo jo tukajšnje o. kr. namcstnUtvo minolo so. boto, da se morajo zapreti aa nedoločeno dobo vae javne osnovne ii zasebno ljudske iole ili otroika tabaviiča v mestu ter pri-pravljavni razredi ionskega lioeja. Namestni-itvo si pridržuje pravo, da odredi, kedaj se te iole sopet odprć. Iz .Triaftkaga Sokola*. Prijave k plesnim vajam in v dramatično iolo sprejemale ie bodo danes in jutri od 3. do 6. uro v dru-At« eni telovadnici (Via Farneto, na voglu Via Amalia.) Poživljamo torej nujno vae n o i I a n e, ki iole vdelelevatl ne plesnih vaj, oziroma vse one, ki bi hoteli sedelo* vati pri gledaliičnih predstavah, da se iglasijo takoj. Plesne vaje ae pričn6 prihodnjo nedeljo. ZnanUMj« fiatt. Kakor smo bili objavili tudi mi, vriila se je minolo nedeljo v Kri-kem (Dolenjska) slavnost razkritja spomeniško ploče Valvasorju in spomenika rajnemu Hočevarju. Pokojni Hočevar je bil velik dobrotnik mestu Krikemu in je res aasluiil, da mu KrAani postavijo spomenik. Res je tudi, da je bil Hočevar odločen pristal proti-ni-rodno stranke, ali vslic temu nas je globoko užalila vest, da jn vsa slavnost imela izključno u e m i k značaj. O da, te slavnosti z iz« klučno neuiikim značujem na izključno h I o v e n d k i h tleh so daleč na okrog vidno znamenje sedanjega Časa in sedanjih raz-mer na Kranjskem. Ne smemu namreč pozabiti, da so pri tej slavnosti sodelovali državni, deielni, občinski in oerkveni činitelji a vso je bilo — nemško. Slovenski ponos, kje si P Menijo, da so borfi proti „ra-dikalstvu*, v resnici pa duiijo zmiaol aa čast in ugled alovenskega imena I •Žalostna resnica*. ,Una veritfc per noi in molte ciroostanze dolorosa* (za naa zaradi raznih okolnostij ialostno resnico) imenuje glasilo tržaikih iido-liberalcev dejstvo, da je v Šolskih stvareh v trialki občini jedini gospodar c. kr. namostniitvo, a da je lueitni magistrat le dologovina oblast, ki je popolnoma zavisna od c. kr. n a m e s t-ni it v a, ne pa od mestnega svćta. — Mi pa poznamo ie jedno t2alostnejio" resnico, kakor je gori omenjena in sicer res-uioo, — katero priznavajo merodajni činite« lji sami, — da je namreč vlada ,1n molte crcoBtanco* popolnoma obnemogla proti občinskim oblastim. Mi smo sicer vodno topli zagovorniki narodne in tudi občinsko avtonomije, toda kar se dostaje triaiko občino, jo nje avtonomija takć razsežna, da ji v mnogih slučajih niti vlada sama ne mor« do živega. Z ozirom na dejstvo pa, k a k 6 vporabljajo izveatui mestni činitelji to avto-uj;jo, moramo z-tbeložiti, da je taka avtono- mija 1» a as ia driavao misel I« mnogo ialottnejia resnica 1 Velikodušna volila. V Ilirski Bistrici je umrl dne 11. t. m. tamolnji posestnik Ivan Evangelist T o m i i č. Kakor čitamo v (Slovenskem Narodu", volil je lepa svote za narodne in druge dobrodelne namene in sicer: Čitalnici v ;IK Bistrici 1500 gld.; krajnemu tolikemu svćtu v Trnovem 1500 gld.; nate* novi za jednega dijaka v II. Bistrici ali i* okraja 2000 gld.; ubožnemu zavodu v II. Bistrici 2000 gld.; cerkvi v Bistrici 1500 gld.; cerkvi v Trnovem 300 gld.; redovnicam v Trnovem 200 gld.; 'sa večno sv. msie v II. Bistrici 3500 gld.; revežem v Bistrici 100 gld.; „Narodnemu domu" 100 gld.; Slovenski Matici 100 gld.; Ciril in Metodovi družbi 200 gld.; Radogoju 100 gld. — S tem plemenitimi volili si je rodoljubni pokojnik postavil sam — najlepii spoosonik. Blagoslovljen mu bodi spomin, in mir in ^okoj bodi duii njegovi 1 K]a ao „agitatorji" ? Včerajšnji „II Pi-ccolo" prinaia obtirno, posebno poročilo o „velikanskih* (P) demonstracijah, ki so se bile vršile minolo nedeljo v Piranu proti naredbi c. kr. prizivnoga sudiiča gledć slovenskih napi-„ov. S posebno slastjo pripoveduje, da je v imenu zbrane množico Sel kanonik Dominik Vid ali k županstvu, in zahteval, da skliče ie istega dnč sejo občinskega aastopstva, v kateri naj bi se »lovosno protestovalo proti toj naredbi. Tak6 so je tudi zgodilo. Občinski zastop je sklenil soglasno te lo 4 resolu-oije: l,)Smatra naredbo c. kr. vlsde aa slo-v e n i z a c i j o (!) piranskega sodišča kot ia-ljenje italijanstva (!) občine. 2.) Protestuje proti tej naredbi, ki kali mir občino (!!). 3.) Ne more tega trpeti (!), ker se čuti občina vezano na svoje vaikdar italijanske tradioijr, zgodovino in običaje, ki ostanejo vedno italijanski in 4.) Nalaga občinski deputaciji, da prijavi ta sklep c. kr. namestniitvu, c. kr. prizivnomu aodiiču, dei. odboru istrskemu in državnim poslancem. — Da pa dotični demon-otranjo menda niso bili pri pravi pameti akle-parno iz tega, ker so kričali polog aViva la Istria italianal* cel6 „Vlva il .Picoolo!« (!!) Zlate besede pa je iaustil v seji obč. svetovalec Ventrella po Tommase u: „Narodna zavest kojege naroda moro spati dolgo vrsto let, todar dokler dotični narod ni zginil raz zemeljsko obličje, njega zavest ne umrje nikdar 1* — Lep u je povodano to in tudi resnično, ali rekli bi, da te besede veljajo slovan skim narodom; zapomnite si jih zatorej rogo-vileii v Piranu in drugod, ljubite svoj narod in spoštujte nirodno zavest drugih narodov 1 Zopet trialka pekovska zadrugi. Jeden naših naročnikov iz pekovskih krogov dopo-slul nam je nekako okrožnico, tiskano v italijanskem jeziku, podpisano a „II Capo: Antonio Krail", katera okroiaioa je baje namenjena pekovskim pomočnikom in vajencem. Ker je pa ogromna večina pomočnikov (gotovo 00%) Slovencev, prosi omenjeni nai naročnik, da objavimo to le: „Mi slovenski pekovski pomočniki plačujemo svoje krvavo zasluženo žulje v aadrugo. Zatorej imamo vso pravico suh to vati, da nam ,capo* gosp. Krail raatolmači v našem jeziku, kaj želi prav ta prav ud nas. Mi slovenski pekovski pomočniki ne moremo in ne maramo trošiti denarja v ta namen, da bi ai iskali useb, ki nam prevedejo to (okroinioow na nai jezik, zatorej priporočamo jodenkrat za vselej g. „capu* Krailu, da nam izdaje s I o-vensko okrožnice. — „J. F." v imenu mnogih drugih. Za družbo av. Cirila In Metoda darovala je Jajčičova posadka, zabeleiivii onih 10 atotink a željo, da bi bilo toliko kron, 1 krono. — Darovala zaspana družba „pri Vodopivou* 2 gld. — Neimenovani daroval je 1 krono v svrho, da izvo po čitateljih „Edinosti", ki so sramotili Jožeta Tratorja, da vedno prosjači „Edinost", akoprav jo je sam ie večkrat kupil. Za podružnico družbe ev. Cirila In Metoda na Greti daroval jo Rijanftan 1 krono v sua't, da ima Jajčič posadko. Avita eoltura. Znani laiki odvetnik Rio-curilo Cnmber se jo spri minolo Boboto v poilopju gledališča „Funico" z lastnikom tovarne za izdelovanje pečetov Henrikom Frei-singerjem. Vročekrvni odvotnik je — in to jo „omika" ! — udaril svojega nasprotnika s palico parkrat po glavi, ranivti ga na temenu in na desnemu očesu. Ranjeni je ovadil odvetnika pri sodišču, To 00 Ml Deielni odbor istrski odposlal je ministerikemu predsedniltvu to-le brzojavko: „Živa je agitacija po naiib mestih vsled deloma dogotovljenih, deloma ukazanih slovenskih ali hrvatskih napisov pri sodiščih. Naredba je neopravičena, ne mora sa opravičiti ; krši zgodovinska prava in neomiljeno rani italijansko prebivalstvo, ki sestavlja skoraj izključno istrska mesta; [odpira globok propad med italijansko stranTo in vlado, ter provzroči bržkone cel6 zlo filnokik reakcij. (Pa vendar no odprtega upora P P Stavce.) Podpisani iivahno protestuje In sahteva nujno, da se obustavi in odpravi ta obžalovanja vredna (!) nsredba ter se uvedejo prejšnji odnošaji. — Deželni odbor istrski. Glavar: Campitelli. Istrski in triaiki Lahoni pričenjajo v svoji jezi kazati pravo svojo barvo. Tako jih vsaj spoznajo merodajni krogi I „Narodni dom* v Ljubljani. Oradba napreduje tako lepo, da so to poslopje — kot vidno znamenje slovenske tavesti in požrtvovalnosti — izroči lahko le meseca julija svojemu namenu. Nova pomožna bolnišnica. Z ozirom na dejstvo, da so je minoii teden pojavilo v mestu 80 novih slučajev ikrlatice in 61 novih slučajev dfcvioe, odprla je mestna občina včeraj pri Sv. Mariji Magd. Gornji novo po« moino bolnišnico. V to bolniinicj so prenesli doslej otroke, ki so bolni za ikrlatico. Prodana parnlka. Družba „Avstrijski Llojd* jo prodala te dni parobrodni družbi na Kreti parnika „Apia" in „Reeca*. Prodana parnika sta že odplula v Smirno. Samomor. 74letni bivii nadzornik težakov Anton Vidmar is Senožeč, atanujoč pri svoji hčeri, udovi Demichelli, lastnici mesnica v ulici deli1 Orologio hit. 3, ikočil je ni-nolo soboto po noči ras okno IV. nadstropja hodnika prod svojim stanovanjem na dvorišče. Obležal je gromo razbit, hipom mrtev. Varok temu atrašnemu samomoru je baje neozdravljiva boleaen na iivcih, na kateri je trpel stareo. Policijsko. Predsinočnjem so prijeli stražarji v gostilni v ulici Farneto hit. 1. 36!et-negi mizarja Andreju B. iz Dornborga, ker je, pijan, razgrajal. — 54letnega težaka Bernarda S. iz Ajdovščine so predvčerajšnjem zaprli, ker je ukradel nekemu svojemu to-variiu kosftarno posodo sa mleko. — 23letni Josip Bibernik, stanujoč pri svoji ljubimki, 361etni (!) šivilji Rosaliji O. v ulici Torri-celli hit. 10, spri se je • svojo iivoljeno menda ii ljubosumnosti in v jesi razbil na skupnem stanovanju vse, karkoli mu je pri« ilo pod roke, a cel6 pretrpel in ranil svojo „izvoljeno". Stražarji so odvedli raavnetega mladeniča na polioij4ki komisarijat v ulici Souiss, kjer ga je sasliial uradnik na zapis« nik, potem pa so ga odposlali v preiskovalni lapor u ulioi Tigor. Ranjena Rosika ila je na zdravniiko postajo zdravit se, kjer je sah-tevala, da ji napravijo spričevalo o telesnem poikodovanju. — Minolo suboto so aaprli 29 letnega dninarja Štefana P. is Sežane, ker se je bil vrnil v Trst, dasi jO bil ie izgnan od tu in SOletnega dninarja Josips R., tsdi is Sežane ker je bres posla postopal po mestu. Koledar. Danea (16.): Gal, op.; Maksima dov. — Jutri (17.): Hudviga kr.; Viktor ikof. — Polna luna. — Solnee izide ob 6. uri 13 min., zatoni ob 5. uri 14 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri sjutraj 13 stopin., ob 2 pop. 18-5 stop. Loterljeke številke. Izžrebane 13. t. tn. Trst 56, 37, 3, 52, 79. Budimpešta 21, 85, 34, 5, 22. Lino 29, 1, 50, 55, 30. Inomost 84, 74, 44, 83, 55. Najnovejše vesti. Praga 15. Shod nemških zaupnih mož je izrekel zaupanje provizorićnuinu vodstvu strank« ter pozval ponUrco z nemške levice, da glasujejo proti osnovi slovenskega g i m ti h z i j a v Celju. Predlog, s katerim se posivljata liberalna ministra, da izstopita is ministarstva, ako se osnuju v Celju sloventki gimnazij, je^bil vspre-jet med občnim smehom. LVOV 15. Včeraj se je odprl kongres gnliških mest. Pmotnih je 30 delegatov. Ža-psn Dworaki izvoljen je predsednikom. Shod je sklenil, da akliče vsako leto jednak shod, na katerem naj bi se posvetovali o skupnih interesih. Beligrad 15. Tukajšnji službeni list objavlja naredbo sodišča, katera poživlja v inozemstvu bivajoča soobtotenca C^binjčeva: Tau&anovića in Nenadoviča, da ae stavita sodišču tekom 15 dnij, ker bodeta v nasprotnem slučaju obsojena v njiju odsotnosti, Krf 15. Danes je dospela semkaj slul-bena prijava, da pride v kratkem semkaj ru« ski dvorni maršal. Peterburg 15. Is Livedije poročajo, da se bolezen carjeva razvija po svoji naravi. Zdravniki menijo, da bode csr mogel živeti še nekoliko mesecev, ali v tem so jedini, da ni kake nade do ozdravljenja. Peterburg 15. Poroka cesarje Viča se ne bode nogla vršiti v tem letu. Vsaksko se pa bodo vršila bres vsecega sijaja in bres vab-Ijencev. Pri isti ne bode zastopana no-benu driava. BrueolJ 15. Vspnh volitev kaže nam is-datne zgube liberalcev. Klerikalcem ostane večina v zbornici in v vladni stranki. — Ako se ne sporazumejo socijalisti in liberalci, bode tudi v mestu Bruseljskem izvoljenih 18 klerikalcev, eO.OOO g!d. je glavni dobitsk Ivovikih raZfltiiTnih aroAok, kntori <• izplača v gotovini 1« ■ 1©7„ odbitkom. M t opozarjamo na to svoje č i tatu)je da bode žrebanja i« 18. oktobra. Trgovinsko bracjavka. Budlmpsita. Pšonlna 7.a jeson 6 2Si-8 JJ3, ia spomlad 6'70 -6 71 Koru** ta oktober 6-25 do 6 30. Oves za (»pomlad «07 - 6 09 Iti nova 6 1ft-.rr80. Pirtoic* no»a od 78 kil. f. 6'M—6-85, od 7® kil. f. 6 35-0-40. od 80 kil. f. 6 40—6-4& od 81 kil. f. 6 45-O ftll, od »a kil. for. 6-SO—6.55. lečmnn 6 85 - 8-40 ; proso 8'70—5.90 Pšenica: Dobro ponudbe, povpraševanje Iivahno, stalni. Prodalo ne je lahko 45.000 met. stot. 'J'/, nč. dražje. Ri. ječmen in oves 5 ni, drsije. Koruza jako stalno Vrems : del. Praga. Nemliuirani »ludkor za oktober f. 18*17 december f. 13 80, boUe. Praga. Centrifugi novi, postavljan V Trst tn s carino vred, odpošiljate« prooej f, 30'/,.. Novsmbor-marc f-29j75—. , Concas^o za novnmhor-maro 80 25 do 30*80. Četvorni za november 81-50. Noverabor 81-95 V glavah (iodih) za polovico oktobra 39'/., aa kones oktobra 81'/g. Hivre. Kavu Santo* good averag« sa oktober 67-76 za februvar 78-75. Hamburg. Sant os good average za oktober 70 50, deeetnbei 66 25, mare 62 75. Dimnjak« borz 1« Driavni dolg r papirju . . „v srebru Avstrijdka renta r slatu ■ „V kronah Kreditne akeij« .... London 10 Lst..... Napoleoni...... 100 mark...... l'K) italj. lir..... m IS. oktobra predvčerlj danes 98 95 99 20 98-05 9910 123.70 126-65 »7-90 97-96 868 — 86975 124 16 12415 988 988 60 96 60-95 4635 4545 VILUALKA c. Kr. Kriv. avstr. kritnega zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci sa vplačila. V vrsdn. papirjih aa V aapslssslh sa 4-dnevni odkaz 9'/,70 ' 30-dnevnl odkas 2•/, 8- , 8'/«*/• 3-mesa«nl „ £«///„ M' - 3*/. «- . , 9 Vi*/« Za pismn, katera »e morajo izplačati v *edanjth bankovcih avitr. vel j,, stopijo noro obrestno takso v krepost z dn^m 4. febrnvarj«, 8. fubru-vsr.a in odnos'io 2, marca t. I. po dotifi dh ob javah. Okrožni o d del. V vrsda. papirjih 2®/e na vsako uvoto. V aspslssnih bros obresti. Nakaznice ta Dunaj, Prago, Pošto, Brno, L»ot, Tropavo, Keko kakor za Zagreb, Arad, Bielits, Gablonz, Gradec, liermaastadt. Inomoit. Celoveo, Ljubljana, Line, Olomuc, Keiehenberg, Saaz in Solnograd, — bres troškov. Kupnja in prodaja vrednoitij, diviz, kakor tud! vnovienje kuponov 24- 22 pri odbitku lv/vt provizije. P i* e d n j in i. Sprejemajo ao vnakovrstna v p l a i i I a pod ugodnimi pogoji. Na Jasičevas listine pogoji po dogovoru. 'L odprtjem kredita v Londona ali Parim, Ber> linu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrsdnostl o»>r©-iii j>» pogodbi. Vložki v polirano. tpri-juiiiuju ao v pohrano vrodnoatni papirji, zlui ili »rebrni denar inozemski bankovci itd. — po pogodbi. NaSii blagajna izplačuje nakaznice narodno banke italijansko v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem cursu. Trst. 31. januvarja In94 2 24 Žrebanje danea zvečer. Glavni dobitki 60.000 gld, 10.000 gld, 5.000 gld. v gotovini le po odbitku 104/o-Lvovake srećke A 1 gld. preporočata: Giiolamo Morpurgo, Ignazlo Neuman. Lastnik politično društvo .Edinost" — lsduvutelj ia odgovorni ureduik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Doleoo v Trstu.