NOVI TEDNIK
NT&RC
Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič
ST.15- LETO 51 - CEUE,n.4/96 - CENA 220 SIT
Urednico Novega tednika Milena B. Poklic
^ajsekuhavEmovi posodi?
i§ Vroča kri ob napovedanem stečaju - Delavci ali vreče krompirja? Stran 5.1
Leteči cirkus Vinka Kandlje
Celjski pivovarji kljub provokacijam osvojili pokal. Stran 17.
Slomšek v Celju
Nov feljton o slovitem škofu< Stran 12. 
i' ces||stvu
Tednik na obisku pr^ zbiratelju Alo zu Papežu iz
Ljubnega. Reportaža na strani 20.
DOGODKI
5
Celje praznuje 545-letnico mesta
Prlreaitve ob občinskem prazniku, 11. aprilu - Nocoj osreilnja slovesnost s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj
z nocojšnjo osrednjo slove-
snostjo bodo v Celju počastili
občinski praznik, ki ga Celja-
ni praznujejo v spomin na 11.
april 1451, ko je Friderik II. s
posebno listino mestu ob Savi-
nji podelil pravice štajerskih
mest. Praznične prireditve so
se začele že v torek, zaključile
pa se bodo 20. aprila.
Celjani letos v program praz-
ničnih prireditev niso zajeli red-
ne dejavnosti mestnih kulturnih
ustanov, vendarle bo aprila pe-
stro tudi na odrskih deskah, v
muzejih in galerijah. V torek do-
poldne so slovesno odprli pre-
novljene spominske prostore Sta-
rega piskra (na sliki), kjer bo po-
slej na ogled nova stalna posta-
vitev. Na sam prazničen dan, da-
nes dopoldne, so se slovesnosti
v Celju začele dopoldne z vgrad-
njo temeljnih kamnov za novo
Srednjo šolo za gostinstvo in tu-
rizem ter športno dvorano pri
Gimnaziji Celje-Center.
V protokolu Mestne občine Ce-
lje ocenjujejo, da nova najviš-
ja občinska priznanja dobiva-
jo tisto mesto in vlogo, ki jim
je tudi namenjena. Po besedah
mag. Alekse Gajšek-Krajnc je
trajalo kar nekaj let, da so se v
posameznih sredinah navadi-
li, da ni več Šlandrovih, Prešer-
novih in še nekaterih drugih
nagrad. "Vseeno pa menim, da
prihaja na razpis še premalo
predlogov, zato so krivično
prezrti tudi nekateri, ki bi si
priznanje vsekakor zaslužili.
Selekcija za izbor dobitnikov
treh celjskih grbov je sicer ze-
lo ostra, vendar komisija izbi-
ra le med predlaganimi."
Osrednja slovesnost se Celja-
nom obeta popoldne s promenad-
nim koncertom Pihalnega orke-
stra Emo Celje, dvigom celjske
zastave pred Narodnim domom
ter večerno slovesno sejo občin-
skega sveta in podelitvijo najviš-
jih občinskih priznanj. Zlata
celjska grba bosta letos prejela
Celjski plesni orkester Žabe in
Marjan Prciec, za delo na hu-
manitarnem področju bo Deka-
nijska Karitas Celje prejela
Srebrni celjski grb, za svoj ro-
man Veliki voz pa bo Bronasti
celjski grb prejel pisatelj Miloš
Mikeln.
Lani ob občinskem prazniku
so v Celju predstavili tudi no-
vo celostno podobo občine. Va-
njo sodi tudi oblikovalski pro-
jekt posebnih, priložnostnih
kozarcev Janje Lap. Projekt
trženja zanje pripravljajo v
podjetju Fit-media, a medtem,
ko je prva serija županovih ko-
zarcev skoraj že pošla, v obči-
ni še vedno iščejo rešitev za po-
ročne kozarce. Sklepanje za-
konskih zvez je po reformi lo-
kalne samouprave prevzela dr-
žava, mladoporočenci v Celju
pa bodo poročna kozarca do-
bili za darilo le v primeru, če
bodo v Upravni enoti Celje
našli sponzorja.
Praznične prireditve se bodo
nadaljevale še konec tedna, ko bo
v soboto popoldne razkritje spo-
menika Antonu Martinu
Slomšku na zelenici ob Slomš-
kovem trgu. Gre za dobre 3 me-
tre visok kip iz brona, delo kipar-
ke Karle Bulovec Mrak, ki je bil
narejen pred desetletji, mavčni
odlitek pa je bil doslej shranjen
na enem od mariborskih podstre-
šij. Pokrajinski muzej pripravlja
v počastitev avtorice razstavo
njenih risb, zvečer pa bo v veliki
dvorani Narodnega doma še ju-
bilejni koncert ob 50-letnici
Celjskega plesnega orkestra
Žabe. Vseh sobotnih prireditev
se bo udeležil tudi minister za
kulturo dr. Janez Dular.
V nedeljo pripravljajo v Celju
še tradicionalni planinski pohod
na Celjsko kočo, prihodnji petek
bo celjski vrtec Anice Černejeve
gostitelj mednarodnega srečanja
Cindi-zdrav vrtec, praznične pri-
reditve pa se bodo zaključile 20.
aprila z mednarodnim košarkar-
skim turnirjem ženskih ekip v
dvorani Tehniške šole Celje.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Ne za moratorij
Svetniki Mestne občine Velenje na zadnji seji po dolgi
razpravi niso podprli predloga župana Srečka Meha o
začasni zadržanosti dajanja koncesij v zdravstvu.
Predlagatelji moratorija so svoj predlog utemeljevali s tem,
da v Sloveniji ni sprejet plan zdravstvenega varstva in na tej
podlagi vzpostavljena mreža javne zdravstvene službe. Po-
leg tega med občinami Velenje, Šmartno ob Paki in Šoštanj
še niso urejena premoženjsko pravna razmerja.
i Na predlog so ostro protestirali velenjski zdravniki, ki so
menili, daje nepotreben, nekoristen, neutemeljen in škodljiv
tako za javno zdravstvo kot njegove uporabnike.
Tudi velenjski svetriiki so na torkovi seji v razpravi več-
krat poudarili, daje zasebno zdravstvo boljše in cenejše, za-
to so pojavnem glasovanju predlog o začasnem moratoriju
zavrnilL________, .....' US
PO
DRŽAV]
Dvomljivi podpisi
LJUBLJANA, 5. april;
(Delo) - Slovensko ekološi^
gibanje (SEG) je v akciji i\
ranja 40 tisoč podpisov i
razpis referenduma o zaprtji
jedrske elektrarne Krško v p,
vem in drugem tednu zbral(
le 474 podpisov ali 1,2 odsioi
ka potrebnih. Ob tem se po
javlja vse več vprašanj, saj nj
bi bili nekateri podpisi dvom
Ijive narave, jedrski stroko\
njaki pa organizatorjem oCi
tajo, da ravnajo protizakom
to, ko obljubljajo žrebanje i\
podpisnikov za oglede zapi
tih jedrskih elektrarn v Rinu
Miinchenu in na Dunaju.
Preimenovanje
SDSS
LJUBLJANA, 5. april
(Delo) - Socialdemokrati s
seznani 1 i javnost, da so na taj
nem kongresu konec marc
spremenili ime. Po novem s
bo stranka predstavljala
znakom SDS - Socialdemo
krati Slovenije. Na kongresi
so tudi odvzeli nekatere pri
stojnosti občinskim konferen
cam stranke in jih dali občin
skim predsedstvom.
Zdrava mesta
LJUBLJANA, 8. april
(Večer) - Svetovna zdravstvi
na organizacije je 7. april
svetovni dan zdravja poimi
novala Zdrava mesta - za bolj
še življenje. Ob vstopu v m
vo tisočletje bo namreč v(
kot polovica svetovnega pr
bivalstva živela v mestil
Evropskemu gibanju zdravi
mest so se prva slovenska m
sta pridružila že leta 198
Slovenija bo tudi letošnja^t
stiteljica evropskega kongjt-
sa projektov zdravih mesliii
kongresa Euroneta nacionalj
nih mrež projektov zdravili
mest, ki bosta od 28. apriladi
1. maja.
Železničarji
stavl(ajQ
LJUBLJANA, 9. aprila
Železničarji so včeraj ob 8. ui
pričeli stavkati, saj pogajanji
z vodstvom SŽ niso zadevo
Ijila zahtev zaposlenih. Us
kladili so se sicer glede dold
čil kolektivne pogodbe, ki g(i
vori o višini izhodiščne plai
in regresa, niso pa se dogo
vorili glede sobotnih dodal;
kov, ki so jih nekoč že imel
pa jim jih je vlada ukinila.'
času stavke bodo vozili tak'
imenovani delavski in dijai
ki vlaki in sicer od 4. ure d
7.30, popoldne med 12.30i
16. uro, zvečer pa med 19 «
22.30 uro. Vozilo bo H'
mednarodnih vlakov in 127'
notranjem potniškem prom^
tu.
Celje ima 17 častnih občanov
tjeilen smo za 8, skupaj pa Je bilo v letih 1952-93poileljenih
17 častnih nazivov__
V celjski občini je bilo do
pred kratkim, kadar koli je
kdo omenil častne občane, vse-
lej slišati, da je ta naziv preje-
lo 8 ljudi. Po zadnjih ugotovi-
tvah ni tako, saj ima mesto ob
Savinji 17 častnih občanov,
zadnjemu, mag. Ludviku Re-
beušku, pa je bil ta naziv po-
deljen pred tremi leti.
Po besedah mag. Alekse Gaj-
šek-Krajnc iz protokola Mest-
ne občine Celje so za dokončno
število častnih občanov izvedeli
bolj kot ne po naključju, saj so
v protokolu začeli natančneje
preverjati podatke šele, ko so jih
s terena povprašali, kako se bo
obeležila bližajoča 100-letnica
rojstva Frana Roša, enega ti-
stih, za katere ni bilo splošno
znano, daje celjski častni občan.
"V arhivu, ki ga hranimo v ob-
činski upravi, so zbrani doku-
menti o osmih častnih občanih
Celja - o Francu Leskovšku
Luki, Petru Stantetu Skali, Jo-
sipu Brozu Titu, Francu Simo-
niču, Edvardu Kardelju, Ser-
geju Kraigherju, Olgi Vrabič
in mag. Ludviku Rebeu$ku,ki
so mu občinski,poslanci častni
naziv podelili pred tremi leti. O
drugih podatkov ni bilo, zato jih
tudi nikoli nismo omenjali," pra-
vi Aleksa Gajšek-Krajnc.
Podatke o vzgojitelju, pesni-
ku in dramatiku Franu Rošu je
vendarle bilo treba preveriti, za-
to so v občinski upravi začeli is-
kati še druge vire. "Še največ
smo si pomagali s časopisno do-
kumentacijo, tako daje sedanji
seznam celjskih častnih občanov
nastal na osnovi podatkov iz sta-
rih izvodov Savinjskega vestni-
ka. Celjskega tednika in Nove-
ga tednika. Podatke pa smo pre-
verili še v Muzeju novejše zgo-
dovine Celje, kjer je kustosinja
Darja Jan potrdila zanesljivost
časopisnih virov. V letu 1952 sta
bila ob 500-letnici Celja pode-
ljena naziva častnega občana še
Mici Šlander in dr. Josipu To-
minšku, tri leta zatem, ob 10-
letnici osvoboditve domovine je
prejelo naziv častnega občana 6
ljudi: Martin Kač, Stane Ko-
kaij, Janko Orožen, Martin
Plankar, Blaž Pristovšek in
Fran Roš, v letu 1960 pa je bil
ta naziv podeljen še takratnemu
upravniku Slovenskega ljudske-
ga gledališča Celje Fedorju
Gradišniku," pojasnjujejo v
celjski občinski upravi.
I. STAMEJČIČ
KOMENTIRAMO
Deli, pa tudi
vladal ne boš!
Pravijo, da menda še ni poš-
la resničnost in uporabnost v
zgodovini neštetokrat uporab-
ljenega rekla: "Deli in vladaj!"
Vseeno pa se takšen princip vla-
danja obnese le na kratek rok,
zato je njegovo preizkušanje v
državi, ki jo še to leto čakajo vo-
litve, kaj vprašljiva odločitev.
Stavkovnega vala, ki je pre-
cej pred pravo pomladjo razgrel
Slovenijo, sije v veliki meri kri-
va državna oblast sama. Če je
novinarski kolega ob stavki no-
vinarjev RTV Slovenija in začet-
ku zdravniške stavke še zapisal,
da mora biti država bolna ali pa
vsaj gluha, lahko zdaj za diag-
nozo državni oblasti, ki si pri-
vošči tolikšen stavkovni razmah,
iščemo še širše razsežnosti. V
tritedenskem boju zdravnikov in
države ima vsaka stran svoj
prav, vsaka ga bolj ali manj pre-
pričljivo utemeljuje - posledice
pa na svojih plečih nosijo na-
vadni ljudje.
In ker je zadnje dni že popol-
noma očitno, da ne gre več zgolj
za zdravnike in njiliov prav, bi
morala država vendarle poteg-
niti ali pa vsaj nakazati prve od-
ločnejše poteze. Oglašajo se uči-
telji, profesorji in ves pedagoš-
ki kader, železničarji so menda
že ustavili vlake, vprašanje ča-
sa pa je, kako dolgo bodo še
molčali policisti, delavci v dr-
žavni upravi in vsi tisti, ki jim
na takšen ali drugačen način de-
lo in plačilo zanj odmerja drža-
va. Poteza, ki bi jo država vsaj
zdaj morala potegniti - nekateri
namreč, spet bolj ali manj potr-
pežljivo, nanjo čakajo že predol-
go - pa je sistemska rešitev. V
Sloveniji se parcialne rešitve
pač ne obnesejo, korenček in pa-
lica ne Kranjca, ne Štajerca še
nikoli nista potolažila, zato so
tudi za desetino višje plače v
sodstvu za vlado lahko le bume-
rang.
Ljudje si vse to zapomnijo. In
morda najbolj od vsega to, da
si po stavki že nekaj časa - vse
do zadnjih atomov potrpljenja -
ne morejo, smejo in upajo po-
seči tisti, ki bi bili do nje naj-
bolj upravičeni. Preštevilni na-
vadni delavci, ki v svojih umi-
rajočih podjetjih životarijo in so
veseli, če po večmesečnih zaka-
snitvah dobijo vsaj 20 ali 30 ti-
sočakov, namreč. Stavke si ne
morejo privoščiti, saj vedo, da
bi z njo dokončno zapečatili uso-
do svojega podjetja, s tem pa tu-
di lastno.
Da država ni vreča brez dna,
je nesporno dejstvo. Bolj razteg-
ljivo pa je pojmovanje bližnjih
državnih volitev. Za nekatere
bodo že konec leta, za druge spet
šele konec prestopnega 1996 -
zanesljivo pa je, da bo v teh me-
secih ob takšnem stopnjevanem
valu nezadovoljstva zmanjkalo
korenčkov za vse, zato bi držav-
na oblast s pluralno izvoljenim
demokratičnim zakonodajnim
telesom lahko začela misliti na
daljši rok. Na svojo volilno ba-
zo, ki si palice ne zasluži, zah-
teva pa urejeno in varno delov-
no zakonodajo, sistemske reši-
tve ter postopno uresničevanje
počasi že zlorabljene krilatice o
pravni in socialni državi, ki v
praksi za preštevilne državlja-
ne ostaja vse bolj zamegljena
podoba.   IVANA STAMEJČIČ
Proračun tudi v Lučah
Svetniki v občini Luče so pretekli teden v prvem bra-
nju brez bistvenih pripomb obravnavali in sprejeli pro-
račun občine za letošnje leto.
Celotni proračun je "težak" 126 milijonov tolarjev, v dru-
gem branju pa se bodo svetniki dogovorili še glede prispev-
ka za kmetijstvo, o katerem so tokrat niso izrekli. Poleg tega
so lučki svetniki dali tudi zeleno luč za 10-odstotno poviša-
nje vzgojnine v vrtcu, kar znaša približno 500 tolarjev na
malčka. US
Podaljšan mandat in pohvale
Strokovni skupini za izved-
bo reorganizacije in stabiliza-
cije razmer v Javnem podjet-
ju Komunala Celje so med
zadnjim zasedanjem občin-
skega sveta podaljšali mandat
do zaključka reorganizacije
podjetja.
Hkrati so svetniki lanskega
septembra imenovani 3-članski
skupini, v kateri so Pavel Pod-
lesnik, Peter Drozg in Ivan
Pfeifer, izrekli vse priznanje za
dobro in učinkovito delo. Oce-
na je, da so se razmere v pod-
jetju v tem času stabilizirale, s
1. aprilom so začela samostoj-
no poslovati nova tri javna pod-
jetja, že v januarju pa so v JP
Komunala dobili prvo privati-
zacijsko soglasje. V prihodnjih
tednih pričakujejo še drugo, ta-
krat pa se bosta lahko registri-
rali še dve podjetji, ki so jih na
tržni osnovi izločili iz javnega
podjetja.
Od lanskega septembra do za-
četka aprila se je število zapo-
slenih zmanjšalo za 61, približ-
no polovica delavcev je zapu-
stila podjetje, za drugo polovi-
co pa so pripravljeni programi
prezaposlovanja. Glede na po-
tek reorganizacije v Mestni ob-
čini Celje ocenjujejo, da stro-
kovna skupina dobro dela, svo-
je delo pa bo lahko najverjetne-
je opravila do jeseni.
IS
r NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklic. ,
Urednica Petice: Tatjana Cvinj
Uredništvo: MarjelaAgrež, Ii^
Baša, Janja Intihar, Brane Jerank^
Ksenija Ixkič, Edi Masnec, L"^
Selišnik, Ivana Stamejčič, Želj'
Zule Tehnični urednik: ff^-
Bogadi, pomočnika: Robert
terer, Igor Šarlali Oblikovanj
Minja Bajagič. Tajnica ured"'
tva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Novi tedn'
Prešernova 19, Celje. Telet"
(063) 442-500, fax 441 -032.
St. 15. - 11. april 1996
3
DOGODKI
Sprožil hom ustavni spor
■g je žalskim svetnikom na četrtkovem zasedanju obilubll župan MIlan Dobnlk-Vroča
^{zaraill treh amantimalev k proračunu_
^Iski svetniki so proračun
jetoSnje leto sicer spravili
^ streho že na eni prejšnjih
j minuli četrtek pa so se z
jjj^ ponovno ubadali ter ga
^vroči in na trenutke hudo
ijstreni^razpravi še enkrat
jfrdili. Župan pa je prepri-
da stvari niso zakonite,
,(0 je napovedal ustavni
K)r.
Svetniki so občinski proračun
potrdili 22. marca, vendar
župan Milan Dobnik /adr-
j objavo proračuna v Urad-
listu. Ra/log so bili trije,
certudi /e sprejeti amandma-
Pi-vcga je predlagal Franc
iglcr, ki je za vse učence os-
jvne šole Ljuba Mikuš, to je
,|as prilagojenim prograjtiom,
ihteval brezplačna kosila,
rediagatelj drugega amandma-
ijebil Franc Sušnik, kije zah-
val, daje možna poraba sred-
ev/a investicijsko vzdrževa-
ein investicije nad milijon to-
rjev izključno s soglasjem ob-
nskega sveta. Anton Ajdič pa
predlagal amandma, po kate-
iti naj bi se zmanjšale plače
1 občinsko upravo z indeksa
2.^ na 106, manj denarja pa bi
ilo med drugim tudi za bliža-
lie se volitve.
Za brezplačna kosila bi mo-
rali svetniki po županovi oceni
najprej zagotoviti denar iz teko-
če proračunske rezerve. Ostala
dva amandmaja pa sta po nje-
govem nezakonita, eden pose-
ga v področje pristojnosti župa-
na oziroma izvršilne funkcije in
onemogoča funkcioniranje žu-
pana ter občinske uprave. Dru-
gi, trdi Dobnik, posega v zakon-
sko določene in predpisane ob-
veznosti, ki se nanašajo na po-
dročje delovnih razmerij, raz-
merij plač v javnem sektorju,
materialnih stroškov in onemo-
goča izvedbo lokalnih volitev.
Županovi argumenti svetni-
kov niso prepričali, njegovi
očitki o nezakonitosti so pov-
zročili besen besedni dvoboj
med Dobnikom in predsedni-
kom občinskega sveta 1-rancem
Žolnirjem, kije bil vse prej kot
v znamenju velikonočne spra-
ve. Vmes so svetniki sejo pre-
kinili in na koncu amandmaje
ter odlok o proračunu sprejeli.
Brezplačna kosila .se bodo fi-
nancirala iz tekoče proračunske
rezerve, s posebnim sklepom pa
so za volitve iz sredstev promo-
cije namenili 7 milijonov tolar-
jev. Ukrep je z.ačasen, na eni pri-
hodnjih sej naj bi vir za volitve
zagotovili z rebalansom prora-
čuna. Župan Milan Dobnik je
svetnikom obljubil, da bo od-
lok o proračunu sicer objavil v
Uradnem listu, a s pripombo:
"Sprožil bom ustavni spor."
IRENA BAŠA
Ceste ostajalo problem
v Nazarjah prvo branje proračuna - Župan bo svojo funkcijo
opravljal polprofeslonalno
Svetniki v občini Nazarje so
na zadnji seji precej pozorno-
sti namenili prvemu branju
občinskega proračuna, težke-
ga nekaj več kot 151 milijo-
nov tolarjev.
V Nazarjah so se odločili, da
bodo zaradi pomanjkanja re-
publiških meri! letošnji prora-
čun v primerjavi z realizacijo v
lanskem letu povišali le z^ 6 od-
stotkov. V proračunu je eajveč
pozornosti namenjene komu-
nalnemu gospodarstvu in reše-
vanju cestne problematike, po-
dročjema, kjer ima občina naj-
več pristojnosti in tudi največ
težav. V nazarski občini je že
letošnja zima pobrala velik del
proračunske cestne pogače, za-
to bodo največ pozornosti na-
menili še popravilom krajevnih
cest in izgradnji novega mostu
čez Dreto v Nazarjah.
Na področju komunalnega
gospodarstva bodo delno iz pro-
računa sfinancirali orikliučitev
na obstoječi kolektor in čistil-
no napravo v Mozirju, za kar
morajo sredi Nazarij potegniti
potreben priključek, oziroma
kanal D. Ta za dela so se prija-
vili tudi na razpisana sredstva
Ministrstva za okolje in prostor,
del sredstev pa nameravajo pri-
dobiti preko vodne takse. Sicer
se nazarski proračun v bistvu
bolj ali manj sklada z željami
in potrebami posameznih KS,
zato na seji ni bilo bistvenih pri-
pomb na pripravljen proračun,
ki gaje predhodno pregledal tu-
di pristojen odbor.
Na zadnji seji so nazarski
svetniki precej pozornosti na-
menili tudi kmetijstvu, pred-
vsem vprašanju v kolikšni meri
kmet občuti pomoč občine pri
raznih subvencijah in premijah.
Poleg tega niso potrdili predlo-
ga VVZ Mozirje za 10-odstot-
no povišanje cen vzgojnine v
vrtcu, temveč bodo na prihod-
njo sejo povabili ravnateljico
vrtca Ano Kladnik, da podrob-
no pojasni predlog povišanja
cen. Po sklepu nazarskih svet-
nikov bo župan Ivan Purnat
svojo funkcijo opravljal polpro-
feslonalno.
URŠKA St-LIŠNIK
Župan Ivan Purnat je pove-
dal, da je skladno s pooblasti-
lom občinskega sveta sklical
župane in predsednike svetov
občin Nazarje, Gornji Grad
in Kamnik, ki so sprejeli enot-
no stališče proti gradnji ra-
darjev na Menini planini. Si-
cer so nazarski svetniki še en-
krat izpostavili vprašanje
krajinskega parka na Meni-
ni.
volitve V Rogaški
platini in Rogatcu
v občinah Rogaška Slatina
t Rogatec pripravljajo za
[k<4eljo, 14. aprila, volitve v
svf/f krajevnih skupnosti.
y treh krajevnih skupnostih
latinske občine je skupno 87
andidatov. Svet MKS RogaS-
a Slatina bo štel 19 članov
andidatov je 41), v KS Ko-
rivnica bo 11 članov (kandi-
itov je 23), v KS Florjan pa
o7 članov (23 kandidatov). V
IKS bodo volili na petnajstih
oliščih, v Kostrivnici na štirih.
Sv. Florjanu pa na enem. Za
andidature je veliko zanima-
le, pri tem pa so največ kandi-
Mov predlagale skupine voliv-
tv, med političnimi strankami
DS, SDSS in SLS, kandidatov
z zborov volivcev pa ni. V že
sprejetem občinskem proraču-
nu so za krajevne volitve name-
nili 2 milijona tolarjev.
V treh krajevnih skupnostih
sosednje občine Rogatec pa je
skupno 5.*^ kandidatov. V svetu
KS Rogatec bo 9 članov (19
kandidatov), v KS Dobovec 5
članov (12 kandidatov), v KS
Donačka gora'pa 9 članov (ter
24 kandidatov). Predlagatelji v
občini Rogatec so izključno po-
litične stranke in sicer LDS,
SDSS, SKD ter SLS. V vsaki
KS bo po eno volišče. V osnut-
ku rogaškega občinskega pro-
računa so za krajevne volitve
predvideli 900 tisoč tolarjev.
BJ
Za vonarsko cesto
Med prednostnimi nalož-
bami za spodbujanje demo-
grafsko ogroženih območij,
so v občini Rogaška Slatina
postavili na prvo mesto takoi-
menovano "vonarsko cesto".
Gre za znani razpis ministrs-
tva za ekonomske odnose in
razvoj, Slatinčani pa želijo as-
faltirati bistveno krajšo pove-
zavo z občino Podčetrtek, z
Atomskimi toplicami.
Gre za obmejno cesto ob bo-
dočem Vonarskem jezeru, 7A
skupno priz.adevanje dveh so-
sednjih občin. Na slatinski stra-
ni je še 2,5 kilometra makada-
ma, letos pa bi skušali asfalti-
rati vsaj kilometer. Vrednost
letošnje investicije v slatin-
skem delu znaša dobrih 15 mi-
lijonov tolarjev. Sicer pa so v
slatinski občini postavili na
drugo mesto prednostnega re-
da kanalizacijo ob Cesti na
Boč, nato 20 telefonov v KS
Sv. Florjan ter prenavljanje ce-
ste G rad išče-Ravno Cerje.
Občina bi pri omenjenih na-
ložbah zagotovila polovico de-
narja, drugo polovico ministrs-
tvo. Na spisku je tudi zaklju-
ček del na slatinskem kanali-
zacijskem zbiralniku, kjer bi
potrebno polovico zneska pris-
pevala domača komunala.
BJ
V prid njegovemu veličanstvu
Preteklo sredo so se drugič zapovrstjo na letni skupšči-
ni zbrali družbeniki podjetja NT-RC, ki so se odločili, da
bodo ves lanski dobiček razporedili v rezervni sklad.
Dobiček v višini nekaj več kot 700 tisoč tolarjev je nižji,
kot so v podjetju prvotno načrtovali, razloge pa je direktor
podjetja Jože Čerovšek iskal v hudi konkurenci in predvsem
krizi, v kateri se nahaja celjsko gospodarstvo. Kljub temu, da
bo tudi letos boj v medijskem prostoru precej trd, pa v pod-
jetju NT-RC načrtujejo kar 16 milijonov tolarjev dobička, ki
naj bi ga ustvarili s pomočjo skrajnega varčevanja, boljših
tržnih pristopov in pridobivanja večjega števila bralcev ozi-
roma poslušalcev.
V ta sklop sodijo tihe radijske želje, ki jih je napovedal
direktor Radia Celje Franček Pungerčič, da bi začeli obli-
kovati tudi drugi radijski program, odgovorni urednik Nove-
ga tednika Branko Stamejčič pa je napovedal prehod na barv-
ni tisk in celotno izdelavo časopisa razen tiska znotraj "do-
mače" hiše. Vsa prizadevanja in novosti pa so v podjetju NT-
RC seveda usmerjena v to, da bi čimbolj prisluhnili "njego-
vemu veličanstvu bralcu oziroma poslušalcu".
Nesreča
ameriškega letala
Letalo ameriške vlade vrste
boeing 737, kije letelo iz luzle
proti Dubrovniku, je še iz ne-
pojasnjenih razlogov strmo-
glavilo blizu dubrovniškega
letališča Čilipi. Letalo, na ka-
terem je bila močna ameriška
gospodarska delegacija, na če-
lu z ministrom za trgovino Ro-
nom Brovvnom, je tik pred
pristankom namesto proti le-
tališču, ki je na zahodu, zavilo
na vzhod in se zaletelo v bliž-
njo goro Sveti Ivan. Letalo ni
bilo opremljeno s črno skrinji-
co, ker je bilo starejšega datu-
ma in bi bila zato vgraditev so-
dobnih naprav verjetno predra-
ga. Tudi navigacijska tehnolo-
gija v letalu je bila dokaj sta-
ra, zato ni izključena možnost,
daje za nesrečo, ki seje zgo-
dila v zelo slabem vremenu,
kriva slaba oprema. Vsi potni-
ki in člani posadke (po enih
podatkih jih je bilo 33, po dru-
gih 3.*>) so v nesreči umrli.
Ameriška gospodarska delega-
cija seje pred nesrečo mudila
na pogovorih v Tuzli, glavni
namen njenega obiska na Bal-
kanu pa je bila gospodarska
obnova BiH. Preminuli mini-
ster za trgovino Brovvn je bil
znan po tem, daje gospodar-
ski razvoj uporabil kot sreds-
tvo v mirovnem procesu - po-
dobno je storil na Bližnjem
vzhodu, pa na Severnem Ir-
skem in v Južni Ameriki. Zato
gaje svet cenil kot izredno do-
brega in neutrudljivega poga-
jalca, ki pa je vedno nastopal
izredno prijateljsko in preprič-
ljivo Poleg tega, da so ZDA z
njim izgubile velikega piogajal-
ca, je njegova smrt tudi velika
izguba za Clintona, s katerim
sta bila osebna prijatelja. .54-
letni Brovvn je uspešno, vodil
zadnjo Clintonovo predvolil-
no kampanjo, kar nekaj let pa
je bil glavni tajnik Demokrat-
ske stranke.
Ruski predsedniški
kandidati
Do ruskih predsedniških vo-
litev je samo še dva meseca
(16. junija), pa tudi rok za re-
gistracijo kandidatov se poča-
si izteka (do 16. aprila). Vodja
komunistov Zjuganov seje re-
gistriral že v začetku marca, ta
teden pa sta to storila tudi pred-
sednik Jelcin in voditelj ultra-
nacionalistov Žirinovski.
Trem kandidatom se bo pridru-
žil tudi nekdanji predsednik
Gorbačov, kije volilni komi-
siji že poslal 1,4 milijona pod-
pisov v njegovo podporo.,V
skladu z rusko volilno zakono-
dajo mora namreč kandidat za
predsedniške volitve zbrati
najmanj milijon podpisov pod-
pore. Čeprav se bodo sedanjim
kandidatom pridružili še naj-
manj trije, pa javnomnenjske
raziskave kažejo, da bo odlo-
čilen boj med Zjuganovim in
Jelcinom. V tem trenutku je pr-
vi v rahli prednosti. Vendar pa
dogodki v zadnjem času bolj
koristijo Jelcinu. Medtem ko
so komunisti v parlamentu raz-
veljavili sporazum o razpusti-
tvi Sovjetske zveze, je Jelcin z
Belorusijo ustanovil Skupnost
suverenih republik. Delavcem,
ki so bili več mesecev brez
plač, je te nazadnje le omogo-
čil. Poleg tega pa je Jelcin ob-
javil mirovni načrt za Čečeni-
jo, s katerim naj bi končal voj-
no, ki jo je sam začel pred 16
meseci. Vendar pa ga zdaj ča-
ka še ena najtežjih nalog. V
predvolilni kampanji, ki jo je
začel v Beogradu, mora voliv-
ce prepričati, da lahko saino on
in to najbolje zastopa interese
državljanov, ki so proti vmi-
tvi komunistov. Na to struno
bo namreč igral tudi Žirinov-
ski, pa demokrat Javlinski in
nenazadnje tudi karizmatični
general Lebed.
Govedo je
treba poklati
Kmetijski ministri Fvropske
unije so se po dvodnevni raz-
pravi v Luksemburgu le spo-
razumeli, kako povrniti zau-
panje evropskemu trgu, ki je
omajan zaradi bolezni norih
krav. Ministri so sprejeli vrsto
ukrepov; za Veliko Britanijo
najbolj boleč je ta, daje treba
poklati vse govedo, starejše
od 30 mesecev. Tako bo v še-
stih letih po Evropi potrebno
tedensko ubiti 15 tisoč živali,
kar skupaj znese skoraj 5 mi-
lijonov govedi (od tega samo
v Veliki Britaniji slabe 3 mili-
jone). Poleg tega se mora me-
so živali, starejše od 30 mese-
cev, umakniti iz prehranjeval-
nih verig. Stroške odstranjeva-
nja goveda bo pokrila britan-
ska vlada. Vendar pa bo
evropska komisija vsakih šest
mesecev preverjala nujnost iz-
vajanja tega in vseh ostalih
ukrepov. Skoraj istočasno s te-
mi ukrepi, pa so znanstveniki
enote za nadzor Creutzfeldt-
Jakobove bolezni objavili, da
je zadnjih deset človeških žr-
tev zbolelo zaradi zaužitja
okužene govedine. Znanstve-
niki domnevajo, da naj bi žr-
tve okuženo goveje meso uži-
vale še pred koncem 80. let,
še preden so v Veliki Britaniji
prepovedali uporabo notranjih
organov govedi za prehrano"
ljudi in živali.
Preiskava
množičnih grobišč
Mednarodno sodišče voj-
ne zločine na območju nekda-
nje Jugoslavije v Haagu je v
BiH poslalo svoje strokovnja-
ke, da bi preiskali množična
grobišča. Med vojno je na-
mreč izginilo kar 30 tisoč lju-
di; mnogi od njih so verjetno
končali v enem od množičnih
grobišč, ki naj bi jih bilo po
nepreverjenih podatkih preko
300. Strokovnjaki sodišča bo-
do najprej preiskali Srebreni-
co, nekdanje varovano ob-
močje Združenih narodov. Ob
padcu te muslimanske enkla-
ve v roke bosanskih Srbov ju-
lija lani naj bi namreč Srbi
umorili najmanj 3 tisoč musli-
manov. Sodišče v Haagu je te
dni izdalo zapome naloge za
tri visoke srbske časnike, med
katerimi je tudi nekdanji po-
veljnik Srbov iz Krajine Mile
Mrkščič. MrkŠčič, osebni pri-
jatelj Slobodana Miloševiča,
naj bi bil soodgovoren z.a po-
kol 261 moških izvukovarske
bolnišnice novembra leta
1991. Mednarodno sodišče za
vojne zločine pa je polkovni-
ka vojske bosanskih Srbov
Alekso Krsmanoviča vrnilo
bosansko-hercegovskim obla-
stem. Najprej gaje sicer obto-
žilo vojnih zločinov, potem pa
ni našlo dovolj trdnih doka-
zov, tako da proti njemu ni
moglo začeti sodnega proce-
sa. Mednarodni komite Rde-
čega križa je te dni vse nekda-
nje sprte strani v BiH pozval,
naj takoj in brezpogojno izpu-
stijo še preostale vojne ujetni-
ke. S tem^dajih .še zadržuje-
jo, kršijo Ženevsko konvenci-
jo, ki predvideva izpustitev
ujetnikov takoj po koncu vo-
jaških akcij.
DAMJAN KOSEC,
POPtv
Št. 15. - 11. april 1996
GOSPODARSTVO

Bruno Filipi zamenjal Ruiliia Cizeja
Novi airektor Coca-Cole Amatll Slovenija prihaja v Savinjsko ilollno z Dunaja
v Coca-Coli Amatil Slovenija d.d.
Žalec imajo novo vodstvo. Mesto ge-
neralnega direktorja je namesto Ru-
dija Cizeja prevzel Bruno Filipi.
Bruno Filipi je mesto generalnega di-
rektorja Coca-Cola Amatil Slovenija v
Žalcu uradno prevzel februarja letos.
Dosedanji generalni direktor Rudi Ci-
zej je postal predsednik nadzornega
sveta in svetovalec generalnega direk-
torja. Bruno Filipi, po rodu Hrvat, je bil
pred tem zaposlen v marketinškem od-
delku Coca-Cola Southeast European
Region v Zagrebu, kot projektni mana-
ger v Sofiji, potem vodja razvoja trgov
za področje bivše Jugoslavije v Coca-
Cola Southeast European Region Trst,
marketing manager na Dunaju za po-
dročje Romunije, Bolgarije in nekda-
nje Jugoslavije, pred prihodom v Žalec
pa je bil Bruno Filipi direktor marke-
tinga Coca-Cola Southeast European
Region na Dunaju.
Po podatkih iz letnega poročila Co-
ca-Cola Companv so bili v letu 1995
zabeleženi odlični poslovni rezultati
Coca-Cola Amatil Slovenija. Količine
so porasle za 11 odstotkov, profitna
stopnja pa za skoraj 70 odstotkov. Po-
raba proizvodov blagovne znamke Co-
ca-Cola na prebivalca je dosegla nivo
sosednje Italije.
Delež Coca-Cole na slovenskem tr-
žišču znaša 43 odstotkov in seje v letu
1995 povečal za 5 odstotkov. Poveča-
nje tržnega deleža gre predvsem na ra-
čun cenovne politike v najbolj prodaj-
nem obdobju leta. Poleg tega je bilo v
lanskem letu nameščenih I IGO avtoma-
tov za točenje Coca-Cole. V Ljubljani
in Mariboru so povečali skladiščne pro-
store, tako da sedaj proizvodne kapaci-
tete kot tudi distribucijska infrastruk-
tura ustrezajo količinam proizvodov,
prodanim v Sloveniji. V letošnjem letu
ustanavljajo še storitvene centre v Ljub-
ljani in Mariboru, kjer je največje šte-
vilo njihovih kupcev. Obenem so preš-
li z 48 urnega na 24 urni rok dostave
proizvodov. Letošnja novost je tudi nov
proizvod na slovenskem tržišču, to je
gazirana voda, obogatena z minerali
Bonaqua. IRENA BAŠA
Novo vodstvo v Cetisu
Po upokojitvi Draga Vračuna je vodenje celjskega grafič-
nega podjetja Cetis prevzel Drago Polak, dosedanji namest-
nik direktorja. Podjetje je lani ustvarilo za dobrih 90 milijo-
nov tolarjev dobička. Delničarjem bo vodstvo najverjetneje
predlagalo, da bi dobiček namesto za dividende razporedili
v notranje rezerve, o tem pa bodo odločali na skupščini ko-
nec maja.
IB
Kolinska za Rogaške vrelce
V Rogaških vrelcih je trenutno v teku dva milijona mark
vredna naložba v novo energetsko postajo in v vrtino za nov
vrelec, ki bo predvidoma maja uporaben za komercialno pol-
nitev mineralne vode.
Za njeno prodajo bodo uporabili popolnoma nov dizajn in mar-
ketinški program, ki vključuje drugačno ponudbo in distribucijo
mineralne vode. V Kolinski zatrjujejo, da izpolnjujejo vse obvez-
nosti iz pogodbe o nakupu Rogaških vrelcev. Po pogodbi je tudi
predvideno, da naj bi Kolinska v dveh letih v naložbe Rogaških
vrelcev vložila 5 milijonov nemških mark. V resnici bo za nalož-
be potrebno še več denarja, kar nameravajo v Kolinski tudi izpe-
ljati. IBi
Energija na Konjiškem
V Slovenskih Konjicah ali
Zrečah se kmalu obeta pisar-
na za energetsko svetovanje -
pobudo zanjo je bilo slišati na
plenumu Podjetniškega kluba
Rogla iz Slovenskih Konjic, ko
je državni sekretar za energe-
tiko Boris Sovič spregovoril o
energetski oskrbi.
V Slovenskih Konjicah se os-
krbujejo z več viri energije, še
najmanj s plinom. Ker uporab-
ljajo zelo malo lastnih energet-
skih virov - kar 97 odstotkov
porabljene energije uvozijo - na-
meravajo tovrstno oskrbo iz-
boljšati. Obstoječe vire v indu-
striji bi radi povezali s komu-
nalno energetiko, z Geoplinom
pa se že pogovarjajo o poveza-
vi plinovodov Slovenska Bistri-
ca-Slovenske Konjice-Vitanje
in Šentjur-Zreče.
Konjiški podjetniki so pouda-
rili, da se zavedajo, kako po-
membna je dobra energetska os-
krba za razvoj vseh vej gospo-
darstva in turizma in za bolj ka-
kovostno življenje. Zato so me-
nili, daje treba čimprej izdelati
študijo o energetskih potrebah
v občini, za kar je letos v prora-
čunu namenjenih dva milijona
tolarjev. Z njihovimi razmišlja-
nji seje strinjal tudi Sovič in po-
vedal, daje konjiška občina med
redkimi v Sloveniji, kjer sploh
razmišljajo o energetiki in ima-
jo o tem že pripravljene nekate-
re projekte in raziskave - to je
po njegovem mnenju dobro iz-
hodišče za kakovostno energet-
sko oskrbo. Poudaril je še, da
bi morali predvsem varčno in
smiselno uporabiti že obstoje-
če energetske vire in šele potem,
ko bi ti bili dovolj izkoriščeni,
načrtovati nove.
Sovič je opozoril tudi na pet-
kov izid zanimivega razpisa mi-
nistrstva za malo gospodarstvo:
to bo sofinanciralo postavitve
malih hidroelektrarn, solarnih
kolektorjev, hišnih izolacij, to-
plotnih črpalk in zimskih vrtov
tudi za posameznike.
„...........      .....Z3,.
Gradbeniki v Gornji Radgoni
v torek, 16. aprila, v Gor-
nji Radgoni odpirajo 9. Med-
narodni sejem gradbeništva
in gradbenih materialov. Se-
jem bo odprt do 20. aprila, iz
dosedanjega gradbenega sej-
ma pa je zaradi razširitve se-
jemskega programa prerasel
v sejme Megra.
Na sejmu bo sodelovalo 412
razstavljavcev iz 19 držav, prib-
ližno tretjina razstavljavcev pri-
haja neposredno iz tujine, še
186 tujcev pa bo na sejmu pred-
stavljalo svojo ponudbo preko
zastopanih podjetij. Sejem bo
po besedah direktorja Pomur-
skega sejma Janeza Erjavca
dobrodošla informacija za vse,
ki so sredi gradnje hiš, notranje
ureditve, obnove in sanacije
zgradb, ki se zanimajo za toplot-
no tehniko, komunalno in cest-
no gradnjo, predstavljeni pa bo-
do tudi tovrstni stroji, oprema
in orodja.
Sejem, ki bo postavljen na
skupno 17.500 kvadratnih me-
trih notranjih in zunanjih raz-
stavnih površin, bo spremljal tu-
di pester program strokovnih
obsejemskih prireditev, teme
posameznih srečanj pa so veza-
ne na razvoj investicijskega tr-
ga, pomen asfaltov in hidroizo-
lacij pri gradnji cest, zakonoda-
jo in pravno sistemsko regula-
tivo Evropske skupnosti, lokal-
no samoupravo in varstvo oko-
lja ter informacijske sisteme in
računalniško izmenjavo podat-
kov v graditeljstvu. IS
NOVO NA BORZI
Novi
papirji
Pi^e: Joiica Maltarič
Zaradi velikega zanimanja za
razplet dogodkov, ki potekajo
med poslovnim sistemom Da-
das in Agencijo za trg vrednost-
nih papirjev, je trgovanje z del-
nicami popolnoma ohromljeno.
Tako je v torek, 9. aprila, zna-
šal SBI 1.200,19 točke. Največ
prometa je bilo z redno delnico
SKB banke in sicer za 165,8
mio SIT, njena srednja vrednost
pa je znašala 30.615,80 SIT, kar
je razumljivo, glede na to, daje
bilo trgovanje z redno delnico
SKB banke zaradi 30 odstotne-
ga padca tečaja zaustavljeno od
2. do 9. aprila. Tega dne pa je
porasla kar za 14,3 odstotka. Z
Dadasom, Primofinom in Fin-
medio je bilo poslov bolj za
vzorec: z Dadasom 1 lot po
150.000,00, s Primofinom 3 loti
in Finmedio 80 lotov. Dodatno
pojasnjevanje, zakaj le toliko,
seveda ni potrebno. Pač paje bi-
lo v zadnjih dneh veliko zani-
manja za nakupne bone blagaj-
niških zapisov Banke Slovenije
tretje in četrte izdaje. Tako je bi-
lo 3. aprila z NBS4 kar za 203,7
mio poslov, najnižji tečaj tega
dne paje znašal 8.830,00, naj-
višji pa 9.600,00 SIT. Špekulan-
ti so se iz negotovega delniške-
ga trga preselili na kratkoročne
vrednostne papirje. Slednje je
veljalo le za prve tri predpraz-
nične dni, prvi popraznični dan
je na obeh trgih (A in B kotaci-
ja in OTC trg) vladalo pravo
malodušje, z izjemo SKB del-
nice.
Trenutni položaj na trgu VP
le ni tako brezizhoden, saj pri-
hajajo na trg novi VP. 4. aprila
je na OTC trgu pričela kotirati
redna delnica Poslovnega siste-
ma Mercator (MELR). Področ-
ja temeljne dejavnosti pa so: tr-
govina, industrija, kmetijstvo,
gostinska dejavnost, storitvena
dejavnost in kmetijske zadruge.
Kapital sestoji iz3.471.840 del-
nic na ime z nominalno vred-
nostjo 10.000 SIT vsaka. Del-
nice so vknjižene v centralni re-
gister vrednostnih papirjev
KDD in s tem izdane v nemate-
rializirani obliki. Preknjiževanje
lastništva poteka po pravilih, ki
jih določa KDD. Mercator ve-
lja za največji slovenski poslov-
ni sistem (v njem je zaposlenih
več kot 10.000 ljudi). Vodstvo
Mercatorja pa delničarjem ome-
nja tudi možnost, da bi za pre-
teklo leto izplačali dividende,
seveda po odločitvah skupšči-
ne in uprave. V torek 9. aprila
je srednja vrednost MELR zna-
šala 4.457,80 SIT, vrednost pa
je delnici ta dan porasla za kar
22,7 odstotkov. 12. aprila pa bo
pričela na OTC trgu kotirati red-
na delnica Tovarne sladkorja
Ormož (TSOR). Kapital sestoji
iz 497.163 delnic na ime z no-
minalno vrednostjo 10.000 SIT
vsaka.
Dobri poslovni rezultati pa
krepijo zanimanje za delnice Pi-
vovarne Laško. Po že revidi-
rani bilanci seje Pivovarni bru-
to dobiček pred obdavčitvijo
glede na leto prej povečal za 65
odstotkov in je znašal preko 1,4
milijarde tolarjev. Vlagatelje pa
naj bi privabljale predvsem di-
vidende, ki naj bi bile letos prib-
ližno takšne kot lani, kar pome-
ni od 100 do 110 SIT pri delni-
ci, seveda pa mora takšen sklep
sprejeti še skupščina, ki bo skli-
cana v maju. Donos na kapital
naj bi bil tako okoli 14,6 odstot-
ka, kar je več kot zadovoljivo.
Z delnicami Pivovarne pa se si-
cer že trguje. Prenos lastništva
za zdaj poteka preko delniške
knjige, v kratkem pa namerava-
jo to prenesti v osrednji register
KDD. S tem nameravajo spod-
buditi tudi trgovanje s svojimi
delnicami. Njihova cena se gib-
lje okoli 1.400 SIT, knjigovod-
ska vrednost pa po zadnjih po-
datkih znaša približno 1.900 to-
larjev.
Usnje Comerce
pred stečajem
v konjiškem podjetju Ko^
stroj Usnje Comerce naj bj
v kratkem uvedli stečajni po,
stopek. Podjetje, kije danes
v lasti Sklada za razvoj, je
bilo ustanovljeno leta 1992,
zaposluje 49 delavcev in ima
približno 70 milijonov tolarJ
jev izgube. Med drugim tu-
di delavcem niso izplačali fe.
bruarskih in marčevskili'
plač. Podjetje, ki seje ukvar.
jalo z izdelovanjem strojev
za usnjarsko industrijo, je po
preoblikovanju v hčerinsko
firmo načrtovalo, da bodo
imeli dovolj dela na jugoslo-
vanskem in ruskem tržiščuj
vendar se pričakovanja niso
uresničila, saj se tržišče za
usnjarsko predelovalno in-
dustrijo seli na Daljni vzhod
Slovaški
podjetniki v Celju
Območna gospodarska
zbornica Celje bo prihodnjo
sredo, 17. aprila, v prostorih
hotela Celeia organizirala
srečanje med slovenskimi in
slovaškimi podjetniki. Poleg
tistih, ki se ukvarjajo s trgo-
vino na različnih področjih,
bodo v Celje prišli tudi slo-
vaški podjetniki, ki se ukvar-
jajo s proizvodnjo pekovskili
peči, kontejnerjev, sanitetne-
ga materiala in stomatološ-
kih priprav, proizvodnje
elektromotorjev, strojev zi
vzdrževanje železniških ti
rov ter gradbene mehaniza
cije. Podrobnejše informaci
je so na voljo v Območni
gospodarski zbornici.
Testiranje
škropilnic
Tudi letos bo Kmetijsko
svetovalna služba Slovenske
Konjice organizirala testira-
nje in servisiranje škropilnic
Testiranje naprav je po za-
konu obvezno vsaka tri leta
oziroma vsako leto, če krnel
opravlja storitev preko stro}
nega krožka. Stroške testira-
nja bodo financirale občine,
stroške servisiranja pa plača
lastnik naprave. Prijave n
testiranje škropilnic zbira
kmetijska svetovalna služba
do petka, 12. aprila.
V omrežju 30 tisoč
naročnikov
Družba Mobitel je preJ
dnevi priključila v svoje
NMT omrežje 30-tisočeg8
naročnika. Sistem mobilnt
telefonije je pričel v Slove;
niji delovati pred štirimi
s šestnajstimi baznimi posta-
jami, pred kratkim pa so Mo-
bitelovi strokovnjaki preda;
li v promet dve novi bazri
postaji, s čimer je števil«
baznih postaj naraslo na lOl
Pokritost Slovenije z radij'
skim signalom za sistem ana'
logne mobilne telefonije
preko 90-odstotna, kar je pri'
merljivo z evropskimi drža'
vami.
Št. 15. - 11. april 1996

GOSPODARSTVO
kaj se kuha
if EmovI posodi?
tgffstvo Ema Eterne In sklati pteillagala stečaj - Mestna občina Celje zanika vse
'ijllke - Politične Igre In sprenevetianje?__
pirektor Ema Eterne Matija Maučec je 3. aprila na so-
lijfu v Celju vložil predlog za stečaj podjetja. Po trditvah
lilada za razvoj je občina Celje ministrstvu za okolje in
lostor izdala negativno mnenje za izdajo lokacijskega do-
oljenja podjetju Emo Eterna na novi lokaciji v Štorah, s
em pi) preprečila izvajanje investicije v višini 11 milijonov
,ark in ohranitev 230 delovnih mest. V Mestni občini Ce-
jeodgovarjajo, da so vse trditve Sklada neresnične in zlo-
gmerne, direktor Emo Holdinga Mirko T. Krajnc pa se
prašuje, ali je Eterna postala predmet političnih iger, splet-
^rjenj ter uveljavljanja trenutnih političnih mogotcev.
bjičina presoja
iivesticijo, ki ne gre
z njenega žepa
Svojo plat zgodbe pojasnju-
j Sklad za razvoj. Emo Eter-
aje začela s poslovanjem 15.
ebruarja 1994 in je zaposlo-
ala 495 delavcev. Revizija
loslovanja ob koncu leta 1994
• pokazala, da poslovanje v
jkem obsegu zaposlenih in na
okaciji v Celju nima perspek-
ive. Zato je poslovodstvo pri-
iravilo nov investicijski pro-
ram, kije predvideval selitev
a novo lokacijo v Štorah in
hranitev 230 delovnih mest.
klad za razvoj je obenem dal
Dglasje k investiciji v višini
1 milijonov mark in začel tu-
i z iskanjem soinvestitorjev
1 projekt, narejen je bil tudi
atančen terminski plan izva-
pja selitve.
"fivi korak v izvajanju inve-
Ajskega načrtaje bil nakup
traktorske hale v Štorah okto-
bra 1995. Potrebna soglasja in
iokumentacija za pridobitev
okacijskega dovoljenja so bi-
la oddana na ministrstvo za
okolje in prostor decembra
1995. Ministrstvo je potem
zahtevalo še nekatere dodatne
dokumente in opozorilo, da
mora Mestna občina Celje kot
stranka v postopku soglašati z
izdajo lokacijskega dovolje-
nja. Po informacijah sklada je
poslovodstvo Emo Eterne
predstavilo celoten investicij-
ski načrt županu Mestne ob-
čine Celje, februarja letos pa
je bila ministrstvu za okolje in
prostor posredovana tudi nak-
nadno zahtevana dokumenta-
cija za izdajo lokacijskega do-
voljenja.
Mestna občina Celje je kot
tretja stranka v postopku ime-
la 15-dnevni rok za pripombe,
ziadnji dan v tem rokuje obči-
na ministrstvu posredovala ne-
gativno stališče do izdaje lo-
kacijskega dovoljenja Emu
Etemi v Storah. Kot so zapi-
sali predstavniki sklada, se
Mestna občina Celje ni strinja-
la z izdajo lokacijskega dovo-
ljenja z obrazložitvijo, da bi to
pomenilo neposredno posega-
nje v pristojnosti občine, zato
so Celjani zahtevali, da se po-
stopek pridobivanja lokacij-
skega dovoljenja izvaja preko
spremembe zazidalnega načr-
ta. To bi po oceni sklada po-
daljšalo postopek pridobiva-
nja dovoljenja in same selitve
proizvodnje v Štore za več me-
secev, to pa pomeni dodatne
stroške za nadaljevanje dejav-
nosti na stari lokaciji.
Ker Mestna občina Celje ne
odobrava selitve v Štore, je or-
gan upravljanja v Emo Etemi
na predlog poslovodstva spre-
jel sklep o uvedbi stečajnega
postopka. Po trditvah sklada
bo stečaj povzročila občina sa-
ma, ki presoja smotrnost inve-
sticije, za katero sama ne za-
gotavlja denarja, stečaj pa je
za vseh 497 delavcev Ema
Eterne najbolj neugodna va-
rianta, saj bodo z dnem uved-
be stečaja brez odpovednega
roka in odpravnine prijavljeni
kot brezposelni na Zavodu za
zaposlovanje.
Selitvi nikoli nismo
nasprotovali
Mestna občina Celje trditve
Sklada za razvoj zavrača kot
zlonamerne in neresnične,
prav tako zanika, da bi s svo-
jim nasprotovanjem selitvi
proizvodnje Ema Eterne v
štorsko tovarno traktorjev
povzročila napovedan stečaj
podjetja.
Župan Jože Zimšek pravi,
da Mestna občina Celje ni pre-
sojala ekonomske upravičeno-
sti selitve, sami selitvi proi-
zvodnje nikoli ni nasprotova-
la, ampak je kot stranka v po-
stopku le zahtevala, da se v ce-
loti razčistijo zadeve, poveza-
ne s prostorskimi akti, ki bi bili
potrebni v primeru selitve. V
Mestni občini Celje so podob-
no kot v Upravni enoti Celje
prepričani, da je za selitev
proizvodnje na štorsko loka-
cijo nujna sprememba zazidal-
nega načrta, zato so tudi opo-
zarjali na pomanjkljivosti v iz-
delavi lokacijske dokumenta-
cije. Župan je še opozoril, da
kljub prošnjam oziroma zah-
tevam, da dobi občina vpogled
v investicijski program selitve,
le-tega nikoli ni videl.
Napoved stečaja v tem tre-
nutku se zdi županu, ki ga skr-
bi predvsem preko 200 delav-
cev, nerazumljivo dejanje in
poigravanje z usodo teh ljudi.
Ponovno pa je zagotovil, da bo
vztrajal pri čimprejšnjem skli-
cu sestanka z vodilno ekipo
Sklada za razvoj, ki gaje v Ce-
lju obljubil minister za gospo-
darske dejavnosti Metod Dra-
gonja.
Je Eterna predmet
političnih iger?
v zvezi z dogajanji v Emo
Eterni se je v torek z obširno
pismeno izjavo oglasil tudi di-
rektor Emo holding d.o.o.
Mirko T. Krajnc. Med dru-
gim pravi naslednje: «Anali-
za poslovanja in kalkulacije so
dokazale, da Emo kot velik si-
stem ne more preživeti, da je
potrebno oblikovati funkcio-
nalne sklope, ki jih je mogoče
sprivatizirati. Za Emo Eterno
sta bili v elaboratih ugotovlje-
ne dve možnosti: ali stečaj in
prodaja premičnih ter nepre-
mičnin ali selitev v skrčenem
obsegu na lokacijo v bolj ka-
kovosten in po obsegu primer-
nejši objekt, kjer bo možna
rentabilna proizvodnja. Last-
nik seje odločil za drugo mož-
nost in sprejel sklep, da se za
preselitev investira 8,7 milijo-
na mark in ohrani 230 delov-
nih mest. Rekonstrukcija proi-
zvodnje na obstoječi lokaciji
iz ekonomskih razlogov ni
sprejemljiva, saj zahteva samo
gradbeno saniranje objektov
in naprav večja sredstva kot so
potrebna za nakup traktorske
hale, nove lužilnice s čistilno
napravo ter preselitev.
V preteklosti so Zimski in
firma Tecum izvedli že nekaj
poskusov reševanja podjetja
Emo. Anton Zimšek je leta
1989 kot predsednik skupšči-
ne z nezakonitim občinskim
nakupom 540 zasedenih sta-
novanj podjetja Emo zadolžil
občino za 9,2 milijona USD.
Vendar ta eksperiment Ema ni
utrdil, v letu 1993 je bilo pod-
jetje ponovno zadolženo za 20
milijonov mark. Njegov na-
slednji poskus je bil krizni ma-
nagement v Emo Eterni. Te-
cum je prevzel na novo osno-
vano podjetje, ustanovljeno
brez vsakega dolga, za zagon
so od ministrstva za delo pre-
jeli 108 milijonov SIT, od hol-
dinga pa so prejeli 3,5 milijo-
na mark v materialu, polizdel-
kih in izdelkih. Rezultat poslo-
vanja v desetih mesecih je po-
kazal 67 milijonov SIT izgu-
be, zaradi česar Sklad po revi-
ziji poslovanja ekipi ni podalj-
šal pogodbe,«
Mirko T. Krajnc nadalje go-
vori tudi o sprenevedanju se-
danjega celjskega župana Jo-
žefa Zimska, Antonovega bra-
ta. »Daje izvedel za preseli-
tev Eterne iz časopisov, je lah-
ko le izguba spomina ali laž,
saj sta bili Mestna občina Ce-
lje in občina Štore, kot tudi
upravna enota, že 6. 9.1995 z
dopisom ministrstva za okolje
obveščena, da bo lokacijsko
dovoljčnje izdano od tega mi-
nistrstva v skladu s členom 54/
2 na osnovi lokacijske doku-
mentacije, da pa bo predhod-
no potrebno pridobiti verifici-
rano poročilo o vplivih na
okolje. Nasprotovanje selitvi
in razvrednotenje dela Sklada
za razvoj ter njegovih ekip je
bilo od Zimškovih in njihovih
botrov že pol leta pripravlje-
no in izvajano. Pri tem je pred-
njačil apologet Zimškov Fran-
ček Knafelc iz območne gos-
podarske zbornice, ki je o tej
tematiki prizadevno razglašal
nezadovoljstvo Celjanov z
ekipami Sklada. Skupaj z žu-
panom pa sta razglašala dvo-
me o ekonomski upravičeno-
sti preselitve in bodočega po-
slovanja.
Zaviranje ali preprečitev se-
litve Eterne pomeni stečaj, saj
proizvodnja v dotrajanih ob-
jektih sedanje lokacije na 36
tisoč kvadratnih metrih pri 450
zaposlenih ne more biti renta-
bilna in mesečno ustvarja nad
200.000 mark izgube. Navaja-
nje razlogov, da objekt trak-
torske hale ni primeren za no-
vo kovinsko predelavo, kjer je
razlika le v tem, da se bo na-
mesto lakiranja vršilo emajli-
ranje in to z gotovimi friti, ki
se proizvajajo na povsem dru-
gi lokaciji in da v lokacijski
dokumentaciji ni prikazano
ogrevanje ter odvod odpadnih
voda, ne kažejo na pripravlje-
nost lokalnih oblastnežev na
reševanje problemov. S prese-
litvijo Eterne se v ničemer ar-
hitektonsko ne spremenijo
gradbeni objekti, niti priključ-
ki infrastrukture. Strinjam se,
da je potrebno ob preselitvi
upoštevati vse predpise in po-
goje ter izboljšati sedanje sta-
nje. Ne strinjam pa se, da se
za projekte, ki niso zrasli na
»Zimškovih zelnikih«, upo-
rabljajo drugačna merila. Ka-
ko je sicer mogoče, da so v Ce-
lju v nasprotju z urbanistično
dokumentacijo zgradili pokri-
to halo v parku, upravno stav-
bo in hale na sejmišču in brez
gradbenega dovoljenja Cesto
pod gradom, razširitev Ašker-
čeve ulice... Nepomembno je,
ali se objekt nahaja v štorski
ali celjski občini. Zelo po-
membno pa je ali hočemo
ohraniti delovna mesta in de-
javnost emajliranja. Pri tem ne
more odločati politična prena-
petost in sedanja praksa v Ce-
lju, da se izločijo in izničijo
prizadevanja vseh tistih, ki po-
litično drugače razmišljajo od
sedanje lokalne oblasti,« je v
svoji izjavi zapisal direktor
Emo Holding d.o.o. Mirko T.
Krajnc.
IRENA BAŠA
.IVANA STAMEJČIČ
Edina institucija, ki se je do minulega torka odzvala na napo-
vedan stečaj Ema Eterne, je Območna organizacija svobod-
nih sindikatov. V svoji izjavi so zapisali, da so presenečeni in
ogorčeni sprejeli informacijo o predlaganem stečaju. Sindi-
kalisti opozarjajo, da jim je dovolj raznih iger in manipulacij,
nepopolnih informacij, sklepov in predlogov, katerih posledi-
ce vedno nosijo samo zaposleni. Zato od Sklada za razvoj zah-
tevajo, da še enkrat pretehta svojo odločitev in umakne pred-
log za uvedbo stečaja. Obenem predlagajo takojšen sestanek
predstavnikov Sklada za razvoj. Mestne občine Celje in sindi-
kata, sestanek pa naj bo v Celju.
Direktor Emo Eterne Matija Maučec: «Na obravnavi, ki jo je j
2. aprila sklicalo ministrstvo za okolje in prostor in na kateri j
so sodelovali predstavniki ministrstva, poslovodstvo Emo Eter-j
ne, predstavniki občine Celje ter predstavniki Sklada za raz-'
voj je bilo ugotovljeno, da lokacijsko dovoljenje zaradi nega-j
tivnega mnenja občine Celje ni bilo izdano ter da tudi ni mo-^
goče ugotoviti datuma, ko bi bilo lokacijsko dovoljenje možno \
pričakovati. Predstavnik občine Celje je na tej obravnavi po- \
vedal, da občina Celje selitve na lokacijo Štore ne odobrava in i
da je negativno mnenje posledica dvoma v smotrnost selitve v \
Štore. Terminski plan za modernizacijo in selitev proizvodnje i
posode v Štore je predvideval montažna dela med kolektiv-i
nim dopustom avgusta 1996 in začetek poskusne proizvodnje ■
že septembra 96. Taka dinamika modernizacije bi preprečila \
motnje na tržišču. Ker je sedaj nov datum pričetka proizvod-'
nje na novi lokaciji popolnoma negotov, prišlo pa je tudi že do ;
zamud pri realizaciji projekta, ocenjujemo, da ne moremo več i
prevzemati nobene odgovornosti za nadaljnjo izvedbo pro-i
jekta, kakor tudi iz tega izhajajoč že nastalih škod.« \
Konum prodan podjetju iz
Siovenj Gradca
Tričlanska komisija, ki sojo sestavljali odvetnica Skla-
da za razvoj Mojca Lukančič, predsednik upravnega od-
bora družbe Konum in direktor Vojko Rovere, seje odlo-
čila za odprodajo konjiškega Konuma podjetju Par iz Slo-
venj Gradca.
Drugi resen kupec je bilo italijansko podjetje Pidigi. Pod-
jetje Par je kupilo približno 6.300 kvadratnih metrov povr-
šin nekdanjega Flexila in Konita. Ostali kupci objektov so
Rajko Rutar (odprto skladišče), Vladimir Wravor (odprto
in zaprto skladišče). Rudi Vengust (skladišče vnetljivih te-
kočin) in Štefan Strašek (visokoregalno skladišče). V pro-
danih prostorih bo zaposlenih 95 ljudi, prednost pri zaposlo-
vanju bodo imeli nekdanji Konusovi delavci. Doseženi skupni
znesek odkupa je več kot tri milijone nemških mark in ustre-
za ocenjeni vrednosti.
Prav tako je zaključena prodaja družbe Konex. V kupnini,
ki je presegla ocenjeno vrednost 700 tisoč nemških mark, so
zajeti le stroji in zaloge, ne pa tudi nepremičnine. Novi last-
nik Konexa je mešano italijansko slovensko podjetje Chio-
rina in Savo Grah. Pogodba zavezuje nove lastnike, da ohra-
nijo vseh 39 delovnih mest, prepovedana pa je oddaja nepre-
mičnin, odpuščanje delavcev vsaj dve leti ali likvidacija pod-
jetja. IB
Klng za izobraževanje
V kadrovskem inženiringu
King Cestnega podjetja Ce-
lje pripravljajo aprila serijo
izobraževalnih seminarjev.
Po besedah vodje programa
Nirana Žnidarja so se za pri-
pravo seminarjev v Celju od-
ločili zato, ker je izobraževa-
nje nujno potrebno, posamez-
ne uveljavljene predavatelje pa
so v Celje povabili tudi zato,
da bi slušateljem zmanjšali
stroške ter prihranili čas. Vsi
trije aprilski seminarji bodo v
hotelu Evropa na Krekovem tr-
gu, serija pa se začenja že da-
nes s temo Medsebojno spora-
zumevanje in komuniciranje
na delovnem mestu, ki jo bo
predstavila prof. Katarina
Lauš.
V Sloveniji je bilo po podat-
kih Inštituta za varovanje
zdravja predlani zaradi zdravs-
tvenih razlogov izgubljenih
12,7 milijona delovnih dni. To
pomeni, daje bil zaradi bolez-
ni, poškodbe ali nege družin-
skega člana vsak delavec od-
soten z dela več kot 16 dni ozi-
roma ni na svoje delovno me-
sto povprečno prišlo preko 40
tisoč delavcev. Kje torej reše-
vati problem bolniške, je bolj-
ša preventiva ali kurativa -
prof.Andrej Kožar, ki trdi, da
je rešitve treba iskati znotraj
posameznega podjetja, bo o
tem spregovoril 22. aprila. Dan
kasneje pa bo v hotelu Evropa
Gregor Miklič spregovoril še
o učinkovitem soupravljanju.
IS
KOMENTlilAMO
Kot Z vrečami
krompirja_
Propad nekdanjih industrijskih gigantov je očitno na Celj-
skem postal že tako vsakdanja podoba, da so ob tem doga-
janju zaskrbljeni, prizadeti in obupani le še delavci, kijih to
neposredno prizadene.
Pri tem je zanimivo, da vsi ti velikani usihajo nadzorova-
no, da se tisoči oziroma stotine delavcev, ki so pred leti v
njih služili svoj kos kruha, v času saniranja nekajkrat pre-
polovijo in na koncu tudi usoda tiste peščice, ki še ostane,
nikogar pretirano ne prizadene. Drugače si ne gre razlagati
dejstva, da se na Celjskem v zadnjih letih prav nikoli ni na-
^el nihče, ki bi glasno udaril po mizi.
Tako je bilo tudi ob napovedanem stečaju Ema Eterne, ki
s selitvijo na štorsko lokacijo ohranila 230 delovnih mest,
doslej pa je dajala delo 497 ljudem. Ob napovedi stečaja so
oglasili v vodstvu Mestne občine Celje, a predvsem zato,
jih Sklad za razvoj v svoji obrazložitvi postavlja za glav-
nega krivca oziroma povzročitelja stečaja. Nekoliko odloč-
"e/i/ so v območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije, kjer zahtevajo umik napovedanega stečaja, hkra-
ti pa v izjavi še dodajajo, da jim je v sindikatu dovolj »razno
''oznih iger« in manipulacij. Povsem nerazumljiva pa je mol-
čečnost območne Gospodarske zbornice, ki doslej ob napo-
vedanem stečaju še nobene ni črhnila.
Pa so usode posameznikov, kijih v teh propadajočih gi-
gantih sanatorske ekipe prestavljajo iz spiska na spisek, po-
v^od pa so odvečni, tako boleče, da bi morale zaboleti še
'^oga. Nedavni samomor enega takšnih »odvečnežev«, ki ni
^inogel deliti usode svojih sotrpinov, primer očeta šestih
°trok, ki se je obesil, da bi otrokom po njem ostala vsaj po-
'jojnina..., so dokazi, da se z ljudmi ne dela kot z vrečami
'^''ompirja.
In če že živimo v državi, kije dopustila, da se zastavljena
sanacija podjetij postopoma spreminja v pogrebno službo.
Potem bi si ta država zaslužila v vsaki občini vsaj po enega
'^''anjskega Grosa. Takšnega, ki bi znal narediti cirkus in
Shsno opozoriti na probleme. V Celju pa še viharja v ko-
zarcu vode niso zmogli!
IVANA STAMEJČIČ
Št. 15. - 11. april 1996
VROČA TEMA
1
Smetišče na Ložnici naj postane zgodovina
1^ torek so krajani že tJrugIč protestno zaprli Heponljo - župan MIlan Dobnik naj bi včeraj poilpisal pogonbo s Celjani
v torek, nekaj minut pred
deseto uro, so krajani Lož-
nice zaklenili dovoz na depo-
nijo komunalnih odpadkov,
ključe pa izročili direktorju
Javnih naprav Ivanu Čeri-
ču. Za vsak primer, če bi na
deponiji prišlo do kakšne
ekološke nesreče.
Podobno, a krajšo zaporo,
so krajani organizirali že pred
štirimi leti. V tem času so se
povečali le kupi smeti, zahte-
ve ljudi pa ostajajo enake. To
so spoštovanje zakonitosti,
strokovna legalna sanacija de-
ponije, ekonomičnost sanaci-
Žalska upravna enota je or-
ganizatorjem protestne zapo-
re izdala negativno odločbo,
vendar na Ložnici trdijo, da
je zapora legalna. Zaporo so
prijavili 7. marca, 4. aprila je
bila izdana negativna odloč-
ba, zaradi česar so organiza-
torji še isti dan predlagali, da
se odločba proglasi za nično,
obenem pa ponovno priglasi-
li zaporo. Organizatorji sho-
da dva dni pred zaporo iz
upravne enote niso dobili od-
govora, zato menijo, da
upravni organ soglaša s pro-
testno zaporo in da je le-ta le-
galna.
Je ter priznan status ogrožene-
ga okolja. Komunalna deponi-
ja odpadkov je po oceni vaš-
kega sveta Ložnica, komisije
za varstvo okolja in urejanje
prostora ter vseh krajanov naj-
večja črna gradnja v žalski ob-
čini. Namesto predvidenih
350 tisoč kubičnih metrov od-
padkov je upravljavec do se-
daj deponiral preko milijon
kubičnih metrov odpadkov.
Približno 2,6 hektara velika čr-
na gradnja se nahaja na pre-
težno kmetijskih zemljiščih
prvega območja, v 700-metr-
skem pasu okoli deponije je
preko 150 hiš, v katerih živi
700 ljudi. Z odpadki je po tr-
ditvah ljudi zasut tudi žalski
vodovod, ki mu zaradi tega
stalno preti ekološka katastro-
fa.
Strokovna sanacija deponi-
je je po mnenju organizator-
jev zapore mogoča samo na
osnovi strokovne, legalne teh-
nične in lokacijske dokumen-
tacije. Osnova za to paje stro-
kovni posnetek dejanskega
stanja na deponiji in proučitev
stanja pred pričetkom izkoriš-
čanja deponije. Ob tem kraja-
ni opozarjajo, da nikoli niso
izdali soglasja za širitev in
nadvišanje deponije. Samo z
izvedbo trajne, strokovne sa-
nacije bo mogoče zagotoviti
tudi ekonomičnost sanacije
deponije, pri čemer ljudje zah-
tevajo strogo namensko pora-
bo denarja.
Poleg deponije imajo na
Ložnici tudi vrsto industrij-
skih objektov, vzhodno od de-
ponije je predvidena gradnja
industrijske cone, zaradi česar
se nekoč lepo bivalno okolje
spreminja v ekološko preobre-
menjeno in za bivanje nezdra-
vo ter neprijazno okolje. Zato
so prepričani, da bi Ložnici
morali dodeliti status ogrože-
nega okolja.
Zapora na deponiji naj bi po
prvotnih napovedih trajala
kar dva meseca. Čeprav so or-
ganizatorji zaporo napovedali
pred šestimi meseci, žalska ob-
čina ni pripravila načrta
ukrepov in aktivnosti oziroma
se temeljiteje pripravila na
izredne razmere, ki bodo za-
gotovo nastale s kopičenjem
odpadkov po dvoriščih. Zara-
di tega so se predstavniki vaš-
kega sveta in komisije za vars-
tvo okolja na Ložnici dogovo-
rili, da so po nekaj dneh pri-
pravljeni tudi prekiniti pro-
testno zaporo za 14 dni. V tem
času naj bi občinski možje pri-
pravili načrt ukrepov in ak-
tivnosti, da se občina ne bo za-
dušila v smeteh.
Zapora Je neupravičena
v oddelku za okolje, prostor
in komunalne zadeve, ki de-
luje v okviru žalske občine, pa
so prepričani, daje zapora de-
ponije neupravičena in nespre-
jemljiva. Deponija deluje od
leta 1978, takrat je bilo izda-
no gradbeno in leta 1979 še
uporabno dovoljenje, deponi-
ja pa sodi po besedah vodje
oddelka Slavka Šketa med tri
najbolj urejene deponije v Slo-
veniji. Deponijo so lani pre-
gledovali tudi številni inšpek-
torji, ki niso ugotovili nepra-
vilnosti. Slavko Šketa je ob za-
pori odločno zavrnil očitke, da
občina problema ne rešuje, saj
so bile opravljene obsežne štu-
dije za izbor nove lokacije, v
zadnjem letu pa so pospešili
dogovore o možnostih odlaga-
nja žalskih odpadkov v Celju
ali Velenju. Obenem v občini
pripravljajo tudi sanacijske
ukrepe za ureditev obstoječe
deponije, za kar je bilo uve-
deno dodatno zbiranje denar-
ja s pomočjo taks, krajanom pa
so ponudili določene olajšave
in odškodnine.
Žalski župan Milan Dobnik
je na torkovi protestni zapori
napovedal, da naj bi včeraj, v
sredo, podpisal pogodbo s
celjskim županom Jožetom
Zimskem o odvozu odpadkov
iz žalske občine na odlagališ-
če v Celje. Po tej pogodbi naj
bi žalska občina Celjanom pla-
čala približno 70 milijonov to-
larjev, od tega 70 odstotkov v
letošnjem in preostalih 30)
stotkov v prihodnjem letu,
tem bi bil zagotovljen od*
odpadkov iz žalske občinei
sledjih 5 do 10 let, v prihc
nje pa naj bi se občini do{
vorili tudi za ureditev skup
regijske deponije. Po tej n
govi izjavi sodeč se bo zali
va krajanov, da naj smetii
na Ložnici postane zgodovii
morda končno le uresničili
IRENA BA!
Foto: GREGOR KAl
Udeleienciprotestne zapore so lalskemu lupanu obljubili, da bodo smeti vozili kar na njeg\
domače dvorišče, če v občinski hiši ne bodo izpolnili njihovih zahtev. i
V Celju ni težav z bolniškimi listi
Nezaupnica pomočniku iJI rektorja bolnišnice tir. Miroslavu BatIštI
Velikonočni prazniki niso
prinesli dogovora glede zah-
tev stavkajočih zdravnikov
in zobozdravnikov, ki stav-
kajo že tretji teden, čeprav
sta se sindikat Fides in vla-
da pogajala tudi v praznič-
nih dneh.
Predstavniki sindikalne stra-
ni naj bi še vedno vztrajali, da
se pogovori nadaljujejo brez
ministra za zdravstvo dr. Bo-
židarja Voljča in državnih se-
kretarjev dr. Janeza Zajca in
dr. Dunje Piškur - Kosmač, če-
prav je predsednik vlade izja-
vil, da vladne pogajalske sku-
pine ne bo zamenjal.
Odstop so predstavniki Fi-
desa zahtevali, ko jim je vla-
da po njihovem predlagala ža-
ljiv in nesprejemljiv predlog,
po katerem bi zdravnikom po-
stopno izplačevali dodatek, ki
bi ga v prvem delu začeli pre-
jemati 1. aprila, ko bi se jim
plače dvignile za 17 odstot-
kov. Z izplačilom oktobrske
plače bi se zdravnikom zago-
tavljal dodatek v višini količ-
As. mag. Miroslav Batišta
nika 1,5 oziroma povišanje
oktobrskih plač v povprečju za
28,7 odstotka.
Kako do
bolniškega Usta?
Medtem ko je slišati zahte-
ve po zaostritvi stavke, pa se
na drugi strani vrstijo pozivi
obema pogajalskima skupina-
ma, naj nadaljujeta pogajanja
oziroma, naj zdravniki stavko
prekinejo. Za bolnike je bilo
eno najbolj perečih vprašanj v
tem času neizdajanje bolniških
listov, za katere so zdravniki
že o začetku stavke napoveda-
li, da jih ne bodo izdajali. Ne-
katerim je zaradi tega grozil
odpust z delovnega mesta ali
pa so imeli vsaj težave pri
obračunavanju in izplačilu na-
domestila za čas bolniške, kar
v primeru mesečne odsotnosti
z dela pomeni celotno plačo.
Zato je Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije odločil,
da bo poskrbel za potrjevanje
potrdil o upravičeni odsotno-
sti z dela. Te bodo potrjevali
redno zaposleni zdravniki za-
voda v zdravniških komisijah
I. in II. stopnje in pogodbeno
zaposleni zdravniki v senatih
zdravniških komisij.
Vsak, ki bi želel dobiti bol-
niški list, se mora zglasiti v
zdravstvenih domovih, kjer
bodo medicinske sestre izpol-
nile del obrazca in ga nato z
zdravstvenim kartonom posla-
le komisiji zavoda.
V celjskem Zdravstvenem
domu so bili po besedah direk-
torja dr. Braneta Mežnarja
že doslej bolj prožni in so zah-
teve za izdajo bolniških listov
presojali od primera do prime-
ra. Tistim, pri katerih je bila
izdaja bolniškega lista pove-
zana z eksistenčnimi proble-
mi, so liste izdajali lečeči
zdravniki že v minulih dneh,
zato večjih težav ni bilo.
Vsi niso za
Stavka v celjski bolnišnici
paje poleg običajnih težav pri-
nesla tudi obračunavanja med
zdravniki samimi. Vsi namreč
niso enoglasno podprli stavke
in tovrstnega reševanja težav
zdravnikov.
Pomočnik direktorja celjske
bolnišnice za strokovne zade-
ve as. mag. Miroslav Batišta
je bil v času stavke na rednem
letnem dopustu, zato je Medi-
cinski svet bolnišnice Celje
ocenil, da zaradi njegove od-
sotnosti v izrednih razmerah ni
bila zagotovljena strokovna
koordinacija na nivoju bolni-
šnice. Člani sveta so mu izre-
kli nezaupnico, ki jo je direk-
tor bolnišnice mag. Aleš
Demšar sprejel in jo bo po-
slal v potrditev svetu zavoda.
Oblikovali so tudi krizni
štab, ki ga vodil direktor bol-
nišnice mag. Demšar, v njego-
vi odsotnosti pa strokovni ko-
legij pod vodstvom prim. Jo-
žeta Avžnerja. Tako bodo za-
gotovili, da bodo vsi bolniki,
ki potrebujejo nujno speciali-
stično pomoč, to tudi dobili,
so med drugim zapisali v enem
od obvestil za javnost.
Obdolženi dr. Miroslav Ba-
tišta, predstojnik travmatološ-
kega oddelka celjske bolnišni-
ce, se je medtem tudi javno
odzval na izrečeno nezaupni-
co. Pojasnil je, da je že pred
stavko povedal, da ne bo stav-
kal, ker je »zdravnik lahko ne-
zadovoljen z osebnim dohod-
kom, ne more pa reševati svo-
jih problemov v škodo bolni-
kov.« Kot neutemeljene je
vrnil obsodbe, da v času r
gove odsotnosti ni bila za]
tovljena strokovna koordii
cija na ravni bolnišnice.  |
Hkrati dr. Batišta zahte*
naj vlada, ministrstvo in^Ao
niča preverijo vse zdravnil
(tudi predstojnike) in ugoto\
jo, kateri od njih so v dop«
danskem času v državnih ii
tanovah stavkali, popoldne
delali v samoplačniških amb
lantah. Vsem tem naj odvz
mejo licenco, meni dr. BatiS
T. CVlf
Proračunska izguba je dejstvi
U Celju o iloilatnih prlhoiJklb občinske blagajne - Izguba ne
sme presegati250milijonov tolarjev
Celjski občinski svetnik so
prejšnji teden nadaljevali s
prvo obravnavo letošnjega
proračunskega predloga. Po-
goji, kako povezati prora-
čunske prihodke in odhodke
v občinsko blagajno, so zdaj
za Celjane še težji, kot so bi-
li v začetku februarja, ko so
začeli s proračunsko obrav-
navo. Kljub temu, da drža-
va zahteva uravnotežene ob-
činske proračune, je zdaj že
dejstvo, da bo celjska obči-
na letos poslovala z izgubo,
ki pa ne sme preseči 250 mi-
lijonov tolarjev.
Ministrstvo za finance je Ce-
ljanom sporočilo, da se finanč-
na izravnava zaradi nižje inf-
lacije zmanjša iz predlagane-
ga 7 na 6 odstotni porast glo-
balnega obsega zagotovljene
porabe, ter zahtevalo, da druž-
benim dejavnostim poravnajo
razliko lani neizplačanih sred-
stev, sicer se bo osnova za le-
tos zmanjšala. Občini so nalo-
žili, da mora biti obvezna re-
zerva oblikovana na osnovi ce-
lotnih prihodkov in ne zgolj iz
zagotovljene porabe, hkrati pa
še zahtevali, naj v občini se-
stavijo uravnotežen proračun.
Proračunski predlog so v Ce-
lju pretehtali v vseh odborih
občinskega sveta, svetniki pa
so minuli četrtek sprejeli po-
sebna stališča, ki jih morajo v
občinski upravi dodelati do
druge obravnave. Strinjali so
se, da bi uravnotežen proračun
pomenil nazadovanje občine
na večini področij, hkrati pa
predlagatelja zavezali, da pro-
računska izguba ne sme prese-
či 250 milijonov tolarjev, ko-
likor znašajo pretekle občinske
obveznosti. V Celju bodo z od-
loki uvedli tri dodatne prora-
čunske vire - gre za podaljša-
nje plačevanja prispevka za in-
vesticijska vlaganja na področ-
ju vodooskrbe ter povsem no-
va odloka, s katerima bodo Ce-
ljani plačevali davek od pre-
moženja ter odškodnino za
onesnaženje okolja. Letno bi to
pomenilo 108 milijonov tolar-
jev dodatnega denarja.
Občinski svet tudi soglaša,
da se iz proračuna ne financi-
rajo naložbe v družbene dejav-
nosti povsod tam, kjer je za to
odgovorna država. Gre pr«
vsem za prepotrebne naloi
v prenovo osnovnošolske]
prostora, ki bi ob prelomu'
sočletja moral izpolnjevati p
goje za 9-letno šolanje - vfl
dar v Celju kljub zakonskimi
vezi, da mora za to poskrK
občina, denarja ni. O tem in'
vesticijskem vzdrževanju vi
cev bodo v Celju ponovi
spregovorili že med priho
njem zasedanjem občinsk«!
sveta, v goste pa povabili tu
odgovorne iz ministrstva!
šolstvo in šport. j
V Celju bodo od vojnišM
štorske občine zahtevali,'
krijeta sorazmeren delež
goročnih zadolžitev. Strinji
so se tudi, da za posameznaH
dročja dosledno upoštevajo'
delana merila in kriterije zaS
tovljene porabe, kar pa ne'
mogoče v komunalnem gosP
darstvu, za katero celotni
ski občini po izdelanih kritij
jih država odmerja le 46 m'
Jonov, za osnovno dejavnosti
je potrebnih vsaj 400 milijo"]
tolarjev.
IVANA STAMBJCI
Pojasnilo
V zvezi s prispevkom
Kaj za demografsko ogro-
žene?, objavljenem v prejš-
nji številki Novega tednika,
objavljamo naslednje poja-
snilo.
V poročilu o seji občin-
skega sveta Rogaške Slati-
ne piše tudi o imenovanju
v. d. ravnateljice 111. osnov-
ne šole. Gre za decembrski
razpis zaradi upokojitve se-
danje ravnateljice, pri če-
mer je treba dodati, da je
Ana GreguriČ januarja svo-
jo kandidaturo umaknila.
Št. 15. - 11. april 1996

INTERVJU
puh, ki je ušel
z steklenice
}fOfesor ar. Mirko Jung, priznani švicarski mlkroblolog, govori o
gieznl norih krav - Slovenija Je zaenkrat še čista iJežela, a kako
algo?
zgodi se ravno vsak dan,
^ mesto ob Savinji obišče
.leden strokovnjak, čigar
,e poznajo v strokovnih
fogih na raznih koncih sve-
I Gospod Mirko Jung je
jen tistih mož, ki se že vrsto
(ukvarjajo s proučevanjem
glezni norih krav. Med obi-
^om v Sloveniji je minulo
pedo o tako imenovani novi
ugi 21. stoletja predaval v
vorani Narodnega doma v
elju.
Prof. dr. med. dr. sc. Mirko
ungje po rodu Zagrebčan, v
rvaški prestolnici je končal
ledicinsko fakulteto, potem
)ecializiral mikrobiologijo in
asneje še virologijo. Leta
i).S6 je prišel v Ljubljano, kjer
;ustanovil in 10 let vodil vi-
isni laboratorij v Bohoričevi
lici, se vmes poročil, tudi gos-
aJungova je zdravnica. Zara-
i velike oddaljenosti je pred
csetletji zavrnil profesorsko
lesto vNevv Delhiju in name-
lodaljne Indije leta 1967 raje
irejei ponudbo državnega in-
itutavŠvici. 10 letjebil vod-
virološkega oddelka na kan-
nalnem inštitutu v St. Galle-
1, kjer je nadaljeval začeto de-
in izdelal nekaj lastnih ter v j
Ktu priznanih reagensov. Pol
tetih letih seje osamosvojil,
ustoovil lasten inštitut za iz-1
^avo reagensov za diagnosti- ^
o nalezljivih bolezni, kjer so i
izdelali preko 250 raznih pre-i
aratov. Prof. Jung je imel zna- •
fe, dva švicarska partnerja ka- \
ital, da so s skupnimi močmi
»stavili na noge lastne firme
Milanu, Munchenu in New
'erseju. Leta 1989 so podjetje
rodali švicarskemu koncemu
lofmann La Roche, kjer je
fof. Jung šest let ostal znans-
'eni direktor vodilnega inšti-
ila Hofrnann La Rocha, pri 70
ttih pa se je odločil za upoko-
tev.
iram okuženega
kiva je usoden
a milijardo
aboratorijskih živali
Prof. Jung, vi ste eden ti-
'■h strokovnjakov, ki se že
fsto let ukvarja z boleznijo
'"rih krav. Ali človeštvu re-
pično grozi katastrofa ne-
'fedvidljivih razsežnosti?
Vrsto let sem se ukvarjal s
^0 imenovanimi počasnimi
,'fusi in raznimi drugimi viru-
ki napadajo centralno živ-
'yje. Dodatna spodbuda, da
^ začel podrobneje prouče-
bolezen norih krav, je bilo
^jstvo, da živim v Švici, torej
ki velja za drugo najbolj
''^uženo državo na svetu, takoj
'Veliko Britanijo. Doslej so
"anstveniki opozarjali, da je
^<^žen prenos bolezni s krave
* Človeka, vendar je britanska
'*da mnenja strokovnjakov
letino zavrnila in ščitila gove-
^■^ejski lobi. Kontrolorje, ki so
'"'eli preveriti stvari, so od-
*'^čali iz službe, znanstveniki
zapuščali državo, skratka
^^anska vlada je storila vse,
^^i prikrila resnico o možnem
f^nosu bolezni norih krav na
^^eka. Če je bila krava bol-
na, so dobili kmetje samo po-
lovično ceno, zato so tudi rejci
prikrivali bolezen. Toda v zad-
njem letu dni je v Angliji umr-
lo 10 mlajših ljudi.
Jakob-Creutzfeldtova bole-
zen se običajno pojavlja pri sta-
rejših ljudeh, pri mladih sko-
raj nikoli. Deset ljudi je torej
umrlo, pri čemer so znanstve-
niki ugotovili, da Jakob-
Creutzfeldtova bolezen ni več
takšna kot je bila poznana, tem-
več gre za neko novo obliko te
bolezni. Zato so primerjali kli-
nično sliko in patologijo pri ži-
valih in človeku. Za bolezen
norih krav je značilno, da so
obolele živali izredno nei-voz-
ne, boječe, močno brcajo, ob
malo glasnejši besedi od stra-
hu padaja na tla, na paši se lo-
čijo od svoje črede, nočejo več
skozi vrata, koder so hodile vr-
sto let. Pri ljudeh seje ugotav-
ljalo podobno, postajali so
izredno agresivni, dobili napa-
de besnila, hitro se razburijo,
medtem ko so pri klasičnem Ja-
kob-Creutzfeldtu bolj apatični,
nimajo apetita, so pozabljivi in
podobno. Skratka, današnja sli-
ka Jakob-Creutzfeidta v resni-
ci spominja na klinično sliko
pri govedu. Patologi so potem
vzeli pod drobnogled možga-
ne in ugotovili, da so možgan-
ske spremembe pri bolezni go-
ved zelo podobne možganskim
spremembam pri umrlih ljudeh
v Veliki Britaniji in te spre-
membe so spet drugačne kot
pri klasični Jakob-Creutzfeld-
tovi bolezni. To je bila potem
pika na i britanski vladi, daje
javnosti morala povedati resni-
co.
Obstojajo izračuni, da je
vsak Britanec pojedel najmanj
80 obrokov inficirane hrane,
Britanci so pojedli milijon in
pol okuženih krav, zato neka-
teri pričakujejo 500 tisoč, dru-
gi celo 10 milijonov obolelih
ljudi po letu 2000.
Ali stroka danes lahko ja-
sno odgovori na vprašanje,
kaj pravzaprav povzroča bo-,
lezen norih krav?
Povzročitelja stroka pozna,
nima pa ta povzročitelj svoje-
ga imena. Ne vemo, ali bi ga
imenovali virus ali prion ali ge-
netska mutacija. Pri ovcah ob-
stoja bolezen, imenovana scra-
pie. Poznana je že 200 let in je
zelo podobna g weji bolezni.
Kako je ta bolezen prišla z ovac
na govedi? Poginule ovce in
odpadke iz klavnice so prede-
lovali v mesno ter kostno mo-
ko in s tem hranili govedo, s
tem je bolezen prešla z ovac na
govedo. Ko so pi-va goveda za-
čela obolevati, se to seveda še
ni vedelo, goveda so z.aklali, iz
odpadkov spet delali kostntt
moko in na ta način seje bole-
zen močno razširila. Z materia-
li od ovac ali govedi so potem
cepili in okužili neskončne vr-
ste laboratorijskih živali. Bo-
lezen se z živali na žival pre-
naša brez problema, lahko že s
tem, ko ena žival poje tkivo
okužene živali. Z enim gra-
mom okuženega tkiva, torej z
dobro žlico tkiva, lahko oku-
žite milijardo laboratorijskih
živali. Torej, povzročitelj bo-
lezni je znan, verjetno pa seje
zgodilo, daje pri prenosu bo-
lezni z ovac na govedo ta pov-
zročitelj spremenil svoje last-
nosti.
Kako pa je z dokazi, da se
bolezen prenaša z goveda na
človeka?
Dokazov, da se bolezen z ži-
vali prenaša na ljudi, ni. To bi
lahko dokazali tako, kot smo
pri živalih, torej cepiti in oku-
žiti ljudi in bi takoj imeli do-
kaz, toda takšnega poskusa se
ne da narediti. Je pa znano ne-
kaj drugega. Jakob-Creutzfeld-
tova bolezen se brez problema
prenaša s človeka na človeka.
To je najpogosteje v bolnišni-
cah. Klasičen primer je opera-
cija sive mrene pri starejših lju-
deh. Mrliču se vzame roženi-
ca, bolniku izreze siva mrena
in potem nadomesti s to odvze-
to roženico. Človek sicer do-
bro vidi, obenem pa je to naj-
boljši način za prenos Jakob-
Creutzfeldtove bolezjii s člove-
ka na človeka. Še pred nekaj
meseci so zdravniki v Švici po-
noči skrivaj hodili na patolo-
gijo, izrezali roženice in jih
uporabljali za transplantacijo
pri svojih pacientih. Prav tako
se lahko bolezen prenese z in-
strumenti, merjenjem pritiska
v očesu, pri raznih operacijah...
So prenašalci bolezni na
človeka lahko tudi domače ži-
vali, na primer mačke in psi?
Bolezen je eksperimentalno
prenesena praktično na vse ži-
vali od miši do opic, hrčkov...
Mačke so začele obolevati, tu-
di pri njih se pričakuje epide-
mija čez nekaj let. Veliko ži-
vali se je okužilo v živalskih
vrtovih, kjer so jih hranili z od-
padki goveda, razno živalsko
hrano in podobno.
Je mogoče bolezen pri živa-
lih in ljudeh pozdraviti ali
vsaj omiliti s kakšnimi zdra-
vili?
Poskusi se opravljajo, ven-
dar brez uspeha. Bolezen pri ži-
valih traja 2 do 6 mesecev, Ja-
kob-Creutzfeldtova bolezen
morda do enega leta. Zdravila
ni, če je diagnoza postavljena,
je pacient obsojen.
Pol leta za
rezultate preiskav
Evropska skupnost je pred
kratkim prepovedala vsakr-
šen izvoz angleške govedine
in izdelkov iz govejega mesa.
Bo to dovolj in kaj sploh lah-
ko storijo cariniki ali inšpek-
torji na državnih mejah?
Presodite potem, ko vam
bom povedal naslednji primer.
Pred nekaj dnevi so Angleži
preko Italije prepeljali v Fran-
cijo 17 tisoč telet. To seje zgo-
dilo po prepovedi in kljub za-
trjevanju o vseh mogočih kon-
trolah in izjavah italijanske
družbe o 5 tisoč specializiranih
carinikih na mejah. Pa je mi-
mo njih šlo 17 tisoč telet. Cari-
niki ali inšpektorji na mejah
lahko kontrolirajo meso, pre-
gledajo takšne in drugačne ži-
ge, ki so lahko pravi ali pa tudi
ponarejeni. Lahko se konec
koncev kontrolira tudi pasja
hrana v trgovinah, toda na re-
zultate je treba čakati 6 do 8
mesecev. Če vzameva za pri-
mer konzei^vo pasje hrane, je
treba iz te konzerve najprej
vzeti vzorec, narediti suspen-
zijo, cepiti kakšnih sto miši, jih
opazovati nekaj mesecev in po-
tem preiskati vse sumljive ži-
vali. Zanimiva je še ena zade-
va, ki smo jo .spoznali v Švici.
Večkrat smo kupovali male ri-
be, ki živijo v švicarskih jeze-
rih. Potem so se v trgovini po-
javile veliko večje ribe, ki jih v
švicarskih jezerih zagotovo ni,
prodajali pa so jih kot švicar-
ske ribe, čeprav so bile v resnici
uvožene iz Skandinavije. Za-
kaj? Zaradi predpisov, ki do-
ločajo, da lahko ribe, očiščene
v Švici, prodajajo kot švicar-
sko blago, pa čeprav je to v re-
snici skandinavska riba. To ve-
lja tudi za govedino. Če je bila
krava uvoženo na primer v
Nemčijo, bila tam zaklana, bo-
do meso prodajali kot nemško
meso. Za potrošnika je to go-
ljufija, ampak zakoni Evropske
skupnosti to dovoljujejo.
Tehnološki
kanibalizem
Kaj torej preostane lju-
dem v vsakdanjem življenju?
Trendi so jasni. Celoten se-
danji sistem živinoreje, reje go-
vedi, tudi prašičev in perutni-
ne, je nenaraven. Goveda so
vegetarijanci, ki naj bi jedli se-,
no, koruzo, oves, ne pa svoje
lastne beljakovine. To je teh-
nološki kanibalizem. Izdelova-
nje kostne in mesne moke bo
verjetno treba prekiniti. Pred
dnevi so se že oglasili ameriš-
ki živinorejci, ki pravijo, da bo-
do opustili kostno moko. Tudi
sam sem prepričan, da seje čas
tovarn močnih knnil iztekel.
Včeraj bi jih morali zapreti, ne
jutri. Končna sodba pa bo v ro-
kah potrošnikov. Če ne bodo
kupovali govedine, tudi živino-
rejski lobi ne bo imel več kaj
početi. In to se bo verjetno zgo-
dilo.
Se bolezen lahko na člove-
ka prenaša tudi s svinjskim
mesom ali perutnino?
Perutnina, prašiči, vse te ži-
vali imajo relativno kratko živ-
ljenjsko obdobje, po moji pre-
soji prekratko, da bi se bolezen
lahko razvila.
Je mogoče na večjih far-
mah ali pri rejcih, ki imajo
veliko čredo, opraviti kakšne
preventivne preglede, da se
bolezen ugotovi že prej, pre-
den se pojavi tipična klinič-
na slika?
V glavnem ne. Obstojajo si-
cer določeni testi, vendar rutin-
skega testa stroka še ne pozna.
Kaj torej konkretno svetu-
jete živinorejcem?
Pi-vi ukrep je takojšnja pre-
kinitev krmljenja s kostno in
mesno moko. Treba seje vrni-
ti na star način prehrane in to
ne samo pri govedu, ampak tu-
di pri prašičih in piščancih. Za
tovarne, ki se s tem ukvarjajo,
je to seveda udarec, vendar ko-
risti od intenzivne reje v resni-
ci nimajo kmetje, temveč majh-
ne skupine ljudi. Če se bo pre-
kinilo krmljenje z mesno in
kostno moko, bo govedo res ra-
slo malo počasneje, dosegalo
bo nižjo težo, vendar bo tak-
šno meso imelo svojo ceno, ki
jo bo potrošnik tudi pripravljen
plačati. Naslednji ukrep je
zmanjšati količino govedine v
prehrani, kar z medicinskega
stališča za zdravje ljudi ni nič
slabega. Duh iz steklenice je
zunaj in zdaj je treba storiti, kar
se storiti pač da.
Slovenija je
še čista dežela
Slovenski veterinarji odloč-
no trdijo, da nismo uvažali
angleške govedine, imate vi
kakšne drugačne informaci-
je?
O uvozu mesa ne vem niče-
sar, ker pač ne živim v Slove-
niji. Vem pa, da se je v Slove-
nijo leta 1995 uvozilo 6 tisoč
ton kostne in mesne moke, iz
katerih držav, ne vem. Anglija
je uporabo kostne moke prepo-
vedala leta 1989, kljub temu so
okuženo moko še vedno izva-
žali v Nemčijo, za kar obstoja-
jo podatki v strokovni literatu-
ri. V Sloveniji je prepoved uvo-
za kostne moke iz Anglije za-
čela veljati leta 1992. Teoretič-
no so torej od leta 1989 do
1992 tudi v Slovenijo lahko vo-
zili britansko kostno moko,
vendar odgovore na to lahko da
samo domača stroka. Osebno
menim, da v Sloveniji še ni pri-
merov te bolezni in če se bodo
ljudje držali navodil in krmili
živali samo z domačo hrano,
potem najbrž tudi ni bojazni.
Če bodo vztrajali pri krmljenju
z mesno in kostno moko, pa se
bo bolezen zagotovo pojavila.
Ste eden redkih strokov-
njakov, ki tako odkrito opo-
zarja na probleme. V ozadju
je vendar velikanski kapital,
imate zaradi tega kakšne te-
žave?
Sem privatna oseba, seveda
me lahko tudi ubijejo, ampak
to je moja dolžnost. Karkoli de-
lam, ne delam zaradi denarja,
to je moja moralna obveznost.
Toda o tem, kar sam pripove-
dujem, danes piše že ves sve-
tovni tisk in stvari ne morejo
ostati prikrite. Zdaj sem preda-
val v Celju, potem v Zagrebu,
maja imam predavanje na uni-
verzi v Rimu. Vsi želijo čim-
več infonnacij.
Kaj pa na vašem domačem
krožniku, se še pojavlja gove-
dina?
Nič več. Že pred dobrima
dvema letoma smo govedino
črtali z domačega jedilnika.
IRENA BAŠA
Foto: SHERPA
Švicarski mikrobiolog prof. dr. Mirko Jung je v Celje prišel
na povabilo zasebnega mesarja Ludvika Prekorška. Ob tem
je Prekoršek povedal naslednje: "S profesorjem Jungom me
je spoznal njegov sin Jernej Jung, ki me je poklical takrat,
ko sem se začel pogajati za nakup Pomurke in me tudi obve-
stil, da se bodo Angleži močno potegovali za to podjetje. Dr.
Mirko Jung me je potem podrobno seznanil z boleznijo no-
rih krav. Sam nikoli nisem uvozil niti kilograma mesa, vedno
sem odkupoval živali od domačih rejcev. Vem pa, da so šte-
vilna podjetja uvažala meso po izjemno nizkih cenah, za ki-
logram so plačali manj kot marko in v mesecu dni so zaslužili
toliko, kot mi v celem letu dni. Zato se tudi nisem bil priprav-
ljen pogovarjati z Angleži, ki so sicer zelo pritiskali name,
hoteli, da z njimi sklenem pogodbo in da skupno prevzame-
mo Pomurko. O tem nisem hotel niti slišati, ker sem verjel
prof. Jungu. Danes vidim, da smo ravnali pravilno. Če bi
Pomurko kupili v sodelovanju z Angleži, bi tudi pri nas da-
nes zagotovo že imeli obolele živali. Pomurki se še vedno ni-
sem odpovedal, še zlasti zdaj vidim v tem podjetju prilož-
nost, da domačim ljudem in svetu ponudimo kvalitetno slo-
vensko meso. V Trbovljah smo sicer v tem času kupili di-
skont oziroma proizvodnjo mesne industrije Trbovlje, pred-
vidoma maja bo tam stekla naša kompletna proizvodnja. Na
Pomurko pa še vedno računam."
Prof. dr. Mirko Jung: "Goveda so vegetarijanci in povsem ne-
razumljivo je, da jih hranijo z njihovimi lastnimi beljakovina-
mi To je kanibalizem."
Št. 15. - 11. april 1996
DOGODKI
8
Strožji nadzor na meji
PteH odhoilom v tujino preverite, če Je vaš avto ustrezno opremljen, če Imate vse ilokumente In itovolj ilenarja
Prvega aprila je v deželah članicah Evropske unije začel;
veljati schengenski sporazum. Gre za lani podpisani spora-;
zum v kraju Schengen v Luksemburgu o postopni odpravi^
nadzora na skupnih mejah sedmih držav podpisnic, kar pa^
pomeni strožji nadzor na zunanjih mejah. Mejni organi na^
teh namreč opravljajo nadzor za vse schengenske države. Pod-'
pisnici sporazuma sta tudi Italija in Avstrija. Slednja ima si-
cer dveletni rok za začetek uresničevanja sporazuma, ven-j
dar so ga postopno že začeli uresničevati. To pa za Slovenijo^
pomeni predvsem strožji nadzor na mejah in daljše kolone. ^
Zaostrena kontrola in var-
nostno policijski ukrepi na zu-
nanjih mejah držav podpisnic
(Nemčija, Belgija, Francija, Ita-
lija, Španija, Portugalska, Gr-
čija in Avstrija) veljajo za vse
osebe, ne glede na državljans-
tvo: za državljane držav pod-
pisnic, držav Evropske unije in
druge. Poostreno kontrolo bo
policija izvajala predvsem pri
potniškem prometu, saj bo na-
tančneje pregledovala potne li-
ste, vozila in prtljago. Izraču-
nali so, da bi obmejni organi ob
upoštevanju vseh pravil za
vsak takšen pregled porabili tri
do štiri minute. To pa seveda
pomeni zastoje na meji, do ka-
terih bo prihajalo zlasti na pre-
hodu z Avstrijo ob praznikih in
v počitniških dneh.
Kako te zastoje zmanjšati?
Ena od rešitev, o kateri se slo-
venski obmejni organi dogo-
varjajo z avstrijskimi, je, da bi
na večjih prehodih potnike raz-
vrščali v kolone glede na drža-
vo, od koder prihajajo (kolona
za državljane EU, za Slovence
in za ostale). Prav na Šentilju
naj bi poskusno uvedli takšen
režim, s čimer bi Avstrijcem
olajšali delo in zmanjšali čakal-
no dobo. Veliko tovrstnih
problemov je mogoče rešiti z
dvostranskim sporazumom
med državama, vendar dogo-
vorov zaenkrat še ni.
Sicer pa bo morala tudi naša
država zaostriti nadzor, sicer
bo postala problematična tran-
zitna država. V času migracij-
skih pritiskov iz območja nek-
danje SFRJ bodo morali tudi
slovenski obmejni organi izva-
jati strožji nadzor na svojih zu-
nanjih mejah in s tem prepre-
čiti vstop tistim tranzitnim pot-
nikom, ki bi jih kasneje avstrij-
ski organi zavrnili in bi ostali
na naši strani.
TC
O zastojih na koroških mejnih prehodih Holmec in Vič že poro-
čajo, avstrijski mejni organi pa na njih dnevno zavrnejo okrog
40 vozil. Najpogostejši razlog je neopremljenost z veljavno med-
narodno oznako države, nekateri vozniki nimajo zelene karte,
vozniškega ali prometnega dovoljenja, varnostnega trikotnika in
prve pomoči ter zadostne globine žlebov na gumah. Redkeje gre
za nezadostno količino denarje, saj avstrijski mejni organi zah-
tevajo od naših državljanov, da imajo pri sebi vsaj 400 šilingov.
Neenakopravni
šolniki
LJUBLJANA, 3. april,
(Dnevnik) - Odbor držav,
nega zbora za kulturo, šols.
tvo in šport je obravnavaj
predloge treh zakonov, pri.
pravljenih za prvo branje,
Pri predlogu za spremembo
zakona o razmerjih plač v
javnih zavodih, državnih or-
ganih in organih lokalnih
skupnosti je ugotovil, da so
šolniki v neenakopravnem
položaju glede možnosti na-
predovanja in da zato tudi
njihove plače zaostajajo.
Odbor je podprl tudi pred-
log zakona o strokovnih in
znanstvenih naslovih in
predlog zakona o maturi.
Vlada o
zaposlovanju
LJUBLJANA, 4. aprila
(Delo) - Vlada je sprejela
ukrepe za aktivnejšo politi-
ko zaposlovanja, za kar pa
je v letošnjem proračunu kar
za 2,3 milijarde tolarjev
manj denarja kot lani. Pro-
gram naj bi zajel okrog
117.000 brezposelnih. Mi-
nister za delo, družino in so-
cialne zadeve Tone Rop je
poudaril, da gre zlasti za
ukrepe pri ohranjanju de-
lovnih mest že zaposlenih in
reševanje trajno presežnih
delavcev, ki s prekvalifika-
cijo ali dokvalifikacijo lah-
ko obdržijo zaposlitev, se
prezaposlijo ali samozapo-
slijo.
Poslanske plače
kot osnova
LJUBLJANA, 4. aprila
(Dnevnik) - Na pogajanjih
s sindikati negospodarstva,
ki zahtevajo višje plače, bo
vlada ponudila spremembo
zakona o razmerjih plač v
negospodarstvu in javnih
zavodih. Predlog predvide-
va poenotenje plač v negos-
podarstvu na izhodiščnih
plačah za poslance, notranja
razmerja pa naj bi uredili s
pogajanji.
Celovito o zadevi
Kaminskv
LJUBLJANA, 4. aprila
(Dnevnik) - Parlamentarna
komisija za nadzor nad de-
lom varnostnih in obvešče-
valnih služb je nadaljevala
z obravnavo poročila o de-
lu civilne obveščevalno-
varnostne službe v letu
199.S. Ob tem pa se je raz-
vila burna razprava o zade-
vi Kaminsky. Komisija z in^j
formacijami na to temo ni
bila zadovoljna in je zahte-
vala celovito poročilo.
Premirje do
novega srečanja
LJUBLJANA, 5. april«
(Delo) - Predsednik vlad«
dr. Janez Drnovšek se
sestal z vodji parlamentaf'
nih strank glede iskanja na'
cionalnega konsenza o te-
meljnih zunanjepolitični''
vprašanjih. Dogovorili so
za politično premirje, do po*
novnega srečanja pa naj
žavni zbor počaka z nada^
Ijevanjem izredne seje o /'U'
nanj i politiki.
Klofuta za pridne kmete
Spremenjene premije prizai/ele preti vse m hribovske In višinske kmetije v Zgornji
Savinjski Hollnl
Med višinskimi in hribov-
skimi kmeti v Zgornji Savinj-
ski dolini je zavrelo že v za-
četku leta, še bolj pa v začet-
ku meseca, »dežurni krivec«
pa je ponovno kmetijska Za-
druga Mozirje.
Doslej so višinski in hribov-
ski kmetje zaradi težjih pogo-
jev kmetovanja prejemali dolo-
čen dodatek na enoto tržnih
proizvodov, torej na liter mle-
ka ali kilogram pitanca. »V le-
tošnjem letu smo v odredbi o
programu za pospeševanje
kmetijstva prebrali, da so ti do-
datki spremenjeni,« je povedal
pomočnik direktorja Zadruge
Mozirje Alojz Plaznik. Po no-
vem bodo kmetje dobivali sti-
mulacijo na glavo živine, ven-
dar tržna proizvodnja ni več
pogoj.
Tako je novi znesek za veči-
no prizadetih kmetov za polo-
vico manjši, ker so Zgornjesa-
vinjčani v pridelavi mleka nad-
povprečno intenzivni. Stimula-
cija je preračunana na 2 tisoč
.500 litrov mleka na kravo v
enem letu, Zgornjesavinjski
kmetje pa pridelajo po 4 tisoč
mleka letno. »To je uravnilov-
ka med tistimi, ki so se 20 let
trudili za intenzivnost, in tisti-
mi, ki imajo živino zgolj za do-
mače potrebe,« je prepričan
Plaznik. »To preprosto pome-
ni, da v naši družbi sploh ni več
interesa za intenzivnost proi-
zvodnje, saj so poslej enako
obravnavani vsi, ki mleko in ži-
vino oddajajo ali pa ne.«
Zaradi te odločitve bodo
kmetje izgubili 25 milijonov to-
larjev v enem letu. V Zgornji
Savinjski dolini je približno
dve petini nižinskih kmetij,
prav toliko višinskih in petino
hribovskih kmetij. Prej so na
hribovskih kmetijah prejemali
po 4 tolarje na liter oddanega
mleka, na višinskih kmetijah pa
po 6 tolarjev. Z novimi določ-
bami se je znesek prepolovil.
Poleg tega je bilo 130 kmetov,
ki so prejemali po 42 tisoč to-
larjev za pitanca, znesek pa bo
zaradi novih določil prav tako
prepolovljen. V bistvu gre za
400 prizadetih kmetij samo v
Zgornji Savinjski dolini.
Dodatnih 5 milijonov tolar-
jev bodo zgornjesavinjski
kmetje izgubili še na račun
sredstev, ki so jih Ljubljanske
mlekarne prispevale kot vzpod-
budo za večjo proizvodnjo
mleka. Od začetka aprila je uki-
njena tudi ta premija, s tem pa
bo prizadetih 90 kmetij. Mle-
karne so dodatek ukinile zara-
di prevelike količine mleka, ki
ga je potrebno izvažati, kar pa
pomeni 10-15 tolarjev izgube
na liter mleka. Država prizna
le 5 tolarjev izvoznih stimula-
cij, razlika pa seveda pomeni
izgubo za mlekarne. »Vse slo-
venske mlekarne so moledova-
le za višji znesek, da ne bi bili
prisiljeni količinsko omejevati
odkupa, vendar na kmetijskem
ministrstvu odgovarjajo, da do-
kler dajejo kmetom premije za
koncentracijo mleka, ni potre-
be za višjimi izvoznimi stimu-
lacijami,« je povedal Plaznik.
Menda prihaja do razkoraka s
strategijo razvoja kmetijstva,
ker se pridelava mleka količin-
sko povečuje tudi v dolini.
V Zadrugi Mozirje so tudi
uradno protestirali proti spre-
membam v intervencijski poli-
tiki za letošnje leto, protest so
naslovili na Zadružno zvezo
Slovenije, vendar pa s svojimi
težavami niso naleteli na pre-
veliko razumevanje.
Posledica takšne politike je
seveda globoko razočaranje
med kmeti nad odnosom, ki ga
ima država, na višinskih in hri-
bovskih kmetijah pa lahko tak-
šen odnos pusti hude posledi-
ce. »Čez noč so udarili najbolj
pridne, kar sicer opravičujejo
z Evropo in evropskimi stimu-
lacijami. Prepričani smo, da bi
bilo potrebno neko prehodno
obdobje, saj je takšna odloči-
tev hud šok predvsem za mla-
de gospodarje, ki so bili doslej
pripravljeni kmetovati tudi v
težjih pogojih. Sedaj se zna
zgoditi, da bodo ti mladi kme-
tovalci pograbili prvo prilož-
nost in se zaposlili, s tem pa so
kmetije prepuščene počasnemu
propadu,« je nakazal Plaznik.
Seveda je zaradi teh težav naj-
bolj na udaru Zadruga, ki jo
kmetje krivijo za nastal polo-
žaj, vendar pa so tudi v Zadru-
gi povsem nemočni in ne mo-
rejo storiti ničesar.
URŠKA SELIŠNIK
Na volišča
Volitve v svete zreških In konjiških
krajevnih skupnosti
V nedeljo, 21. aprila, bodo
krajani občin Slovenske Ko-
njice in Zreče ponovno izbi-
rali nove predstavnike krajev-
nih skupnosti v svetih KS. Vo-
litve krajevnih svetnikov bo-
do po večinskem sistemu.
V šestnajstih KS občine Slo-
venske Konjice bo o kandidatih
odločalo več kot 10 tisoč voliv-
cev, skupno je kandidature vlo-
žilo 240 kandidatov, izvoljenih
pa bo natančno 100. Po 5 članov
bodo volili v KS Vešenik, Dobra-
va-Gabrovlje, Konjiška vas, Po-
lene, Sojek-Kamna Gora, Špita-
lič, Draža vas in Spodnje Gru-
šovje. V KS Bezina, Zeče, Žiče,
Jernej, Zbelovo in Tepanje bodo
volili 7-članski svet KS. V KS
Loče bodo v svet K S prav tako
volili 7 članov, toda v petih vo-
lilnih enotah: v naseljih Kloko-
Čovnik, Suhadol, Mlače. Penoje,
Lipoglav in Oslrožno bodo izvo-
lili 3 svetnike, po dva svetnika pa
v drugi volilni enoti (naselja
Koble, Kravjek, Mali Breg in Po-
dob) ter v peti volilni enoti, ki ob-
sega Loče. V svet KS Slovenske
Konjice bodo volivci izvolili 11
članov: v naselju Škalce 2, v Slo-
venskih Konjicah 7 in na Blatu
ter Zgornji Pristavi po enega čla-
na.
V šestih KS občine Zreče za
40 krajevnih svetnikov kandidi-
ra 130 krajanov. Svet KS Zreče
bo štel 11 članov, sveta KS Go-
renje in Stranice bosta 7-članska,
v KS Resnik, Dobrovlje in Sko-
marje pa bo v svetih po 5 članov.
Volitve bodo potekale po za-
konu, obstaja pa tudi možnost
predčasnih volitev na sedežih vo-
lilne komisije, v primeru bolezni
možnost glasovanja na domu in
glasovanja po pošti. B.Z.
IVIlIlionI v luknjah
Jeseni bo popravljene pol ceste LJubno-Luče
Na cesti Ljubno-Luče se je
zopet začelo nekaj premika-
ti, saj so delavci Cestnega
podjetja Celje začeli s popra-
vilom deloma povsem uniče-
ne ceste, ki jo je najbolj pri-
zadela poplava v letu 1990.
V letošnjem letu namerava-
jo popraviti 2,4 kilometra ce-
ste (do lučke meje), za kar bo-
do porabili 247 milijonov to-
larjev. Od tega je za dela v vi-
šini 93 milijonov tolarjev pred-
videnih v letošnjem proračunu,
ostalo pa iz protokola, podpi-
sanega med Ministrstvom za
promet in zveze ter predstav-
niki treh koalicijskih strank
(Polajnar, Potrč in Anderlič).
S tem so praktično izčrpana
sredstva iz republiškega prora-
čuna za prihodnje leto. V Lu-
čah pravijo, da bodo vse sile
usmerili za pritisk na Direkci-
jo za ceste, naj pripravi potreb-
no dokumentacijo tudi za na-
daljevanje rekonstrukcije ceste.
Sicer je priprava dokumentaci-
je menda v zaključni fazi.
S prvim delom ceste, ureje-
nim že pred časom, in letošnji-
mi deli bo prenovljena približ-
no polovica ceste med Ljubnim
in Lučami. »Če bomo pred vsa-
kimi volitvami uspeli urediti
takšen odsek, bo cesta Ljubno-
Luče dokončana v letu 2004,«
komentira župan občine Luče
Mirko Zamernik, ki je tudi
povedal, da dela na cesti letos
ne bodo zaključena pred jesen-
skim časom, saj se tudi izvajal-
ci zavedajo, da bodo letos do-
bili plačan le tisti del, ki je za
cesto namenjen v letošnjem re-
publiškem proračunu. Sicer del
itak ni možno opraviti prej kol
v 7 mesecih. Zaradi popravila
bo precej oviran tudi promet,
vendar bodo vsaj domačini te
ovire sprejeli z razumevanjem,
ki ga trenutno za uničeno ce-
sto pač ne morejo občutiti.
Po navedbah lučkega župa-
na Zamernika se v povezavi s
cesto, od rekonstruiranega od-
seka dalje, pojavlja še ena te-
žava. Lani so namreč iz držav-
nega proračuna za odpravo naj-
bolj nevarnih odsekov oziroma
»črnih lukenj« menda nameni-
li 27 milijonov tolarjev, zato za
letošnje leto ni pričakovati več-
jih vzdrževalnih del. V Lučah
so povabili vse najbolj odgo-
vorne, predstavnike republiš-
kega cestnega ministrstva,
UNZ Celje, upravljavca cest in
Direkcije za ceste, naj pridejo
24. aprila v Luče povedat in po-
kazat, kje je realiziranih tistih
27 milijonov tolarjev.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: EDI MASNEC
Cestni utrinek med Ljubnim in Lučami,
Na plazu
ponovno težave
Preteklo soboto so do-
mačini, vezani na cesto
Solčava-Sv. duh, ponovno
ostali brez cestne poveza-
ve. Na Macesnikovem pla-
zu se je podrl most, zato
prehod čez plaz ni bil mo-
goč.
Zal popravilo ceste oziro-
ma mostu ovira precejšnja
količina snega, ki je zapa-
del v zadnjem času. Že v za-
četku tedna so z mostu od-
stranili sneg ter pripeljali
stroj, s katerim bodo odstra-
njevali blato. Za vsa nadalj-
nja dela bo treba počakati,
da skopni sneg. Šele potem
bodo upravljavci ceste vide-
li, kaj lahko storijo.     US
Št. 15. - 11. april 199«
9 \
INTERVJU
celotno
stanovanjsko
gospodarstvo
^stanovanjski zaiirugl AtrU zaokrožujejo zaiJružno stanovanjsko
\taiJnJo In upravništvo še s prometom nepremičnin_
stanovanjska zadruga
^trij je bila v Celju ustanov-
j^ni) leta 1978, registrirana
^to zatem, do leta 1990 pa je
Ijlovala v okviru samouprav-
^ stanovanjske skupnosti,
iredi tega leta se je osamos-
jjila in kot stanovanjska za-
[ruga sodelovala pri gradnji
$00 stanovanjskih hiš. Kot
ijvseh področjih, se je v zad-
ijjh letih tudi v stanovanj-
kem gospodarstvu zgodila
rsta sprememb, prišel je no-
istanovanjski zakon, ukinje-
leso bile olajšave prometne-
a davka, sprejet je bil nov za-
;on o zadrugah... kar je po-
nenilo, da seje morala zadru-
a reorganizirati. O tem smo
Ibselitvi v nove poslovne pro-
tore, ki pomenijo tudi širitev
adružne dejavnosti, povpra-
jli direktorja SZ Atrij Petra
'uhana.
"Začeli smo se ukvarjati z
pravljanjem stanovanj, skrbi-
10 za nekaj več kot tretj ino celj-
Icega stanovanjskega fonda, za
JOO^od 12.500 stanovanjskih
not. Že kot najemniki v posiov-
ih prostorih na Vodnikovi 11
no v teh letih prenovili pod-
Irešje in dobili še nekaj dodat-
ega prostora, a za nadaljnjo ši-
tev naše dejavnosti ni bilo več
ožnosti, zato smo se odločili
a nakup novih poslovnih pro-
tov. Zdaj, v Ingradovem po-
sfovnem centru, načrtujemo v
kikcm s svojo dejavnostjo po-
kriti celotno stanovanjsko po-
iročje - od zadružne gradnje in
ipravljanja s stanovanjskim
fondom, do celotnega prometa
nepremičninami."
Vaša temeljna dejavnost je
lila doslej zadružna gradnja,
adnje objekte, ki so zdaj kon-
ani, ste gradili na Ostrož-
lem. Ocenjujete, da je v Ce-
iu §c kaj možnosti za zadruž-
10stanovanjsko gradnjo, gle-
le na to, da trenutno ni več-
ih komunalno urejenih kom-
pleksov za individualno sta-
novanjsko gradnjo?
Želimo, da bi gradili še na-
prej. Zavedamo se, da tolikšne-
ga interesa za zadružno gradnjo
po ukinitvi olajšav pri promet-
nem davku ne bo več, vendar
pa smo po tej ukinitvi vseeno
za zadružnike zgradili 31 hiš na
Ostrožnem, ki smo jih že pre-
dali lastnikom in jih z vpisom v
zemljiško knjigo izročili gradi-
teljem. Kot sem dejal, želimo
graditi naprej, vendar je v Ce-
lju odprta problematika stavb-
nih zemljišč. Je nekaj primer-
nih lokacij, vendar je zanje tre-
ba na občinski ravni sprejeti
srednjeročne plane, rešili prob-
lematiko zavarovanja zemljišč
1. kategorije, sprejeti urbanistič-
ne projekte, zazidalne načrte in
izvesti komunalno opremo. Na-
dejamo se, da bi do leta 2000
vse to steklo in potem bomo
skušali zadružno gradnjo kon-
tinuirano voditi in zagotavljati,
da bi bilo vsako leto nekaj zgra-
jenega, saj smo za ta namen tu-
di ustanovljeni.
Konkretna zadružna grad-
nja v Celju torej spet po letu
2000?
Ne, upamo da bo do tega priš-
lo že prej. Če bodo pripravljal-
na dela optimalno stekla, raču-
nam, da bi z gradnjo lahko za-
čeli že čez dve leti.
Glede na delež stanovanj, s
katerimi upravljate, ste po
statistiki Stanovanjskega
združenja pri GZS na 6. me-
stu med upravniki v Sloveni-
ji, v Celju pa $ 4.700 stanova-
nji zasedate 2. mesto. Po do-
brih štirih letih je z upravniš-
tvom že precej izkušenj, ka-
ko jih ocenjujete?
V začetku so bile zelo velike
težave, vendar se je zdaj naše
delo že ustalilo. Najbolj prob-
lematični so bili odnosi med no-
vimi etažnimi lastniki, ljudje se
niso zavedali, da so skupaj s
svojim stanovanjem kupili tudi
idealni delež na skupnih delih
in napravah, strehah, fasadah,
dvigalih in podobno. Te stvari
so zdaj utečene, hiše so dobro
organizirane in če primerjam
podiatke o tem, koliko v primer-
javi z državnim povprečjem
vzdržujemo na naših hišah, je
naš koeficient trikrat večji od dr-
žavnega. Lani smo v povprečju
za posamezno stanovanje opra-
vili vzdrževalna dela v višini
37.000 tolarjev - razpon pa je
bil od nekaj tisoč do preko 100
tisočakov. Opravili smo tudi ve-
lika dela, prenove streh, menja-
vo kritine, krovsko kleparska
dela, beljenje večine stopnišč...
Med upravniki imate spe-
cifičen položaj. Večinski delež
stanovanj, s katerimi uprav-
ljate, je v blokovnih gradnjah
novejšega tipa. Ker gre za
večstanovanjske hiše, je tudi
ob večjih vzdrževalnih delih
strošek na posamezno stano-
vanje manjši - vendar pa je v
objektih z okoli 60 etažnimi
lastniki najbrž težje doseči do-
govor za začetek posameznih
del?
Drži, da se v manjših hišah
dogovor prej doseže, vendar so
večja dela stroškovno zahtev-
nejša za posameznika, v velikih
hišah pa je do dogovora in ve-
činske odločitve težje priti.
Upravnik lahko na svojo roko
opravi le intervencijska popra-
vila, za vse drugo pa je potreb-
na večinska odločitev. Vendar
pa v Atriju opažamo, daje iz leta
v leto boljše. Lani smo v na.ših
hišah sklenili preko 200 pogodb
za večja vzdrževalna dela, za
takšna torej, za katera smo mo-
rali pridobiti soglasje. Do tega
pa je najlažje priti tam, kjer do-
bro delujejo odbori etažnih last-
nikov in v hišah, kjer smo mi
upravnik, so ti odbori v večini
ustanovljeni.
Kako pa ste zadovoljni s
plačilno disciplino - upravni-
ki se namreč zelo pritožujejo
zaradi neplačevanja opravlje-
nih storitev.
To drži, vendar smo zadmga,
stara 18 let, ki ima svoje obrat-
no premoženje, s katerim pre-
moščamo težave. Res pa je, da
moramo v nekaterih primerih
poseči tudi po sodnih izterjavah
in da dobimo plačilo šele na os-
novi sodne izvršbe. V času reor-
ganizacije sodišč je bil to zelo
zapleten in dolgotrajen posto-
pek, zdaj pa se zadeve malce iz-
boljšujejo. Plačilno disciplino
pa najlažje dosežemo z dobrim
delom, s tem, da hitro in kako-
vostno izvršimo dogovorjena
dela, in ko enkrat ljudje vidijo,
daje delo opravljeno, tudi s pla-
čevanjem ni večjih težav. Stal-
nih oziroma večjih neplačnikov
je med našimi strankami med 5
do 10 odstotkov, ob tem pa je
še kakšnih 5 odstotkov takšnih,
ki svoje obveznosti plačujejo z
zamikom.
S preselitvijo v nove poslov-
ne prostore želite v SZ Atrij
zaokrožiti celotno področje
stanovanjskega gospodars-
tva, zato boste okrepili tudi
svojo dejavnost na področju
prometa nepremičnin.
V manjšem obsegu smo za
nekaj naših pogodbenih strank
(ministrstvo za obrambo, repub-
liški stanovanjski sklad) že pro-
dajali stanovanja, zdaj pa bomo
prometu z nepremičninami na-
menili več pozornosti. Proti pri-
čakovanjem je nepremičninski
trg na Celjskem dokaj živahen,
pričakovali smo namreč, da se
bo po letu 1993 promet nekoli-
ko umiril. Pri prodaji oziroma
nakupu stanovanj pa bomo po-
sredovali v okviru stanovanj-
skega fonda, s katerim uprav-
ljamo oziroma tistim, ki je bil
zgrajen v okviru zadružne grad-
nje."
Celjsko območje je glede na
druge predele Slovenije neka-
ko v povprečju po vrednosti
stanovanjskih površin in in-
tenzivnosti prometa z njimi.
Glede vrednosti ugotavljamo,
da so stanovanja najdražja v
Ljubljani in na Primorskem. V
Mariboru, Celju in Kranju so po
več deset odstotkov nižje cene
kot so bile pred letom 1991, za-
to ocenjujem, da pravi trg ne-
premičnin, zlasti pa novogra-
denj še ni zaživel tako kot bi
moral. Gradbene firme nimajo
interesa za gradnjo, saj tudi za-
nimanja za nakup novih stano-
vanj zaradi podcenjenosti starih
ni.
in kakšne so cene v Celju?
Za novogradnje velja, da je
povprečna cena za kvadratni
meter stanovanjske površine
okoli 1.500 DEM, za stanova-
nja stara do 20 let pa je cena pod
1.000 DEM. Višina pa se obli-
kuje glede na lokacijo in veli-
kost stanovanja. Manjša stano-
vanja so dražja, če so komfort-
na in novejša, se cena vrti okoli
1000, pri večjih pa okoli 800
DEM. Na splošno pa velja, da
so najdražja stanovanja v mest-
nem jedru, v primestnih sose-
skah so cenejša, razlika pa se
giblje okoli 20 odstotkov. Za-
nimivo je, da so po stanovanj-
skem zakonu padle tudi cene hi-
šam, čeprav neke neposredne
zveze ni. Zanje velja, da je na
ožjem območju Celja že mogo-
če dobiti za 150.000 DEM kak-
šnih 10 let staro, komfortno hi-
šo. Cene se v nekaterih prime-
rih povzpnejo tudi preko 200 ti-
sočakov, pod 100.000 DEM pa
so na voljo le starejše, manj
komfortne hiše, zvečine na neu-
streznih lokacijah.
IVANA STAMEJČIČ
"PESEIA NilS DRUŽI" r3l
Piše: prof. Rafko Vodeb
is-~---^-—-—-^—^-r
Dr. Gustav Ipavec (1831-
1908), prav tako zdravnik seje
po doktoratu vrnil v Šentjur. Z
bratom Benjaminom sta doži-
vela marčno revolucijo 1848,
kije zbudila njuno miselno za-
vest. V Šentjurju se je včlanil
v delo celjske, mariborske in
ljubljanske čitalnice. Gustav se
je omejil skoraj izključno na
vokalne skladbe, ki so bile z vi-
dika buditeljstva najbolj po-
membne.
Z bratom Benjaminom in
župnikom Ripšiom je izdal ver-
jetno pod Slomškovim vplivom
'Pesmarico za kratek čas'
(1859). Ustvaril je mešani pev-
ski zbor, kije slovel daleč oko-
li. Uglasbil je veliko pesmi, ki
so ponarodele: Vse mine, O
mraku, Le predi, dekle, predi,
Planinska roža, Danici, Zvez-
da, Slovo od doma, Sokolska,
Zdravica, Budnica, Slovenec
sem in druge. Teh pesmi je ug-
lasbil okoli šestdeset. Te pesmi
so bile in so še slovenske v vsa-
kem pogledu, v melodiji in čus-
tvu, kakor jih je doživljal z ljud-
skim občutjem prežeti sklada-
telj.
Veliko zaslug si je pridobil
Gustav na področju splošne
medicine, še posebej v porod-
ništvu in zdravljenju očesnih
bolezni, saj je bil zdravnik ce-
lih petdeset let.
Nad trideset let je bil šentjur-
ski župan. Prizadeval se je za
kmetijsko šolo. Bil je tudi sad-
jar. In sploh je bil v svojem ča-
su najbolj priljubljen ljudski
skladatelj in v Šentjurju in oko-
lici najizrazitejša kulturna in
politična osebnost.
Dr. Josip Ipavec (1873-
1921), Gustavov sin, kije leta
1907 prevzel očetovo prakso.
Toda že leta 1909 je hudo zbo-
lel in si ni več opomogel.
Njegovo glasbeno delo seje
začelo v času, ko je narodno-
buditeljsko gibanje že izpolni-
lo svoje naloge. Tudi na glas-
benem področju seje vzpenjal
vedno bolj v evropski okvir. Jo-
sip je ustvarjal že v času, ko je
že tudi pri nas zaživela evrop-
ska moderna. Za zbor je skla-
dal na slovenska besedila, sa-
mospeve pa večinoma na
nemška, posebej mu je bil pri
srcu pesnik Heinrich Heine.
Skladal je tudi za klavir in glas-
bo za oder, katerih smer je bila
zelo groba, vendar je v samos-
pevih močnejši. Za oder je na-
pisal pantomimo 'Možiček' in
opereto 'Princesa Vrtoglavka'.
Bolezen mu je preprečila, da bi
dozorel njegov skladateljski
dar, ki je že nakazal široko
izrazno lestvico in usmeritev v
sodobne evropske slogovne to-
kove.
Tudi drugi sin dr. Gustava
Ipavca, Benjamin, je bil predan
gla.sbi. Bilje ginekolog v Ma-
riboru in je imel tam v kultur-
nem življenju mnogo zaslug
kot buditelj glasbe.
Prispevek, ki so ga dali Ipav-
ci slovenski glasbi, je treba oce-
niti pod različnimi vidiki.
Z narodnostnega vidika sta
Benjamin in Gustav pomem-
bno podprla cilje slovenskega
programa v sredini in drugi po-
lovici 19.stoletja. Benjamin je
bil v Gradcu eden najpomem-
bnejših predstavnikov sloven-
ske kulture, soustanovitelj Slo-
venske čitalnice (1868). Pris-
peval pa je tudi v kulturno, zla-
sti glasbeno življenje v domo-
vini. Vse to in še večje Gustav
pomenil za domači kraj in do-
movino sploh.
Vsi štirje so pomembni za
osamosvojitev in povezovanje
slovenske glasbe z evropsko
sodobnostjo. Prispevki so zna-
čilnosti slovenskega duha in
čutenja.
Prav tako so vsi štirje po-
membni pod čisto estetskim,
umetniškim vidikom, ki je na-
posled pri predstavljanju umet-
niških del edino merilo. Tu sta
posebej tehtna Alojz in Josip,
kajti njuna dela imajo v tem ča-
su umetniško vrednost tudi v
evropskem merilu. Skladbe
Gustava Ipavca oblikovno ni-
majo posebno širokih zasnov,
a so tehnično dobre in imajo
umetniško težo. Pristne so in so
do danes ohranile svoj čar. Ne-
katera Benjaminova dela, zla-
sti samospevi, razodevajo sa-
mobitnega mojstra s prvinsko
ustvarjalno močjo.
Ipavci so imeli v svoji dobi
in so za ta čas ohranili prvo me-
sto v razvoju slovenske glasbe,
hkrati pa imajo svoj pomen v
evropskem merilu.
'Delo /pavcev ni presahnilo.
Pomemben, dragocen doku-
ment iz zgodovine slovenske
glasbe je, pa tudi slovenska
kultura nasploh'
( Dr. Dragotin Cvetko)
Muzejska zbirka skladateljev
Ipavcev je razstavljena v dveh
lepo opremljenih prostorih
rojstne hiše dr. Josipa Ipavca v
Ulici skladateljev Ipavcev v
Šentjurju. Vredna je ogleda.
Nič čudnega torej ni, da se
je v Šentjurju razvilo bogato
glasbeno življenje, katerega de-
dič je sedanji jubilant MPZ
skladateljev Ipavcev - Šentjur.
Nov zagon zdravemu mestu?
^lanl projektnega sveta Celje - ziJravo mesto ne nameravajo
^muilltl še ene priložnosti
Prejšnji petek, dan pred
^etovnim dnevom zdravje, ki ■
|a je letos spremljalo geslo
^rava mesta za boljše življe-
'je, se je v Celju prvič v novi
[Jstavi zbral projektni svet
^*lje - zdravo mesto.
V projektu zdravih mest v ok-
"'■^ Svetovne zdravstvene or-
'''ni/acije je vključenih že pre-
1"tisoč mest, med njimi tudi se-
'^m iz Slovenije. Celje lahko
j^rstimo med mesta, ki so za to,
"^bi upravičila ime zdravo me-
"o, že marsikaj naredila, čeprav
še ni uspelo tudi ustrezno
'f^Jstaviti. Del krivde gre pri-
"?ati tudi projektnemu svetu v
"'nulem mandatnem obdobju,
j' po oceni, ki jo je bilo mogo-
slišati v petek, ni našel svoje
'fave vloge. Sedanji svet bi naj
[•odpravil, pogoj za to pa je tu-
't^oljša seznanjenost članov z
'J'hovimi nalogami. V petek so
^^e dogovorili, da bodo o tem
'^'pravili poseben pogovor, na
'^^trem bi naj posamezni člani
"^i predstavili svoja videnja
'^dočega dela, s katerim bi naj
vzpodbujali druge k ustreznemu
razmišljanju in ravnanju.
Koordinator projekta v Celju
mag. Ivan Eržen je opozoril na
problematiko projektne pisarne,
ki že tretjo leto deluje na Zavo-
du za zdravstveno varstvo s po-
močjojavnih del. Razmisliti bo
treba ne le o tem, kaj bo z njo,
ko bo projekt javnih del ugasnil,
ampak tudi o njeni preselitvi na
ljudem bolj dostopno lokacijo
v mestu. "Dolžni smo pripravi-
ti mestu prilagojeno zdravstve-
no politiko, zato moramo poz-
nati specifične razmere in po-
trebe ter način, kako jih uresni-
čevati. Raziskava o življenju
Celjanov je prvi del te študije,
ki bo omogočila bolj jasne opre-
delitve ciljev in poti do njih,"
je poudaril.
Predsednik projektnega sve-
ta, celjski župan Jože Zimšek,
paje izpostavil nekatere dosež-
ke mesta, ki so večini postali že
sami po sebi umevni - od priza-
devanj za čistejši zrak in zdra-
vo pitno vodo, do izboljšanja
kakovosti vodotokov. V zvea
z zagotavljanjem zelenih povr-
šin paje povedal, da bo mesto
skušalo odkupiti vse gozdove,
ki ga obdajajo (sedaj je že last-
nik 280 hektarjev gozdov), ne
bi pa smeli pozabiti tudi na
Šmartinsko jezero, ki mora po-
stati sprehajališče Celjanov.
Marsikaj je bilo že narejenega,
še zlasti na enem najpomem-
bnejših področij - vzgoji otrok
za zdravo življenje, še več dela
mesto čaka, omejuje pa ga pred-
vsem denar, ki ga ni za vse. In
ravno pri vplivu na smotrno raz-
delitev denarja za cilje, ki na
zdravo mesto najbolj vplivajo,
mora najti projektni svet svoje
mesto.
MBP
Št. 15. - 11. april 1996
KULTURA

Domišljija v sodelovanju z muzejem
Sreanjeveške pečnice In Herman II. v ustvarjalnosti šolarjev s Celjskega
Ob zaključku razstave Gotika v Slo-
veniji so v celjskem Pokrajinskem mu-
zeju podelili nagrade najboljšim učen-
cem in dijakom, ki so z literarnimi in li-
kovnimi deli zmagali na regijskem tek-
movanju v poznavanju Celjskih knezov
in oblikovanju srednjeveških pečnic. Ob
tej priložnosti so pripravili recital Bo-
ruta Alujeviča iz SLC Celje, prebrali na-
grajene spise in razstavili vse pečnice,
ki so jih šole poslale na tekmovanje.
Ob dveh veliki razstavah Gotika v Slo-
veniji - Svet predmetov in Gotika na Koz-
janskem, ki sta do konca februarja oziro-
ma marca gostovali v Pokrajinskem muze-
ju in se nanašata na srednji vek, seje mu-
zealcem porodila zamisel, da spodbudijo
ustvarjalnost mladih in jim približajo zgo-
dovino mesta. Zato so za osnovne šole v
regiji razpisali tekmovanje za najlepše iz-
delano srednjeveško pečnico in za najboljši
prosti spis na temo En dan sem bil Her-
man II. Srednješolci pa so lahko tekmova-
li v ustvarjanju najduhovitejšega dialoga s
celjskim grofom Hermanom II. Osnovno-
šolski odziv je bil zelo velik, saj so v mu-
zeju prejeli 3.5 spisov in 167 pečnic, sred-
nješolci pa so poslali le tri dialoge.
Med izdelki so strokovne komisije iz-
brale najboljše in jim na prireditvi v četr-
tek, 4. aprila, podelile lepe nagrade. Naj-
boljši spis En dan sem bil Herman II. je
napisal Kristian Koželj iz III. osnovne Šo-
le Celje, drugi paje bil Samo Bardutzky
iz iste šole. Dve tretji nagradi sta prejela
Matjaž Drev iz OŠ Frana Roša v Celju in
Metka Pire iz OŠ Slavka Šlandra v Pre-
boldu.
Najlepšo gotsko pečnico je po mnenju
komisije izdelalaTjaša Lavbič iz OŠ Pra-
nja Malgaja v Šentjurju, druga je bila Ma-
rija Bilič iz II. osnovne šole Celje, tretji
nagradi pa sta prejela Andrej Čretnik iz
OS Blaža Kocena na Ponikvi in Aleš An-
želak iz OŠ Blaža Arniča v Lučah ob Sa-
vinji. Četrto nagrado za izvirnost so pode-
lili Luciji Gošnik iz OŠ Pod goro v Slo-
venskih Konjicah.
Najduhovitejši dialog s Hermanom II. je
napisala Daša Kovačič iz Gimnazije Lava
v Celju in za nagrado bodo jeseni njen tekst
tudi uprizorili na prireditvi v spomin izu-
mrtja zadnjega Celjskega.
Prvonagrajeni osnovnošolci so prejeli
zlatnike, drugonagrajeni walkmane, kijih
je muzej kupil s pomočjo Nove Ljubljan-
ske banke, tretja in četrta nagrada pa so bi-
li srebrniki, kijih je podarila Zlatarna Ce-
lje.
TC
Foto: SHERPA
Tjaši Lavbič je predsednik občinskega sveta Mestne občine Celje Lojze Oset izročil
priznanje za najlepšo gotsko pečnico.
ZAPISOVANJA
Domovina,
bolečina
moja!
Piše: Tadej Čd
Hja, ne morem si kaj, da te-
ga ne bi do konca izhlebetal.
Namreč! Seveda dobro veste,
da v nekdanji kavarni hotela
Union v Ljubljani danes delu-
je Cafe Teater. In, da v okviru
programa, ki je bolj ali manj
glasbeno in gledališko zame-
jen, obstajajo tudi talk showi.
In na nekaterih sem sodeloval
tudi sam. In v enem takem talk
showu sem poslušal tudi raz-
mišljanje o domovini. Domo-
vinsko razmišljanje. In pri tem
sploh ni pomembno, katero do-
movino je imel ta razmišljajo-
či v mislih. Domovino, pač.
Slovenijo, Italijo, Grenlandijo,
kupolo na Veneri... Pomembno
je predvsem to, da danes v do-
bi informacijskih avtocest, hi-
trih telekomunikacijskih pove-
zav, hitrih avtomobilov, super-
soničnih televizorjev in nu-
klearnih sendvičev, še sploh
kdo razmišlja o tako zelo na-
čelnih in "zastarelih " ter pr-
vinskih temah, kakršna je de-
nimo domovina.
Hja, ne boste verjeli, toda še
vedno se najde kak zanesenjak,
ki mu ni vseeno, kje in kakšna
je njegova domovina. Klobuk
dol, ljudje! Tistega, ki danes še
sploh ve za svojo domovino, je
treba neskončno spoštovati.
Mislim popolnoma zares. Ker
končno, samega sebe si eno-
stavno ne znam predstavljati,
da bi recimo sedel nekje na ba-
zenu, ob robu bazena na tistem
štartnem bloku in kot kakšen
starogrški fdozof razmišljal o
meni tako hudih temah, kakr-
šna je domovina. In veste kaj?
Ko sem poslušal tega misleca
o domovini, njegova domovin-
ska razmišljanja, ko sem se po-
tem pozno ponoči vračal do-
mov s tega talk showa, sem se
v avtu zalotil, kako neumno
prehitro vozim in namesto na
vožnjo, na cesto pred sabo, na
pijančke, ki nerodno prečkajo
ceste, mislim na domovino.
Meditiram o domovini. Prekle-
to! In se odločil, da enkrat za
vselej razčistim s tem sranjem,
imenovanim domovina. Da na-
vsezadnje neke svoje donio]
ne sploh nimam. Da je enosta
no ne morem imeti. Da mi
ko upanje v domovino ubije i
kanje po miški, da se vse sai
o domovini razblinijo v tisM
trenutku, ko se odločim in m
ko Interneta kupim glcdalii
vstopnico za predstavo]
Burgtheatru na Dunaju, koi^
zaslonu vidim oglas za hi
pizzo v Orlandu na Floridi.
Še več, ko gledam nogon^.
no tekmo med Slovenijo
Poljsko seveda navijam za 51
venijo. Toda ne iz nekih gli
Ijih domovinskih čustev, pač}
izključno zaradi emotivnih ra
logov. Ker če bi s Poljsko igri
la Hrvaška, bi navijal za /j
vaško. Enako za Jugoslavij
Makedonijo, Bosno. (Hja, j
raznoraznih prvenstvih imm
tako v ognju več želez; ko i
pade ena ekipa jo že nadon
sti druga - stvar je precej k
zanimiva). Kar pa spet ne ^
meni, da imam več domovi
Ker sem v primeru finalne te
me svetovnega prvenstva
ZDA med Brazilijo in Italt
navija/ za slednjo. Jasno, A
lano je eno lepših in bolj p
jaznih mest, kar jih poznam.,
nanj sem emotivno vezan. F
dobno kot na Italijo Pa čepr\
zaradi naše zahodne sose^
kakšen Zoran Thaler ne m&
zatisniti očesa. i
Hja, domovina je lahko d\
nole bolečina. Stvar emocij. H
pa kakšne nacionalne ali kaii
šnekoli že pripadnosti Ker, i
bi se zdajle odločil in prešel
v Rusijo, bi pač bila Rusija m
ja domovina. Seveda, če bi /i
emotivno prepričala Zato j
bi se morala prekleto potrui
ti. In do danes me ni še nobei
domovina tako zelo prepria
la, da bi lahko s ponoso
vzkliknil, kako zelo jaz ljubi
tole mojo domovino.
Zakaj bi ne pel?
Mešani pevski zbor Zveze društev upokojencev Celje m
slavlja 35-letnico delovanja - jubilejni koncert so pripraviN
torek, 9. aprila, ta mesec, 16. in 23. aprila, pa pripravljajo!
dva koncerta.
Hkrati z zborovskim jubilejem praznujejo tudi 40-letnico gia
benega dela svoje zborovodkinje Jožice Soko. Gostje torkove^
jubilejnega koncerta MePZ ZDU Celje so bile nekdanje pev^
MPZ I. OŠ Celje, vokalna skupina Kompolčani in pianist Hin'
Haas. Kot solista sta zapela tenorist Dušan Hercog in baritoni
Roman Zapušek, pokrovitelj koncerta paje bila .Mestna obii
Celje.
Pavllha pri Hermanu I
v Hermanovem gledališču otroškega muzeja oddelka M<
žeja novejše zgodovine Celje te dni gostuje Pavlihovo gled'
lišče Globus iz Ljubljane. I
Danes, v četrtek, se predstavljajo s tremi ponovitvami PavliW
vih dogodivščin, prihodnji četrtek, prav tako ob 10., 11,30.
16,30. uri pa prihajajo ljubljanski lutkarji v goste s predstavo J*
ko, Metka in Pavliha. '
Pred beneškim muzejskim salonofU
Mednarodnega muzejskega salona SIME 1996 v BenetM
se bodo letos iz Slovenije udeležili Muzej novejše zgodovi'
Celje, Muzej novejše zgodovine Ljubljana in Mestni mu'
Ljubljana.
O slovenski muzejski predstavitvi na SIME 96, ki bo v Ben'
kah med 20. in 25. aprilom, bodo predstavniki vseh treh sodeluj'
čih muzejev spregovorili na današnji novinarski konferenci. V KJ
turno-informacijskem centru Križanke v Ljubljani pa bodo od''
nes do vključno sobote na ogled tudi vsi trije razstavni paviljoj
Prva nagrada v Maribor
Veliko zanimanje za L a že m, torej sem
Rogaška Slatina se ponaša
z razmeroma bogatim kultur-
nim dogajanjem, domača ob-
čina pa je želela tudi priredi-
tev v znamenju humorja, raz-
vedrila ter smeha. Februarja
so zato razpisali literarni na-
tečaj Lažem, torej sem, nato
pa prejeli kar 221 prispevkov
iz vse Slovenije. Prva nagra-
da je odšla v Maribor, druga
v Ljubljano, tretja na Jeseni-
ce.
Slovenci so v Rogaško Slati-
no poslali najrazličnejše pris-
pevke o laži, od pesmi, humo-
resk in aforizmov do satir ter
drugih humorističnih zvrsti.
Prispevke so označili le pod ši-
fro, komisija, ki sojo sestavlja-
li prof Jože Lipnik, Tone Part-
ljič in Anatol štern pa je vse
skupaj pregledala in ocenila.
Avtorjem najboljših prispevkov
so pred dnevi, na odmevni pri-
reditvi Borza humorja Rogaška
Slatina 96, podelili privlačne
nagrade. V polni Kristalni dvo-
rani je nagrajena dela bral
"žlahtni komedijant", igralec
Bojan Emeršič, prireditev pa so
združili z nastopoma Jurija
Součka ter Alenke Pinterič.
Nagrade ter priznanja sta po-
delila predsednik organizacij-
skega odbora, župan mag.
Branko Kidrič ter predsednik
strokovne žirije, prof. Jože Lip-
nik. Prvo nagrado je prejelo de-
lo Zaplešiva v maju, v^katerem
seje Tatjana Čobal-Špelec iz
Maribora lotila zlaganosti člo-
vekovega početja v medijskih
oglasih. Drugo nagrado so po-
delili Ivi Mohar iz Ljubljane za
zgodbo o sožitju laži od rojstva
do smrti. Tretjo nagrado pa sta
prejeli Magdalena Cundrič in
Sonja Karanter z Jesenic za sa-
tirično pisanje o aktualnem do-
gajanju v Zdravilišču Rogaška
Slatina.
Udeležencem literarnega na-
tečaja Lažem, torej sem, so po-
delili tudi pet posebnih priznanj,
prejeli pa so jih Bojan Foršček
iz Ljubljane, Nevenka Malek iz
Maribora, Matej Strmole iz
Ljubljane, Mateja Logar iz Kra-
nja ter Jožica Lorenci iz Mari-
bora.
Po zaključenem natečaju so
izdali brošuro s številnimi izbra-
nimi prispevki. V Rogaški Sla-
tini pa zaradi izjemnega odme-
va že razmišljajo, da bi postal
natečaj vsakoleten.
BRANE JERANKO
Osemstopetdeset let med platnicami
Izšel Je zbornik Konjiško - 850let pražupnije
Nadžupnija Slovenske Ko-
njice praznuje letos 850-letni-
co prve omembe v zgodovin-
skih pisnih virih, toda njeno
življenje je zagotovo še dalj-
še. Kaj vse se je dogajalo in
kako je človek živel v tej veli-
ki župniji razodeva zbornik z
naslovom Konjiško - 850 let
pražupnije. Zbornik je ob po-
moči občine in številnih sode-
lavcev konec marca izdal Na-
džupnijski urad Slovenske
Konjice.
"Zbornik je kakor mozaik, ki
razodeva zgodovinski življenj-
ski utrip," je v spremni besedi
zapisal mariborski škof, dr.
Franc Kramberger, ob tem pa
dodaja: "850-letni jubilej je za
tukajšnje ljudi najprej pomem-
ben zgodovinski dogodek, ob
katerem naj bi si zdajšnji rodo-
vi priklicali v zavest tiste kore-
nine, iz katerih so predniki rasli
v samostojnem cerkvenem in
krajevnem občestvu, hkrati pa
razodeva tudi tiste vire, iz kate-
rih so zajemali življenjsko moč.
850-letni jubilej je tudi verski
dogodek, saj razodeva večsto-
letno pričujočnost Cerkve ter
rast verskega in duhovnega živ-
ljenja. Visoki jubilej paje ne-
nazadnje tudi pomemben kul-
turni dogodek, saj je tod z vero
rasla tudi kultura, izobrazba in
sploh civilizacija. O tem priča-
jo številne ustanove, ki so na-
stajale in delovale v mestu. Ni
torej nič čudnega, da se Sloven-
ske Konjice lahko ponašajo z
vrsto zaslužnih osebnosti na
verskem, kulturnem, pedagoš-
kem in prosvetnem področju.
Poleg duhovnikov, stalnih in
rednih dušnih pastirjev, potrju-
jejo prav te osebnosti, omenje-
ne v zborniku, bogato kulturno,
prosvetno in narodnostno živ-
ljenje Konjičanov v preteklih
stoletjih."
V zborniku so skušali pisci na
kratko prikazati Konjice v tem
dolgem časovnem obdobju.
Omejili so se na nekatera po-
glavja in časovna obdobja, od
katerih ni nobeno povsem izčrp-
no, saj bi, denimo o zgodovini
šolstva, gospodarstvu in gibanju
prebivalstva bilo mogoče napi-
sati prave monografije. To zgo-
dovinsko bogastvo in razno do-
gajanje je arhidiakona Ivana
Pajka spodbudilo, da je začel
pripravljati zbornik. Že pred
dvema letoma so povabili k so-
delovanju zgodovinarje, duhov-
nike in druge strokovnjake.
Vlogo urednikaje ob arhidiako-
nu prevzel še dr. Anton Ožin-
ger, besedila pa je lektorirala
prof. Marija Menih. Naslov-
nica je delo fotografa Vikija
Lušenca, v dva tisoč izvodih pa
je knjigo natisnila konjiška ti-
skarna Petrič. Zbornik je mogo-
če kupiti v konjiški župniji za
dva tisoč tolarjev. B.F.
Ruske velikonočne pesmi
AkailemskI zbor MIhall Glinka tu ti I na Celjskem
V teh dneh gostuje v Sloveniji najstarejši ruski zbor Mi-
hail L Glinka ali Capella iz St. Petersburga, ki ga vodi Vla-
dislav Černušenko. Na turneji prepeva zbor speve ruske ve-
likonočne liturgije in ruske narodne pesmi. V soboto, 6. apri-
la je nastopil v Rogaški Slatini, na našem območju pa bo
spet v petek, 12. aprila, ko se bo predstavil v župnijski cerk-
vi Sv. Duha v Celju in 17. aprila, ko bo nastopil v župnijski
cerkvi Sv. Mihaela v Šoštanju.
Zbor je že stoletja veselje in
ponos ruskega glasbenega sve-
ta ter središče poklicnega glas-
benega izobraževanja. Zgodo-
vina zbora je povezana z raz-
vojem ruske glasbene kulture v
celoti, saj predstavlja Kapela
prvi ruski zbor, prve operne in
baletne predstave, prvo poseb-
no glasbeno šolo, šolsko sre-
dišče za vodje cerkvenih zbo-
rov, prvi ruski simfonični or-
kester in prvo filharmonično
združenje. Zbor je bil vedno
nepogrešljiv pri izvajanju naj-
bolj zahtevnih del svetovne
zborovske literature. Po padcu
komunizma sta doživljala zbor
in orkester novo preobrazbo,
sedaj pa želita ohranjali viso-
ko strokovno kakovost najsta-
rejše ruske glasbene ustanove.
Dirigent Vladislav Černu-
šenko je zbor prevzel leta 1974
in pod njegovim vodstvom je
dosegel zavidljivo umetniško
raven in pričel izvajati rusko
duhovno glasbo, kije bila dol-
go časa prepovedana.
TC
Št. 15. - 11. april 1996
ti
KULTURA
jborovsKa
gDletnica
V Kulturnem domu
yojnik pripravljajo v pe-
jjl^, 12. aprila, ob 19, uri
jybilcjni koncert ob 60-
jtnic' domačega Moškega
pevskega zbora KUD
france Prešeren.
/bor, ki ga sestavlja 28
pevcev, tretje leto zapored
^di zborovodkinja Emili-
ja KIndnik Sorčan, naju-
,jlejncm koncertu pa bodo
napeli tudi pod dirigentsko
palico predhodnih štirih
zborovodij Marjana Lebi-
jla, Toneta Volaska, Rudi-
ja Sakelška in Mire Ko-
dru n.
IS
V ritmu z najboljšimi
Odmeven nastop Celjskega pevskega društva na velikem
meiJnaroiJnem tekmovanju
Pretekli teden seje mešani
zbor Celjskega pevskega
društva udeležil velikega
evropskega tekmovanja pev-
skih zborov v mestu Riva del
Garda ob Gardskem jezeru v
Italiji. Gre za eno najbolj
množičnih zborovskih manife-
stacij v Evropi, ki je v organi-
zaciji zborovskega združenja
"musica mundi". Na letoš-
njem tekmovanju seje pome-
rilo kar 93 zborov iz 22 držav.
Zbori so tekmovali v različ-
nih kategorijah glede na sesta-
vo, težavnostno stopnjo ali glas-
beni slog (renesansa). Celjsko
pevsko društvo je sodelovalo v
kategoriji pevskega programa,
ki je bila po udeležbi najmoč-
nejša. V hudi konkurenci 28
mešanih zborov, kjer so pred-
njačili zlasti odlični ruski in
skandinavski zbor, so si Celja-
ni priborili bronasto odličje. Si-
stem ocenjevanja je sicer podo-
ben kot na prireditvi "Naša pe-
sem" v Mariboru, vendar kon-
kurenca neprimerno kvalitetnej-
ša.
Celjski zbor je na tem tekmo-
vanju, pod vodstvom dirigenta
Edvarda Goršiča, zapel Pater
noster Giuseppa Verdija, Ryt-
mus Ivana Hrušovskega in Že
rožce cvetejo Vilka Ukmarja.
Zlasti pri izvedbi druge sklad-
be je v dvorani izzvenel dolgin
spontan aplavz.
Sicer pa je to tekmovanje,
oziroma festival, pri katerem
imajo zbori veliko možnosti
spontanega prepevanja. To so
izkoristili tudi Celjani, ki so ob
tem navezali kar nekaj stikov z
drugimi podobnimi zbori.
Skratka, kot že tolikokrat, so bili
člani Celjskega pevskega druš-
tva ponovno kulturni ambasa-
dorji slovenske pesmi in mesta
Celja. EM
Florentinski slamnik v SLG Celje
Vceljskem gledališču so po-
ovno pred premiero. Potem,
ona Odrupododrom še ved-
0 odmeva uspešna predsta-
aPat ali igra kraljev, se ju-
ri, 12. aprila, ob pol osmih
večer obeta nov gledališki
ogodek. V režiji mladega re-
jserja Vita Tauferja, ki se ga
ejjsko občinstvo iz zadnjega
bdobja spominja zlasti po
enavadni postavitvi Linhar-
Dvega Matička, je tokrat na
eliki oder postavil delo Eu-
ena Labiche Florentinski
lamnik.
Svet, ki temelji na meščan-
(em egocentrizmu in provin-
ialni zadrtosti, se v Florentin-
;em slamniku razpre v absurd-
ikrog, na njegovi krožnici pa
neizmerni osamljenosti blodi-
jo človeška bitja, omejena s svo-
jimi majhnimi projekti, ki se
lahko vsak trenutek sesujejo v
brezno niča... Tako napovedu-
jejo novo predstavo v gledališ-
ču.
Med ustvarjalci so poleg re-
žiserja, kije prispeval tudi glas-
bo, prav tako znana imena iz
umetniškega sveta. Med gosti
velja posebej omeniti koslumo-
grafa Alana Hranitelja, ki je s
Vitom Tauferjem sodeloval že
v celjski postavitvi Linhartove-
ga Matička. Znanec gledališča,
uspešen scenograf, je tudi Mio-
drag Tabački, ki je tudi za Flo-
rentinski slamnik zasnoval sce-
no. Dramaturginja je bila Ma-
rinka Poštrak, lektor Marijan
Pušavec, Anica Milanovič, sicer
organizatorka v gledališču, ki pa
seje s "celjščino" dokazala kot
igralka v komediji Maček u ža-
klu, je pri tej predstavi sveto-
valka za celjsko izreko, Miro
Podjed pa svetovalec za gorenj-
sko izreko.
V Florentinskem slamniku
bodo zaigrali: Renato Jenček,
Miro Podjed, Vlado Novak,
Bruno Baranovič, Drago Kaste-
lic, Tomaž Gubenšek, Mario Še-
lih, Bojan Umek, Igor Sancin,
Barbka Cerar, luna Ornik, Mi-
lada Kalezič, Hana Komar, Mir-
jana Šajinovič, Tina Gorenjak
k.g. in Borut Alujevič.
MP
Kurja koža na turneji čez lužo
Etno trio Kurja koža. Drago in Peter Kunej ter Nenad Firšt bo
od 12. do 23. aprila na turneji v Texasu in Kaliforniji. V Houston
v Texas je skupina odletela na povabilo tamkajšnjega Slovenske-
ga društva in se bo, kot edina skupina iz Slovenije, udeležila etno
festivala. Prav tako v Fontani v bližini Los Angelesa, kjer sloven-
sko društvo Sunkist slavi 70-letnico obstoja in za ta jubilej prireja
veliko slavje. Kurja koža, ki predstavlja drobec slovenske ljudske
kulture z glasbili, ki že hočejo v pozabo, bo tudi na tem slavju.
MP
Sonce pravičnosti in bridke risbe
Te iJnl odpirajo v Pokrajinskem muzeju Celje več zanimivih razstav
v Pokrajinskem muzeju so Celjanom
ib občinskem prazniku ponudili več
azstav. Tako so si že lahko ogledali
itroske izdelke vrtcev Hudinja ob veli-
>i noči in osnovnošolske srednjeveške
lečnice. Jutri, v petek, ob 18. uri pa bo-
lov lapidariju muzeja odprli arheološ-
ko razstavo Sol Invictus - Sol lustitiae s
lodnaslovom Zgodnje krščanstvo na ce-
inskem Hrvaškem, ki bo na ogled do 9.
unija.
Pokrajinski muzej iz Celja je pred leti
rvi ponovno vzpostavil stike z zagrebš-
im Arheološki m muzejem in rezultat tega
odelovanjaje pričujoča razstava, kije bi-
a najprej na ogled v Narodnem muzeju
Ljubljani. Gre za zaokrožen pregled dosež-
kov hrvaške arheologije v odkrivanju ko-
renin krščanstva v hrvaškem delu rimske
province Panonije in na njenem obrobju.
Na simbolni ravni sta njegova mejnika po-
gansko Nepremagljivo Sonce (Sol Invic-
tus) in njegov dedič, krščansko Sonce pra-
vičnosti (Sol lustitiae) kot prispodoba Kri-
stusa.
Dan kasneje, v soboto, 13. aprila ob 17.
uri pa bodo v glavni dvorani Stare grofije
- po otvoritvi Slomškovega spomenika pr-
ve slovenske kiparke Karle Bulovec-Mrak
- razstavili še njene risbe. Bulovčeva, kije
leta 1922 diplomirala kot kiparka na praš-
ki Akademiji za likovno umetnost, je zara-
di pomanjkanja denarja kiparjenje opusti-
la in se oprijela cenejših likovnih tehnik,
predvsem risbe. Njen način izražanja je po-
doben renesančnemu ali baročnemu zara-
di podobnega gledanja na telo, je ob raz-
stavi zapisal umetnostni zgodovinar Aleš
Stopar in dodal: "Njene bridke risbe sku-
šajo povezati rastlinski, živalski in človeš-
ki svet v magično enakopraven kozmos ži-
vih in mrtvih, rojenih in nerojeni."
V sredo, 17. aprila ob 18. uri pa bodo v
Pokrajinskem muzeju odprli še eno razsta-
vo, to bo etnološka predstavitev Dolenj-
skega muzeja z naslovom Od antičnega vr-
ča do majolike.
TC
ko študenti medicine zapojo...
Ha turneji po SlovenJJI ho orkester najprej muziral v Celju
v sklopu tretjega abonmaj-
'l^ega koncerta Zavoda za kul-
tne prireditve Celje in za iz-
'*n, se jutri, 12. aprila, ob pol
"mih zvečer v dvorani kina
fnion obeta lep glasbeni ve-
Na turneji po Sloveniji se bo
"anireč European medical stu-
''snts' orchestra najprej ustavil
''Celju. Simfonični orkester se-
^avjjajo študenti medicine iz
"•^vjlnih evropskih držav. Na-
fal je leta 1993 pod okriljem
Evropskega združenja študen-
"v medicine. Namen orkestra je
N drugim združevati tiste bo-
5e zdravnike sirom po Evro-
ki se lahko poleg svojega os-
'^vnega poklica enakovredno
•[odstavijo občinstvu tudi z mu-
■"^'raniem v simfoničnem orke-
stru.
Vrhunsko raven mednarodne-
sodelovanja študentov so do
J^laj pokazali že trikrat. V le-
'•1 1993 in 1994 v Nemčiji ter
v Veliki Britaniji. Oblika
ff^^ezovanja pa ne ostaja tradi-
'''^nalna le zaradi odmevnosti
Nina Osiaševski
koncertov, temveč tudi zaradi
originalnosti, ki jo odseva na-
vezava: medicina-glasba.
Orkester sestavlja več kot 60
.študentov medicine iz 16 evrop-
skih držav, od Španije, do Ma-
džarske, Islandije do Slovenije
in drugih dežel. Največje Nem-
cev in Britancev. Vsi imajo za
seboj dolgoletno glasbeno izo-
brazbo in nastope v mnogih dru-
gih orkestrih. V Sloveniji orga-
nizira celotno desetdnevno sre-
čanje slovensko združenje štu-
dentov medicine.
Študentje simfoniki bodo
med bivanjem pri nas tudi prid-
no vadili, imeli družabna sreča-
nja in oglede dežele, seveda pa
se bodo udeležili tudi medicin-
skih strokovnih predavanj.
Koncerta v Celju in dan za tem
v Cankarjevem domu v Ljublja-
na bosta osrednja dogodka.
Pod vodstvom dirigenta
Guntherja Weitza iz Nemčije, ki
orkester uspešno vodi vse od
njegove ustanovitve, se bo Eu-
ropean medical students' orche-
stra predstavil z deli Antonina
Dvofaka. Felixa Mendelssohna
Bartholdyja in Camilla Saint-
Saensa.
Solistka bo violinistka Nina
Ostaševski iz Slovenije. Nina je
študentka 3. letnika Akademije
za glasbo v Ljubljani, kjer štu-
dira violino pri profesorju De-
janu Bravničarju. Za seboj ima
veliko tekmovanj in samostoj-
nih recitalov, izkušnje pa si je
nabirala tudi po številnih vio-
linskih šolah sirom po Evropi.
Kot solistka je koncertirala tudi
s simfoniki RTV Slovenija. Ni-
na Ostaševski je tudi študentka
1. letnika Medicinske fakultete
v Ljubljani.
MP .
PRIREDIT¥i

V Slovenskem ljudskem gle-
dališču v Celju bodo jutri ob
19.30, za Abonma premiera,
uprizorili premiero Eugena La-
bicha z naslovom Florentinski
slamnik. Predstavo bodo v sobo-
to ob 19.30, uprizorili tudi za
Abonma sobota večerni in izven,
medtem, ko bodo v ponedeljek ob
20.30 za Abonma Oderpodo-
drom 9 in izven ter v torek ob 17.
uri, za Abonma Oderpodrom 17
in izven, uprizorili predstavo Pat
ali igra kraljev.
V Domu kulture v Velenju
bojutri, v petek ob 20. uri,Ama-
tersko gledališče iz Velenja, upri-
zorilo nagradno predstavo za beli
in rumeni gledališki abonma, z
naslovom Zaljubljenca v podze-
meljski železnici, v režiji Renata
Jenčka. V soboto ob 20. uri, pa
bo gostovalo Primorsko dramsko
gledališče iz Nove Gorice za ru-
meni abonma, s predstavo Misel
lažnivka, avtorja Sama Shepar-
da in v režiji Borisa Cavazze.
V Muzeju novejše zgodovi-
ne bo Pavlihovo gledališče Glo-
bus iz Ljubljane predstavilo Pa-
vlihove dogodivščine in sicer da-
nes ob 10., 11. in 16.30.
V osnovni šoli Lažiše bo v so-
boto ob 20. uri, domače Kultur-
no prosvetno društvo iz Laziš,
predstavilo premiero komedije v
štirih dejanjih z naslovom Izbirč-
na nevesta. Ponovitev bo v ne-
deljo ob 11.30.
V dvorani Zdraviliškega do-
ma na Dobrni bo drevi ob
19.30, promocijski koncert Me-
šanega komornega zbora iz Ce-
Ija.
V dvorani kina Union v Ce-
lju bojutri, v petek ob 19.30,
Evropski koncert študentov me-
dicine, v okviru abonmaja Zavo-
da za kulturne prireditve Celje.
V Narodnem domu v Celju
bo v soboto ob 19. uri, koncert
ob .50-letnici Celjskega plesnega
orkestra Žabe, kijih vodi Tomaž
Grintal. V torek ob 18.00, pa ce-
lovečerni koncert ob 35-Ietnici
delovanja Mešanega pevskega
zbora Zveze društev upokojen-
cev Celje, pod vodstvom Jožice
Soko.
V cerkvi sv. Mihaela v Šošta-
nju bo v sredo ob 19.30, gosto-
val Mešani pevski zbor iz Sankt
Petersburga v Rusiji, Capella Mi-
hail Ivanovič Glinka, ki ga vodi
Vladislav Černušenko.
V Kulturnem centru Laško
bo v torek, 16. aprila ob 19.30,
samostojni koncert kantavtorja
Adija Smolarja s Koroške. V sre-
do, 17. aprila ob 19.30, pa kon-
cert klavirskih duetov, pod vods-
tvom Igorja Dekleve.
V Kristalni dvorani v Rogaš-
ki Slatini bo v soboto ob 18. uri,
revija odraslih pevskih zborov iz
Kozja, Podčetrtka, Rogaške Sla-
tine in Šmarja.
V Zdravilišču Atomske topli-
ce v Podčetrtku bojutri, v pe-
tek ob 20.15, glasbeni večer z vo-
kalno skupino Cvet, društva me-
dicinskih sester Celje.
V Kulturnem domu v Vojni-
ku bo jutri, v petek slavnostni
koncert ob 60-letnici delovanja
Moškega pevskega zbora KUD
France Prešeren, pod vodstvom
Emilije Kladnik.
V Galeriji Mozaik je do 14.
aprila na ogled razstava likovnih
del učencev II. osnovne šole Ce-
lje, z naslovom Pirhi.
V Galeriji v Velenju je na og-
led razstava kiparskih del Ana-
marije Šmajdek.
V Muzeju novejše zgodovi-
ne si lahko ogledate razstavo slik
in kipov Erike Marije Bajuk, v
spominski sobi Starega piskra
pa razstavo Zatirani, a nikdar po--
teptani.
V Pokrajinskem muzeju v
Celju si lahko v Stari grofiji do
14. aprila ogledate razstavo izdel-
kov otrok na temo oživljanja
kmečkih običajev z naslovom
Velika noč, v sredo 17. aprila ob
18. uri, pa bodo odprli raz.stavo
Od antičnega vrča do majolke. V
razstavišču Lapidarij bodo jutri,
v petek ob 18. uri, odprli razsta-
vo Sol invictus - sol lustitiae,
Krščanstvo na celinskem Hrvaš-
kem, Arheološkega muzeja Za-
greb, v razstavišču Glavna dvo-
rana, pa v soboto ob 17. uri, raz-
stavo risb Karle Bulovec - Mrak,
avtorice bronastega kipaAntona
Martina Slomška.
V knjižnici v Šentjurju je do
ponedeljka na ogled razstava li-
kovnih del Viviane Vlah iz Ljub-
ljane.
V Savinovem likovnem salo-
nu je do torka, 16. aprila na og-
led razstava likovnih del akadem-
ske slikarke Suzanne Kiraly
Moss.
V Osrednji knjižnicije do po-
nedeljka, \5. maja na ogled raz-
stava Ex-libris in knjiga.
V avli hotela Dobrna je Li-
mit Štore do 19. aprila postavil
razstavo del dr. Rajka Livia.
V butiku Steklar do ponedelj-
ka, 15. aprila razstavlja dela Pe-
tra Žmajde.
V Zdravstvenem domu v Ce-
lju si lahko do 30. aprila ogleda-
te razstavo Vesne Kajtna.
V hotelu Merx razstavlja do
konca aprila Vlado Geršak.
V restavracijskih prostorih
Celjske bolnišnice do 30. aprila
razstavlja akvarele Karolina Fajs.
V knjižnici Gimnazije center
Celje do konca aprila razstavlja
umetniške fotografije Franci
Horvat.
Union 11.4. in od 13. do 17.4.
ob 16., 18.30 in 21. uri ameriški
film Zadnji dnevi (12.4. kino-
predstave odpadejo); Mali Un-
ion 11.4. in od 13. do 17.4. ob
20. uri ameriški film Ženska za
umret; Metropol od 11. do 17.4.
ob 16.30 in 18.30 ameriški film
Manekenka in detektiv, ob 20.30
pa ameriški film Cas\no.(Kino-
podjetje Celje si pridržuje pra-
vico do spremembe programa.)
Kino Dobrna 13. ob 19. uri
in 14.4. ob 17. uri ameriški film
Ameriški predsednik.
Kino Rogaška Slatina 13.4.
ob 18. uri in 14.4. ob 20. uri ame-
riški film Don Juan de Marco,
13.4. ob 20. uri in 14.4. ob 18.
uri pa ameriški film Plitvi grob.
Kino Polzela 12.4. ob 19. uri
ameriški film Plitvi grob, 14.4. ob
17. uri pa ameriški film Prvi vi-
tez.
Kino Žalec 11. in 14.4. ob 20.
uri ameriški film Zmeda na pošt-
nem vlaku, 12.4. ob 20. uri, 13.4.
ob 18. in 20. ter 14.4. ob 16. in
18. uri pa ameriški film Babe.
Kino Vojnik 13.4. ob 18 uri
ameriški film Sprehod v oblakih,
14.4. ob 18. uri pa film Jezus.
v knjižnici v Velenju bo dre-
vi ob 20. uri kulturni večer z dr.
Zmago Kumer, z naslovom Eno
si zapojmo. Pogovor bo vodil
mag. Jože Hudales.
V Narodnem domu v Celju
bo v ponedeljek ob 17. uri, mod-
na revija z naslovom Štirje letni
časi Srednje frizerske, tekstilne,
strojne in prometne šole.
V Kulturnem domu Zarja
Trnovlje bo Plesni teater Igen
Studia za ples Celje, predstavil
danes in jutri ob 8.30,9.4.5 in 11.
uri, predstavo v koreografiji Igor-
ja Jelena, Smeško med črkami ali
Plesna abeceda.
Št. 15. - 11. april 1996
KULTURA

Kaj naj stori ženska. Ki ima oba enako rada
O ljubezenskem trikotniku na Otlrupoiloilrom ter o ženskih In moških principih zvestobe.___
Na Odrupododrom Slo-
venskega ljudskega gledališ-
ča Celje je bila koncem mi-
nulega meseca rojena še ena
zanimiva in provokativna
predstava. Tokrat je to tra-
gikomedija z naslovom Pat
ali Igra kraljev češkega av-
torja in sodobnika Vaciava
Havela, Pavla Kohouta, v za-
sedbi treh igralcev, Anice Ku-
mer, Janeza Bermeža in Sta-
neta Potiska ter v režiji Fran-
cija Križaja. Po dosedanjih
odzivih občinstva je že lahko
reči, da se je na tim. malem
odru celjskega gledališča ro-
dila nova uspešnica, ki so jo
omenjeni trije igralci in reži-
ser kot takšno zaznali že v ča-
su nastajanja, med študijem.
Predstava Pat ali Igra kraljev
ponuja igralcem široko paleto
Čustvenih stanj, odzivov in
preobratov v okvirih resne in
težke ter večplastne problema-
tike in v okviru same zgodbe,
v ljubezenskem trikotniku, ki
v nevsakdanjih in neobičajnih
razmerah ter odnosih navidez-
no uspeva polnih štirideset let.
In kot je za takšna razmerja
običajno, se tudi v predstavi
eno za drugim nizajo čustva,
od najbolj elementarnih do ti-
stih prefinjenih mešanic, roje-
nih iz laži, sprenevedanj, stra-
sti, maščevalnosti, nečimrno-
sti in seveda vdanosti ter pri-
vrženosti. Skratka, med ljubez-
nijo in sovraštvom ter sli po
maščevanju in težnji po ohra-
njanju človekovega dostojans-
tva ter normalnih odnosov, je
vse tisto, kar ljudje tudi sicer
in danes počnemo v podobnih
igrah in igricah. Vsakdo se lah-
ko najde v njih. In v tem je naj-
večji čar predstave, ki pa ima
še to veliko prednost, da ni za-
težena. Prav nasprotno: težino
problematike je avtor dramske-
ga besedila "omehčal" z duho-
vitimi in komunikativnimi dia-
logi. Ti še posebej izstopajo
skozi sam način igre, ki je zna-
čilna za vse predstave v pro-
dukciji Odrapododrom. Gre za
specifična igralska izrazna
sredstva, za filmsko predstavo
s filmsko igro, torej za pristno
vzdušje, zanimivo tako za
igralce kot za občinstvo. In kaj
je o predstavi in njenem nasta-
janju povedal igralski trio?
Anica Kumer: "V času Štu-
dija sem prišla do spoznanja,
da v takšnih situacijah, polnih
vprašajev in podvprašajev, ob-
staja več resnic. Pri določenih
vprašajih smo se igralci med
sabo pogosto konfrontirali, saj
so tudi naši življenjski pogle-
di na te stvari različni. Vpra-
šanja, ki jih postavlja predsta-
va, niso nek zgodovinski spo-
min, ampak so to aktualna
vprašanja iz sodobnega življe-
nja človeka. Vloga Else, žene
in ženske med dvema moški-
ma, je bila zame zelo zanimi-
vo delo, ena mojih najzanimi-
vejših vlog doslej, ne le po is-
kanju igralskih izrazov, ampak
tudi po vsebini sami."
Janez Bermež: "Gre za
problem sprejemanja težkih in
kočljivih življenjskih situacij
ter za načine reševanja prob-
lemov, ko vsak izmed trojice
vpletenih razmišlja in reagira
drugače. Prav zaradi tega sili
predstava v razmišljanje: kako
bi ja ravnal, če bi bil del tega
trikotnika ali podobnega raz-
merja. Veseli nas, ker je pub-
lika predstavo tako lepo spre-
jela, naklonjena pa ji je bila tu-
di strokovna kritika."
Stane Potisk: "Predstavo ra-
zumem predvsem kot spreten
in dokaj zapleten konstrukt s
trojnim presenetljivim zasu-
kom. Je triplastna spletka treh
akterjev, ki so, vsak po svoje
prepričani, da popolnoma su-
vereno obvladujejo položaj,
dokler osupli nenadoma ne
spoznajo, da so bili v vlogi ma-
nipulatorjev tudi sami, z ena-
kimi sredstvi in enako spretno,
manipulirani. Ves odnos se po-
lagoma razkrije kot splet ne-
nehnih laži in sprenevedanj,
prevar in podlosti... Gledališ-
če je trenutek zdaj in tukaj,]
odnos med tistim, ki gleda,!
onim, ki igra. Je dogovor, da
bom verjel, Čeprav vem, dan
boš lagal. Ampak, ali je ri
nujno, da se vse prelije v bes
de? Nekatere stvari so neia
kij i ve in je zato bolje, da ost
nejo neizrečene. Gledališče!
dogaja v gledališču, zato ga
najbolje doživeti kar tam."
MARJELA AGRE
Foto: DAMJAN ŠVAR
Anica Kumer kot Elsa, na levi s svojim moiem (Stanko Potisk) in na desni z ljubimcem (Janez Bermež).
AINTON MARTIN SLOMŠEK V CELJU
JL
PISE: DRAGO MEDVED
Od prve šole do škofa
Slovenski škof in narodni buditelj Anton Martin Slomšek
je s Celjem povezan bolj kot se zdi na prvi pogled. Nanj ne
spominja le Slomškov trg, kije uspel svoje ime zadržati tudi
v časih po drugi svetovni vojni, ko Slomškovo ime.v javnem
življenju ni bilo ravno priporočljivo in še tiste pesmi, ki jih
je sam napisal ali priredil, so sramežljivo imenovali ljudske.
V Celju je obiskoval svojo prvo uradno šolo, če smemo tako
reči njegovim učnim uram v celjski gimnaziji, kamor je pr^
šel po učenju pri svojem dobrotniku ponkovškem kaplanu
Jakobu Prašnikarju. In v Celje se je spet vrnil spomladi leta
1846 kot celjski opat, a le za kratek čas, saj je moral ravno iz
Celja v Salzburg jeseni istega leta po svoj škofovski naziv.
Celje pa bo prav na Slomškovem trgu dobilo konec tega ted-
na še Slomškov spomenik. V maju, ko bo papež Janez Pavel
II. prvič obiskal državo Slovenijo, naj bi prinesel s seboj iz
Vatikana tudi vest o Slomškovi beatifikaciji, torej vest, da je
Cerkev proglasila Antona Martina Slomška za blaženega.
Postopek za njegovo beatinkacijo se je uradno pričel že leta
1924.
Anton Martin Slomšek je bil
prvi sin uglednega in močne-
ga kmeta Marka Slomška, kije
izhajal iz kmečke družine, ki
seje sprva pisala Novak in so
jim rekli po domače pri Slomš-
ku, po kraju pač, kjer so biva-
li. Slom pomeni sleme, vzvi-
šen kraj ali hribček. Pred ne-
kaj stoletji pri Novakovih še ni
bilo bogastva, saj je šele Šte-
fan Novak okoli Jeta 1680 po-
kupil od sosedov nekaj pose-
stev in ustanovil kmetijo, ka-
kršna je bila tedaj, ko seje leta
1800 rodil očetu Marku in ma-
mi Mariji, rojeni Zorko, iz
Brdc pri Frankolovem prvoro-
jenec Tonček. Posestvo je te-
daj merilo 50 hektarov! Oče
Marko je prevzel posestvo le-
ta 1798, ob kmetijstvu seje uk-
varjal tudi z usnjarstvom, kar
mu je prinašalo lep zaslužek.
Tonček se je rodil 26. no-
vembra 1800, torej istega leta
kot pesnik France Prešeren, s
katerim sta se pozneje srečala
na ljubljanskem liceju in po-
stala prijatelja. Krščen je bil na
sam dan svojega rojstva v pon-
kovški cerkvi sv. Martina.
Ponikva pri Grobelnem je od
Celja oddaljena slabih dvajset
kilometrov. Lep kraj je to, s
prenekatero naravno in kultur-
no znamenitostjo. Ena najlep-
ših naravnih znamenitosti Po-
nikve in sploh Slovenije je ro-
ža velikonočnica, Pulsatilla
grandis. Njeno ime pove, da
cveti ob veliki noči, na Sloven-
skem pa uspeva poleg pon-
kovškega zaselka Boletine le
še na Boču in nikjer drugje.
Največja kulturnozgodovinska
znamenitost kraja pa je ravno
cerkev sv. Martina. Vedeti mo-
ramo, da Ponikvo omenja kot
zgodnje krščansko naselje že
listina Eme Krške iz leta
1043. Na Ponikvi je kmalu po
prelomu tisočletja nastala ve-
lika samostojna pražupnija, ki
je obsegala ozemlje sedanje
šmarske dekanije. Sicer paje
skozi kraj vodila že stara rim-
ska cesta kot priključek rimske
ceste Celeia-Poetovio.
Prvotna cerkev nam je nez-
nana, ker se ni ohranila. Bila
je premajhna, zato so jo v 12.
stoletju povečali, a tudi o njej
nimamo otipljivih sledi. Med
leti 1732 in 1758 so pozidali
novo cerkev v baročnem slo-
gu, njeno notranjost paje opre-
mil znani rezbar Janez Jurij
Mersi. Zlasti sta imenitna ol-
tar in prižnica.
V tej baročni cerkvi na Po-
nikvi so krstili Tončka za An-
tona. H krstu sta ga nesla bo-
ter Simon Korže in botra Ur-
šula Zidanšek. Oče Marko je
v svojem prvorojencu videl na-
slednika trdne kmetije, v kate-
ro je sam veliko vlagal. Ton-
ček je že doma vpijal temelji-
lo versko vzgojo, saj je bila zla-
sti mati Marija globoko verna
ženska, pozneje pa tudi pri
ponkovškem kaplanu Jakobu
Prašnikarju. Prve učenosti je
zajemal prav pri njem po ne-
deljskih, mašah, kamor je ka-
plan vodil v skromno sobo nek-
danjega stražnega stolpa, kije
bil postavljen v bran proti Tur-
kom, svoje učence, poleti pa
jih je zbiral kar pod košatim
orehom sredi vasi. Ostanek le-
ga mogočnega oreha je danes
pritrjen k fasadi župnijske
cerkve, sam pa se ga še spo-
minjam iz svojih otroških let.
Oreh je stal do leta 1968, v hu-
di zimi pa je tako razpoka 1, da
so ga podrli.
Toda komaj se je Tonček
seznanil s knjigo, že jo je nad-
vse vzljubil in tako je naneslo,
dajo je veliko raje imel v ro-
kah kakor pa motiko. Ko je ob
koncu leta kaplan Jakob Pra-
šnikar povabil cerkvene in šol-
ske nadzornike k preizkušnji
znanja svojih učencev, je bil
med vsemi Slomškov Tonček
najboljši. Za nagrado je dobil
lepo vezan molitvenik in pisan
mošnji ček s srebrnikom. Bila
je to pomembna preizkušnja,
nanjo paje kaplan povabil ve-
liko uglednih gostov, med nji-
mi je bilo kar 22 mašnikov, ce-
lo sam okrožni glavar iz Celja
plemeniti Ziernfeld je prišel
poslušat, kaj so se naučili Pra-
šnikarjevi varovanci oziroma
učenci.
V poznejših letih seje Slom-
šek zelo rad spominjal otroš-
tva na S lomu. Svoja občutja je
opisal v pesmi Veselja dom, ko
pravi:
Preljubo veselje, oj kje si do-
ma?
Povej, kje stanuješ, moj Ijub-
ček srca...
in nadaljuje:
Poslednjič veselje še le zasle-
dim,
na vaško ledin 'co pridirjam za
njim;
Glej, tamkaj z otroki prijazno
igra,
jim kratek čas dela, pri njih je
doma.
Tedaj ni bilo redne ljudske
šole in Slomšek je bil star že
dvanajst let, ko je obiskoval
Prašnikarjevo šolo po maši in
delal preizkušnjo pod mogoč-
nim ponkovškim orehom. Poz-
neje je sam v pastirskem pismu
zapisal: "Do trinajstega leta
sem ubog hlapčič bil. Prešibek
za pluženje, sem oraču gonil,
mlatil in kosil ter sem si zme-
snega kruha služil. " Celo med
oranjem je nosil knjigo s seboj
na njivo.   ^
Slomškova domačija na Slomu
Pasijon v Laškem
Najstarejša Igra - nov pristop
Pasijon, igra o Kristuso-
vem trpljenju, šteje za prvo,
torej najstarejše slovensko
gledališko delo. To prvenstvo
si je zaslužila škofjeloška iz-
vedba leta 1721. Pasijon so
poslej igrali marsikje po slo-
venskih deželah, svetopisem-
sko zgodbo pa so za nastopa-
nje prirejali različni avtorji.
Koroška inačica ispod pere-
sa kmeta Drabosnjaka ima ce-
lo čuden vzdevek - komedija
o Kristusovem trpljenju. Letoš-
nja konjiška uprizoritev teme-
lji na besedilu pisatelja Ksa-
verja Meška.
No, letošnja uprizoritev v
Laškem vsebuje dve sliki po
izvirnem školjeloškem besedi-
lu in dodan mrtvaški ples - ne-
kakšno oživelnje srednjeveške
freske v Hrastovlju. Osem na-
daljnjih slik je že pred leti pri-
redila Ljudmila Traven-
Turnšek po svetopisemskih
besedilih, vendar je očiten
prispevek dodala tudi tokratna
režiserka Magdalena Hrast-
nik, ki je za laško pasjonsko
skupino pridobila glasbo Jani-
ja Goloba iz priredbe Škofje-
loškega pasiona leta 1992.
Pomlajeno skupino iz prejšnjih-
let (1985 in 1989) je kakovost-
no okrepil mešani pevski zbor
"Glorija" pod vodstvom prof.
Alenke Belej.
Ne spuščam se v ocenjeva-
nje nastopanja igralcev. To ni
moja stroka in veščina. V prav-
cati množici amaterskih igral-
cev (okoli 40) je bilo nekaj pre-
pričljivih in dognanih likov.
Vsaj nosilno vlogo Jezusa, ki
gaje zelo uspešno igral Mar-
tin Hrastnik, je treba izposi
viti. I
O čemer tvegam posta)!
besedo, je splošen vtis in oi
zanje. Dokaj dobra odrska ti
nika laškega kulturnega ceni
je režiserki ponudila prilo.
nosi, sama pa je dodala preo
lastne domiselnosti. Tako sej
spretno izognila nevarnos
realizma nekaterih igralsk
kočljivih scen. Tako je za o
vetljeno platno postavila k
nekaj takih slik: samomor J
de Iškarjota, prizora bičanja
kronanja ter večji del križan
na Golgoli. Ta igra senc, ki
seveda mogoča le na odru,
bila impresivna.
Precej možnosti je,nudilat
di zavesa, izkoriščenost pred
derja, seveda tudi osvctljev
nje in ozvočenje. Velik prisp
vek k postavitvi je dal meša
pevski zbor, ki je nudil pii
mogočno zvočno kuliso \ idn
mu dogajanju. Le-ta je tudi
pokazal svojo veliko kakovo
Se enega imena ne smem
pustiti. Mlada solistka Pet
Kovač je v vlogi angela v p
zoru molitve na Oljski gori g
tovo prispevala, da je ta d
uprizoritve nadkriljeval drug
Zaključna slika je bila dort
selna - simbolična. Spomn'
nas je, da ima igrani pasij'
svoje korenine v pasijonsk
procesijah iz konca 16. in 2
četka 17. stoletja, ki so se v v'
likem tednu vile po mnog
slovenskih mestih in trgih.'
dvorane so se nastopajoči'
procesiji vrnili na oder po ^
služeni aplavz.
JURE KRAŠOVE<
Solfegglo In Ropo Talo
v okviru predmeta plesna vzgoja so v 3. a razred
Gimnazije Celje-Center, program vzgojitelj predšolski
otrok, pripravili plesno glasbeno predstavo za otroke So
feggio in Ropo Talo.
Predstava pod mentorskim vodstvom Ane Vovk Pezdir
sinteza pridobljenih znanj vseh predmetov s področja ume
nosti, predstavlja pa ustvarjalno zanimiv in uspešen odrsi
dogodek dijaške generacije. V nekaj ponovitvah so si pre(
stavo doslej že ogledali otroci iz vrtca Tončke Čečeve ta
učenci in profesorski zbor Gimnazije Celje-Center.       J
it. 15. - 11. april 1996
13
NASI KRAJI iN LJUDJE
KOMENTIRAMO
^egnanje In rekordi
lsi\rh nad Dobrno res
jjgnc priti v Guinnessovo
iijjgo rekordov. Veliko vo-
^ji) truda je bilo treba. Ni
,j! \ koliko je takšna tek-
,do skrajnosti Se v skladu
jloM>nskim ljudskim izroči-
^p,, /. velikonočno Sego, s
i^hoiom cvetne nedelje, sem
ires globoko v dvomu.
l7Vor šege in obredja je izra-
10 krščanski. O tem menda
i treba nikogar prepričevati,
•zusovo ježo v Jeruzalem opi-
ije Matejev evangelj in med
ugim pravi: »Zelo veliko Iju-
i je pogrinjalo svoje plašče
J pot, drugi so lomili veje z
■ives in jih stljali po tleh.«
eveje naj bi bile z dateljevih
feves, tako bi sodili po tem,
jNemci pravijo cvetni nede-
i Palm-sonntag. Povsem ra-
jniljivo, da so v obredje veli-
onočnih pobožnosti prišle
jnizelene rastline in zgodnje
vetje dežel, kjer so praznova-
Da bi zgoraj omenjena za-
5ka butara morala biti naj-
jljša na svetu, lahko sklepa-
lo že po tem, daje najdaljša
)slej v Sloveniji, drugje jih v
Jci obliki ne poznajo. Pač, v
vstriji in na Bavarskem poz-
ijo tak cvetnonedeljski rast-
nski kinč, vendar je tam bila
ekoč dolžina butar, »bund«
oenovanih, določena ih pri-
erna staležu hiše, iz katere je
la prinesena. Tri sežnje dol-
ije smela biti od cele, dva od
ilovične, en seženj pa od ce-
linske kmetije.
Pri nas, ki smo prav tako
adali pod zemljiško razdeli-
'i in katastrski red Marije Te-
ti\je in Jožefa H., je utegnilo
W)/»dobno. No, starosta slo-
raskih narodopiscev dr. Ni-
oKuret meni, daje v ta, od
stoletja poznani krščanski
feaj, skrito tudi predkrščan-
b obredje čaščenja »svetega
sllinja« in dodaja, daje čas
mu »pritaknil tudi kaj bahš-
'a in objestnega tekmova-
a«.
Kuret je tudi zapisal, da so
le že njega dni butare, ki jih
nosilo več fantov in so jih
orali prisloniti na pročelje
rkev, ker bi jo v cerkvi ne
ogli postaviti pokonci. Ven-
ir na splošno je veljalo za tek-
0 to, kdo je (sam) k žegna-
iu prinesel večjo butaro. Ne-
kateri so si jo oprtali z naram-
nicami na hrbet. No, najbolj se
je odrezal tisti, kije butaro vsaj
skozi trg ali vas nesel k cerkvi
oberoč in jo kljub sapam in ve-
tru prinesel do cilja. Bolj kot
to, daje bila butara največja v
fari, je veljala spretnost in moč,
ki jo je noseč zmogel. Marsi-
koga je zanašalo, mikastilo,
mekinilo (zvijalo kot mekovo
šibo), tudi vrglo. Tisti, ki je
takšno, najvišjo in morda tudi
najlepšo butaro spravil v cer-
kev in nazaj domov brez tuje
pomoči, je bil enostavno
»kerPc in pol«.
Svoje dni, ko so na Florja-
novo sprejemali novince v fan-
tovsko-druščino, takega juna-
ka, če še ni bil sprejet, niso mo-
gli prezreti. Ve se, da so za fan-
tovske »vstopnice« veljala po-
leg let prav takšna izredna de-
janja. Največ je bil vreden
osebni uspeh in dosežek. Tudi
dekleta jerbasov z žegnom ni-
so nosile »v štafeti«. Zato so v
uveri, da se bo tista, ki prva pri-
nesla jerbas v svojo vas, tudi
prva poročila, nošnjo k žegnu
zaupali najstarejši neporočeni
hčeri, ker so morala dekleta
nekoč pač lepo zapovrstjo pred
oltar.
S takega zornega kota ima
rekorderska vnema zadnjih let
malo skupnega s tekmoval-
nostjo, s 'skušanjem', kot ga v
tej zvezi poznamo iz ljudske-
ga izročila. Nespremenjena so
na primer merila v Ljubnem,
kjer je že ime »potica« lokalna
posebnost. Tam dolžino, prav-
zaprav višino zamenjujeta iz-
virnost zamisli in spretnost us-
tvarjanja.
In še na nekaj bi morali po-
misliti. Tri in pol tone leščev-
ja, predvsem pa veliko redke-
ga in počasi rastočega zimze-
lenja (kot sta pušpan in božji
les, je bilo letos v »vele-buta-
ri«. Ce se bo tekma nadaljeva-
la in bodo v Zavrhu hoteli re-
kord držati, se utegne zgoditi,
da v prihodnje v tem kraju ne
bodo imeli s čim kropit pokoj-
nikov.
Razmislimo malo tudi o tem,
če prisegamo, da je treba va-
rovati naravo. Pustimo Zavrhu
že doseženi rekord in se vrni-
mo k izvirni šegi; kdo bo v svo-
ji fari nosil največjo butaro.
Sam, seveda.
JURE KRAŠOVEC
Tedni zdravega življenja
Zanimiva akcija ¥ šentjurski občini
Za letošnji svetovni dan
zdravja so najbolj omenjali
zdrava mesta, v šentjurski
občini pa so dali posebni pou-
darek temu Kako ostati
zdrav. Več tednov trajajoči
projekt so organizirali v šent-
jurski zasebni šolski in splo-
šni ambulanti dr. Drage Ko-
vač-Škoberne, zaključna pri-
reditev pa je bila v petek v
dvorani šole v Hruševcu.
V vseh sedmih osemletkah
šentjurske občine so tako zad-
nje tedne tudi tekmovali v kvi-
zu o zdravju, zmagovalci šol-
skih tekmovanj pa so se v pe-
tek pomerili v hruševski šoli.
Vprašanja so pripravili iz uč-
benika biologije za sedmošol-
ce, iz knjige Nerodna leta in
predavanj zdravstvene vzgoje,
ki jih pripravlja šolski dispan-
zer po vseh šolah. Na zaključ-
nem kvizu je zmagala ekipa
OŠ Ponikva (Barbara Dečman,
Nina Grosek in Zdenko Koro-
šec), drugouvrščenaje bila eki-
pa OŠ Dramlje (Anja Žgur,
Laura Tanšek in Ana Golež),
na tretjem mestu pa iz OŠ Pla-
nina (Tanja Novak, Marija Ži-
bret in Janez Krajnc).
V vseh enajstih osnovnih šo-
lah, tudi podružničnih, so iz-
birali najboljše likovno delo ter
najboljši spis. Komisija je za
najboljšo izbrala risbo prvošol-
ke Lucije Škorjak iz šentjurske
OŠ Pranja Malgaja, za najbolj-
Zaključna prireditev je bila v šentjurski osnovni šoli v Hruševcu.
ši spis pa tistega, ki gaje napi-
sal tretješolec. Jure PuŠnik iz
OŠ Dobje.
V hruševski dvorani seje ta-
ko v petek zbralo več sto ude-
ležencev zaključne prireditve.
Iz različnih šol so predstavili
skeče o zdravem načinu življe-
nja, zapel je hruševski šolski
zbor (na temo zdravja, tudi o
angini), slivniška šola je pred-
stavila lastno pesmico o nar-
komanu... Prireditev je pove-
zovala Marjana Novak, za
glasbeno spremljavo paje po-
skrbela skupina Mitje Mastna-
ka. Podelili so številne nagra-
de, v vrednosti več kot petsto
tisoč tolarjev, saj so nagradili
vse nastopajoče ter tudi izžre-
bance z brezplačnimi vstopni-
cami. Nagrade so prispevali, v
veliki večini, pokrovitelji iz
šentjurske in celjske občine.
Zaključili so z zakusko za
vse udeležence sklepne prire-
ditve v znamenju zdrave pre-
hrane.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIC
Novosti za bodoče cvetličarje
Hla SUKGŠ v Celju botJo v prihodnjem šolskem letu uveiJIl nov
Izobraževalni program
V šolskem letu 1996/97 bo-
do na Srednji vrtnarski kme-
tijski in gospodinjjski šoli v
Celju, ki je edina šola za izo-
braževanje vrtnarjev in cvet-
ličarjev v Sloveniji, uvedli
nov program izobraževanja
za poklic cvetličar.
Gre za triletni program, ime-
novan cvetličar - obrtni, ki naj
bi dijakom nudil predvsem več
praktičnega pouka ter strokov-
no teoretičnih predmetov, ki
jih, kot seje pokazalo v prak-
si, vrtnarji in cvetličarji pri
svojem delu še kako potrebu-
jejo. »V okviru novega progra-
ma bodo dijaki, ki so se odlo-
čili za vpis v ta program.
opravljali bistveno manjši del
prakse na šoli - le po šest ur v
prvem, drugem in tretjem let-
niku, saj bodo praktični pouk,
po dogovoru z obrtniki, dijaki
opravljali predvsem v obrtnih
delavnicah. Praktičnega pouka
bo za dijake, ki so se odločili
za ta program, bistveno več,«
je o novem programu poveda-
la pomočnica ravnatelja šole,
Jadranka Tržan. »Do spre-
memb je prišlo tudi pri stro-
kovnih teoretičnih predmetih.
V preteklosti so imele strokov-
ne šole predvsem tri strokov-
ne teoretične predmete, naš
strokovni del v novem progra-
mu pa obsega bistveno več
strokovnih predmetov, ob
predmetih iz stroke tudi eko-
nomiko z gospodarskim poslo-
vanjem in poslovno komunika-
cijo, saj se v zadnjem času ka-
žejo predvsem potrebe po zna-
nju na tem področju.«
SKGVŠ (vključno z enoto te
šole v Šentjurju) obiskuje 1188
dijakov, med katerimi je kar 71
odstotkov takšnih, ki živijo v
celjskem ali šentjurskem dijaš-
kem domu, kar tako za dijake
kot za šolske delavce pomeni
Še dodatno obremenitev. Tru-
dijo se, da bi izboljšali vsaj raz-
mere na področju praktičnega
pouka. »Učenci prakso oprav-
ljajo pri nas na šoli, kjer ima-
mo v ta namen na voljo učilni-
ce, pa tudi na Vrtnarstvu in -
predvsem v višjih letnikih - po
cvetličarnah sirom Slovenije.«
Sicer pa SVKGŠ letos praz-
nuje tudi petdesetletnico in to
je, pravi Tržanova, jubilej, ki
ga bodo na šoli počastili na več
različnih področjih, kar je po-
vezano tudi z novimi načrti:
»Smo ena tistih šol v Sloveni-
ji, ki nima lastne telovadnice,
vendar upamo, da jo bomo
kmalu dobili. Sicer paje naša
želja izpopolniti predvsem
praktični pouk, v bodoče pa že-
limo odpreti tudi svojo cvetli-
čarno, kjer bodo lahko učenci
znanje .še izpopolnjevali.«
Dva nova programa, pro-
gram kmetijsko gospodinjski
in kmetijsko gospodarski teh-
nik, pa bodo v prihodnjem šol-
skem letu pričeli izvajati tudi
na enoti SVKGŠ v Šentjurju.
»Gre za programa po modelu
tri plus dva v okviru kmetijsko
podjetniških dejavnosti. Pro-
gram je zasnovan kot dvoletni
nadaljevalni program; po kon-
čanem triletnem izobraževanju
se učenec izobražuje še dve leti
in tako doseže peto stopnjo
zahtevnosti dela. Ker dijaki šo-
lanje končajo z zaključnim iz-
pitom, bodo lahko nadaljevali
izobraževanje na tistih visokih
šolah in fakultetah, kjer bo po-
goj za vpis zaključni izpit iz to-
vrstnega štiriletnega izobraže-
vanja,« je o novih programih
povedalaVlasta Lesjak, ki vo-
di šolsko svetovalno delo na
šentjurski enoti SVKGŠ.
Načrti šole so torej obetav-
ni, na šoli pa so tako dijaki kot
profesorji ves čas aktivni, o če-
mer priča tako mednarodno
povezovanje s šolami v Italiji,
Avstriji, Madžarski in po dru-
gih državah, kot tudi uspehi, ki
jih dijaki šole dosegajo na raz-
nih tekmovanjih in razstavah.
»Predvsem paje,« pravi vodja
svetovalne službe na SVKGS,
Ivanka Fedensberg Turinek,
»pomembno, da nam na šoli
uspeva dosegati glavni cilj. Ta
pa je priprava dijakov na živ-
ljenje in čim boljša izobrazba
tako na strokovnem kot tudi na
praktičnem področju.«
\i\ \ \i SEDLAR
Čaka veliko dela
Zamujajoča pomlad je kriva, da seje kmetovalcem nakopičilo;
mnogo dela, ki ga bo treba v najkrajšem času opraviti. Tako se:
godi tudi hmeljarjem v Savinjski dolini, saj je znano, da hmelj,
ob zadostni vlagi in toploti zelo bujno raste. Sedaj gaje treba'
čimprej odkopati in obrezati, skrajni čas paje tudi zasaditi nove;
nasade in zapolniti prazna mesta v starih nasadih. Pri Kmetijs-j
tvu Žalec so letos zasadili 40 ha novih hmeljišč. Da bo delo pra-|
vočasno opravljeno, je v dolino že prišlo nekaj sezonskih delav-'
cev iz sosednje Hrvaške. Na sliki: priprava sadik hmelja za saje-
nje. T. TAVČAR :
b dnevu Zdravja
^^b svetovnem dnevu zdravja so prejšnji četrtek na celjskem Zavodu za zdravstveno vars-
*Pripravili predstavitev projekta Zdrava mesta.
I^edavanja na to temo so se pričela ob devetih v dvorani zavarovalnice Triglav v Celju, govo-
^'Pa so o projektu kot celoti ter o drugih temah s tega področja. Tako je Cveta Avguštin po-
•%eje predstavila projekt Celje - Zdravo mesto, Ana Četkovič Vodovnik projekt zdrav vrtec,
jl'orija Rehar paje predavala o Sloveniji brez tobaka. Fotografija paje s Srednje zdravstvene
^ ^ Celju, kjer so dijaki tudi letos pripravili okroglo mizo na temo Celje - zdravo mesto.
Foto: GREGOR KATIC
Št. 15. - 11. april 1996
NASI KRAJI IN LJUDJE
14
REKLI SO
Dr. Fedor Pečak, predsed-
nik Rotary kluba Ljubljana:
"Rotary klub je svetovna huma-
nitarna organizacija, ki pokriva
cel svet. V Sloveniji je trenut-
no osem naših klubov, dogovar-
jamo pa se, da bi prišlo do usta-
novitve kluba tudi v Celju. Si-
cer pa ima rotarijanstvo v Slo-
veniji že dolgo tradicijo. Prvi
klub je bil ustanovljen leta 1930
v Mariboru, 1931 paje bil usta-
novljen Rotary klub Ljubljana.
Ta je bil ukinjen leta 1942 in
ponovno ustanovljen 18. okto-
bra 1990. Od takrat naprej ima-
mo v svojem programu huma-
nitarne akcije, s katerimi želi-
mo pomagati določenim popu-
lacijam otrok ali odraslih, ki po-
trebujejo materialno pomoč, da
lahko v svoji drugačnosti posta-
nejo enaki z drugimi.
V ta namen smo ustanovili
posebno skupino, ki že tretje le-
to pripravlja Miklavžev huma-
nitarni koncert in tako z izku-
pičkom, zbranim s sredstvi lju-
di, ki prispevajo v ta namen, ob-
darimo zavode, vzgojnovarstve-
ne ustanove in šole s prilagoje-
nim programom. Hki ati pa sku-
šamo namensko spodbuditi mi-
sel o dejavnosti, ki bi morala biti
koristna za celo državo."
N.-M. SEDLAR
Girardelli v
Atomskih toplicah
Sloviti smučar Marc Girar-
delli je bil pretekli teden gost
v Atomskih toplicah. Med šti-
ridnevnim bivanjem je spoz-
naval Atomske toplice ter nji-
hovo privlačno okolico, pole-
ti pa namerava tam preživeti
daljši dopust.
V Atomskih toplicah je seve-
da dobro spoznal nov zdravs-
tveni del. Znane so njegove te-
žave s kolenom, za priljubljeno
obsoteljsko zdravilišče paje iz-
vedel od Toneta Vogrinca. V
dopoldanskem času je koristil
terapevtske usluge ter se kopal
v zimskem kopališču Terme,
popoldan pa so ga opažali na za-
sebnih izletih z avtomobilom, v
dolini Olimja ter v Rogaški Sla-
tini. Za konec bivanja, v petek
dopoldan, se je v hotelskem
klubskem prostoru posebej sre-
čal z zaposlenimi. B.J.
Slabo vreme,
zavetnik smeti
v vojniški občini to soboto
dopoldne pripravljajo očišče-
valno akcijo.
Oragnizirano akcijo čiščenja
in urejanja okolja so pripravili
že konec marca, vendar so jo
morali zaradi slabega vremena
odpovedati. Ker pa smeti in os-
tala nesnaga še vedno kazijo iz-
gled okolja, so za sobotno do-
poldne ponovno pozvali vse
krajane, šole, podjetja, športna
in turistična društva ter lovce,
ribiče, gasilce in planince z Do-
brne, Frankolovega, Nove Cerk-
ve in Vojnika, naj sodelujejo v
očiščevalni akciji. IS
Živahno na odrih
Kulturniki pripravili Igre v Rogatcu, Kostrivnici In Šmarju
Dramska skupina Donačka
gora je v Rogatcu uprizorila
Razvalino življenja, igralci
Prosvetnega društva Kostriv-
nica so igralijiomedijo o Dveh
nevestah, v Šmarju pa je do-
mači Center pozornosti pred-
stavil Potovalce.
Šmarsko mladinsko amater-
sko gledališče Center pozorno-
sti je v soboto prvič uprizorilo
delo Mirka Zupančiča Potoval-
ci. Delo iz Centra pozornosti je
režiral Celjan Brane Kneževič,
igrali pa so Rok Štupar, Bošt-
jan Selič, Andreja Jug, Sebasti-
jan Levstik, Dejan Peperko, Po-
lona Potočik, Sandi Jurkovič ter
Sandi Čobec. V skupini so igral-
ci iz različnih krajev, od Šmar-
ja in Rogaške Slatine do Šent-
jurja ter Celja.
V Rogatcu je skupina Donač-
ka gora pred dnevi predstavila
Finžgarjevo Razvalino življe-
nja. Režiral je Slavko Vrtnik, na
citre je igrala Nives Bukšek,
igrali pa so Ferdinand Plavčak,
Suzana Zdovc, Simona Gretič,
Avgust Fric, Boris Kidrič, Ro-
bert Gretič in Zinka Vrtnik. Sce-
na je delo Mojce Vrtnik.
Domače občinstvo so razve-
selili tudi igralci Prosvetnega
društva Kostrivnica, v občini
Rogaška Slatina. Komedijo Dve
nevesti, avtorja Cvetka Golar-
ja, sta režirala Vida But in Mar-
tin Druškovič, skupaj s Petrom
Volavškom, Marijo Bah, Kata-
rino Tadina, Damjano Oblak,
Janezom Gobcem, Francom Ki-
takom, Alojzom Kokolom,
Frenkom Javornikom, Anito
Grosek, Markom Gajškom, Er-
nestom Oblakom in Metko Gaj-
šek, pa so uspeli nasmejati ob-
činstvo.
BRANE JERANKO
Rotarv klub za celjske otroke
Prejšnji petek je Fedor Pe-
čak, predsednik Rotary klu-
ba Ljubljana, otrokom, ki
obiskujejo oddelke za otroke
z motnjami v razvoju v celj-
skem vrtcu Lava, slovesno
predal igrače, kupljene s
sredstvi, ki jih je vrtcu v ta na-
men podaril Rotary klub.
Igralnice vrtca Zarja na Lavi
so postale bogatejše za kar ne-
kaj igrač Jomi iz programa Jel-
ka, ki je prilagojen za otroke s
posebnimi potrebami.
Otroci so ob tej priložnosti
pripravili prijeten kulturni pro-
gram, ravnateljica vrtca Zarja,
Marija Posinek, paje podrob-
neje predstavila razvoj poseb-
nih oddelkov za otroke z mot-
njami v razvoju.
Podarjena sredstva (v višini
50.000 SIT), namenjena naku-
pu igrač Jomi, so bila zbrana na
lanskem Miklavževem večeru v
organizaciji Rotary kluba, vrtec
Lava paje eden od šestnajstih
zavodov v Sloveniji, kije pre-
jel del sredstev, zbranih na tej
humanitarni prireditvi.
N.-M. SEDLAR
Foto: SHERPA
Dr. Fedor Pečak med otroci, ki jim bodo podarjene igrače skrajšale dopoldanske ure v vrtcu in
jim pomagale pri učenju in delu.
Na Celiski koči
V okviru praznovanja celjskega občinskega praznika
pripravlja Planinsko društvo Celje družabne igre na Celj-
ski koči.
Prireditev bo v nedeljo, 14. aprila, udeleženci pa lahko
pridejo po poti, ki jo sami izberejo. Po programu, ki gaje
pripravil Franc Smodiš, bodo ob 9. uri začeli s streljanjem s
fračo ter s streljanjem z zračno puško. Ob 11. uri sta na vrsti
hoja s hoduljami ter skakanje v vreči, ob 12.30 pa bodo vle-
kli vrv. Trije najboljši iz posameznih tekmovanj (pri vleče-
nju vrvi pa najboljši ekipi) bodo nagrajeni. S programom
bodo zaključili po 14. uri.
Franci Rajgl Izdal kaseto
Znani harmonikar na diato-
nični harmoniki Franci Rajgl
iz Vetrnika nad Kozjem, se je
uvrstil med tiste slovenske
harmonikarje, ki se lahko
pohvalijo, da so izdali tudi svo-
jo kaseto.
Kaseta z naslovom "To je na-
ša hannonika" je bila posneta v
studiu Zlati zvoki, Igorja Pod-
pečana in ob pomoči Lojzeta
Slaka. Franci, hannonikar z Ve-
trnika, ki so mu mnogi že na tek-
movanj ih za Zlato harmoniko
Ljubečne obetali lepo glasbeno
prihodnost, je na to pot stopil za-
res samozavestno. Iz kozjanskih
bregov se je najprej podal na
Ljubečno, tam navdušil pozna-
valce tega instmmenta, ki so mu
že leta 1992 prisodili plaketo
Avgusta Stanka, leta 1994 pa še
absolutno zmago in pokal Zla-
ta hannonika, nato pa odšel še
po svetu. Najprej v Združene dr-
žave Amerike z Naj kelnarco
1994, nato pa še v Kanado in v
številne evropske države. Po-
vsod kamor je prišel, je prina-
šal dobro voljo in košček prave
Slovenije. Zato ni čudno, da ga
povsod vabijo nazaj in da bo
najbrž že letos stopil tudi na av-
stralska tla. Jasna Vidakovič,
urednica na Radiu Slovenija, je
o njem dejala, daje pravi ljud-
ski godec, ki med Slovence pri-
naša igranje, ki gaje večina že
pozabila oz. ga še ni slišala.
Prav zato bo nedeljska pro-
mocija kasete, v dvorani Gasil-
skega doma v Kozjem ob 15.
uri, pravi praznik harmonike in
ljudskega godčevstva. Na pred-
stavitvi kasete se bodo poleg
Francija Rajgla predstavili še
njegovi prijatelji: vokalni kvin-
tet Veseljaki, ženski tercet Do-
mina, trio Tanje Čretnik, har-
monikar Jernej Kočevar in Smi-
Ija Baranja. Med gosti pa bosta
tudi Igor Podpečan in Lojze
Slak.
M. BRECL
V spomin
Vlado Podgoršek
Prvi dan v aprilu seje iz-
teklo življenje uglednemu
krajanu Ponikve, pedagoš-
kemu delavcu, amaterske-
mu ljudskemu igralcu, pev-
cu in predsedniku turistič-
nega društva.
Pred šestdesetimi leti se
je spoprijel z življenjem. Po
končani osnovni .šoli se je
vpisal na pedagoško gimna-
zijo v Celju in postal peda-
goški dela\'ec. Že v času šo-
lanja se je vključil v dram-
sko, pevsko in športno de-
javnost. V javne nastope so
ga vedno bolj usmerjali uči-
telji in profesorji. Njegov
smisel, izreden glas izražen
v čustvenih gestah ter oseb-
na sproščenost pred jav-
nostjo, so značilni za njego-
ve nastope. Zablestel je z re-
citalom Črni šal. Zaradi
izredno uspešne dejavnosti
dijakov 7c razreda peda-
goške gimnazije, jim je bil
omogočen nastop v reziden-
ci predsednika Tita v Beo-
gradu. Izstopal je Vlado s
svojim recitalom.
Čeprav je nekaj let
opravljal poklicno peda-
goško delo na osnovni šoli
Šentjur in bil ravnatelj in-
dustrijske kovinarske šole
Štore, je največ časa delo-
val kot učitelj in vzgojitelj v
dijaških domovih in domo-
vih učencev. Pričel Je v di-
jaškem domu Dušana Finž-
garja v Celju. Nadaljeval Je
v domu učencev Litostroja
v LJubljani in zaključil kot
večletni ravnatelj doma
učencev gradbenega pod-
jetja Ingrad v Celju. Leta
1989 se je upokojil.
Na delu in v domačem
kraju Je med mladimi in sta-
rejšimi negoval petje ter
razne kulturne prireditve. S
svojim lepim tenorjem Je so-
deloval v pevskih zborih:
učiteljskem pevskem zboru
Slovenije, komornem zboru
v Celju, mešanem pevskem
zboru France Prešeren Ce-
lje, moškem pevskem zboru
Ponikva in vse do svoje smr-
ti v pevskem zboru upoko-
jencev v Celju Markantne
vloge v okviru ponkovške-
ga prosvetnega društva
Oton Zupančič Je odigral v
ljudskih igrah Plavž, Lese-
na peč. Dve nevesti in mno-
gih drugih.
Kljub snubljenju, da se z
ženo zaposlita v drugem
predelu Slovenije, tega ni
sprejel. Preveč Je bil nave-
zan na svojo rojstno Ponik-
vo. Po upokojitvi Je prevzel
inciativo za ustanovitev tu-
rističnega društva. Kljub
kruti bolezni je vztrajno,
skupaj z odborom in kraja-
ni, vodil vrsto akcij - od čiš-
čenja divjih odlagališč od-
padkov do prireditev in raz-
stav. Pomagal Je pri pred-
stavitvi ponkovske preteklo-
sti in ljudskih običajev, kra-
jevnih značilnosti in gospo-
darske dejavnosti. Med te
aktivnosti spada tudi uredi-
tev rezervata edinstvene
cvetlice "velikonočnice".
Z osebnimi znanstvi in
navezavo stikov Je pritegnil
k strokovnemu in sponzor-
skemu sodelovanju ponkov-
ske rojake in znance. Smrt
Je njegovo zagnanost preki-
ni/a in zapušča zahtevno de-
diščino odboru društva in
krajevni skupnosti.
Krajani smo mu za
opravljeno delo in podane
ideje hvaležni. Ohranili ga
bomo v lepem spominu, kot
zadnjega iz znane družine
Podgoršek.
VINKO JAGODIC
Nastopilo Je 550 pevcev
Zveza kulturnih organizacij občine Žalec, Kulturno društvo Petrovče in Tabor so le
pripravili občinsko revijo pevskih zborov.
O prvem delu, ki je bil v Petrovčah, smo že pisali, v drugem in tretjem delu revije, ki je bi
Domu krajanov v Tabom pa so nastopili naslednji zbori: Oktet Adoramus iz Polzele, dekli
pevski zbor iz Gomilskega (na sliki, vodi ga Mateja Heinz), Moški pevski zbor Braslovče, Mo
pevski zbor Vransko, Moški pevski zbor Polzela, Moški pevski zbor Prebold, Moški pevski z
Tabor, Ženski pevski zbor Gotovlje, Mešani pevski zbor Tabor, Moški pevski zbor Petrov
Mešani pevski zbor Andraž, Ženski pevski zbor Griže, Moški pevski zbor Gotovlje, mlajši me
ni pevski zbor Polzela, Moški pevski zbor Šempeter in mešani pevski zbor Petrovče. Na vseh t
revijah je nastopilo več kot 550 pevcev, kar je dokaz, daje zborovsko petje v občini Žalec ki
nekaterim težavam še vedno priljubljeno. T
it. 15. - 11. april 1996
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
iniestinjski Eiftiov stolp
igt//tti¥ajset tfsoč vžigalic Darka Jurečiča    _
pariški Eifflov stolp je se-
l^vljen iz 12 tisočih velikih
jleznih delov, njegova kopi-
j \i Mestinja iz 25 tisočih
^^jhnih vžigalic. Darko Jure-
iji iz šmarske občine ga je iz-
(loval kar dve zimi, pred
,.3tkim pa ga je dokončal.
Prvi, meter visoki Eifflov
lolp iz vžigalic, je naredil že
fgd tremi leti. Darka zelo ve-
jlijo različna ročna dela, sam
, na primer, izdelal zanimive
{šene svetilke. Predzadnjo zi-
iose je lotil drugega Eifflove-
3 stolpa iz vžigalic, visokega
blizu dva metra in pol, v njem
paje omenjenih 2.5 tisoč vžiga-
lic. Naredil bi še višjega, paje
moral upoštevati višino doma-,
čega .stropa. Pri zahtevnem de-
lu ga je spodbujala žena Tatja-
na.
Vsako izmed 2.5 tisoč vžiga-
lic je moral seveda posebej pre-
gledati. Moral je videti ali je za-
res ravna, da ni počena. Na ti-
soče šibic veže skupaj lepilo za
les, skupaj pajih je sestavljal po
trakovih, na stekleni, povsem
ravni površini. Veliko potrplje-
nja je bilo treba za takšno delo.
se spominja Darko Jurečič, ki
mu potrebne volje ni zmanjka-
lo. Pogosto je sestavljal pozno
v noč, zato današnji rezultat.
Stolp je videlo že nekaj ljudi,
vsi pa so bili prijetno presene-
čeni. Nekateri so komaj verjeli
lastnim očem, se spominjata Ju-
rečičeva, drugi bi ga radi odku-
pili.
Tako je na robu Mestinja, na
meji z Lembergom, nastal ne-
vsakdanji pariški simbol. Jure-
čičeva v Parizu še nista bila, ko
bo dovolj denarja, pa bi rada vi-
dela tudi francosko prestolnico.
Zanimivo je, da sta lani obiska-
la Združene države Amerike,
daljno Kalifornijo, za kar sta bi-
la izžrebana v nagradni igri ci-
garetne tovarne. Tatjana si-je
pred nagradno igro najbolj že-
lela videorekorder, po nepozab-
ni Kaliforniji pa pravita, da bi
odšla v Novi svet še enkrat. Če
bi imela dovolj denarja, seveda.
Najprej pa si bosta po vsej
verjetnosti ogledala bližnji Pa-
riz, z Eifflovim stolpom, ki ga
sicer, pomanjšanega, vidita vsak
dan.
BRANE JERANKO
krko in Tatjana Jurečič. Pariški Eifflov stolp je iz 12 tisočih
Klikih leleznih delov, mestinjska kopija iz 25 tisočih drobnih
fiigalic.
^liAlilNSlCrilOTTČEK
Vabljeni na Hom
Planinsko društvo Zabuko-
vica vabi v nedeljo, 14. aprila
ob 10. uri na Hom, oz. k tam-
kajšnji planinski postojanki,
kjer bo koncert Godbe na pi-
hala Zabukovica in Savinjske-
ga hmeljarskega okteta iz Žal-
ca.
Koncert bo posvečen premi-
nulim planincem: Boštjanu
Kekcu, ki gaje vzela Himalaja
in njegovemu bratu Matjažu, ki
ga je vzel plaz pod Zelenico.
Spomnili se bodo Hedvike,An-
dreja in Romana, ki so jih prav
tako vzele gore.
Spomnili pa se bodo tudi Edi-
ja, ki seje ponesrečil prav pod
Homom ter Štefana, Anice in
Slavka, ki jih prav tako ni več
že 2.5 let.
Ne bodo pozabili tudi vseh
drugih ljubiteljev Homa, funk-
cionarjev, neumornih delavcev
pri postojanki, vseh paje toli-
ko, da bi že težko našteli njiho-
va imena.
Pohod pojnejah KS
Liboje
V soboto, 20. aprila, bo or-
ganiziran tradicionalni, letos
že štirinajsti, pohod po mejah
Krajevne skupnosti Liboje, s
ciljem na koči na Brnici. Start
pohodnikov bo ob 9. uri pri
mostu čez Savinjo v Kasazah,
cilj pa na Brnici.
Pohod bo trajal do 16. ure po-
poldan, vmes bodo postregli s
čajem, na cilju pa tudi z brez-
plačnim golažem. Iz Celja bo
odhod rednega avtobusa s stare
avtobusne postaje ob 8.10 zju-
traj.
Na pohod po
stopinjah Valentina
Staniča
v nedeljo, 21. aprila ob 5. uri
zjutraj, bo s parkirišča na Gla-
ziji, avtobus Planinskega druš-
tva Zlatarne Celje, odpeljal pla-
nince, ki si želijo na pohod po
stopinjah Valentina Staniča.
Prijavite se lahko po telefonu na
številko 31-711 ali 452-927.
Planinski Izlet v
Tatre
Planinsko društvo Železar
Štore in Planinska sekcija
Društva upokojencev Dolgo
polje, že zbirata prijave za
planinski izlet v Tatre na Slo-
vaškem, ki bo od 2. do 10. av-
gusta.
Tisti, ki ste vajeni zahtevnej-
ših tur, se boste lahko povzpeli
na 2655 m visok Gerlanhovski
štit, na najvišji vrh Poljske, Ry-
si visok 2479 m in 2045 m vi-
sok Džumbier v Nizkih Tatrah.
To so najzahtevnejše ture. Pla-
ninci z malo manj kondicije se
bodo lahko povzpeli na lažje vr-
hove. Cena izleta bo 280 DEM
v tolarski protivrednosti, plači-
lo pa bo mogoče v treh obro-
kih. V to ceno je vštet prevoz z
avtobusom in bivanje v hotelu.
Za hrano in pijačo boste poskr-
beli sami, je pa na Slovaškem
to poceni. Prijave že sprejema
Milan Gombač, telefon 38-855
in sicer do zasedbe avtobusa.
MOJCA MAROT
V spomin
Vili Krajšek
Pomlad se še ne bi dokonč-
no poslovila, ko bi Vili Kraj-
šek iz Žalca dopolnil 69 let
in vendar mu jih usoda ni na-
menila dočakati toliko.
Svojo življenjsko pot je za-
čel v Smartnem v Rožni doli-
ni, v številni družini, kjer mu
je bil že v rani mladosti privz-
gojen čut do dela, saj maj-
hen košček zemlje ni zadosto-
val za preživetje cele druži-
ne. Po končanem šolanju v
domačem kraju je obiskoval
Obrtno šolo v Celju, kjer se
je izučil za električarja. Za-
poslil se je v celjskem Ingrad
Betonu, nato pa kol ohrato-
vodja v Obrtnem podjetju Ža-
lec v obratu Elektroinstala-
cij.
Leta 1967je zaoral ledino
samostojnega podjetništva,
saj se je odločil začeti na svo-
je. To je bil čas, ko je bilo mo-
goče uspeti le na račun trde-
ga dela, ko delovni dan ni
poznal ure; ko ni bilo ne po-
čitka, ne prostega časa. Bilo
je le delo, tega pa je obvla-
dal. Rad je pomagal in ustre-
gel ljudem v obojestransko
zadovoljstvo. Trdo delo je ro-
dilo sadove zanj in za njego-
ve naslednike. Ni jim nudil le
materialnih osnov, daljim je
še več, dal jim je znanje, ka-
ko s trdim delom preživeti.
Dal jim je tisto, kar je sam
podedoval, to je dediščino
dela in ljubezni.
Radje imel svojo družino.
Bil je čudovit mož in oče svo-
jima sinovoma, Špela in Ma-
tic, njegova vnuka, pa sta mu
dopolnjevala družinsko idilo.
Nadvse rad pa je imel nara-
vo. Znal ji je prisluhniti, in
ko se je čutil utrujenega in
si je zaželel samote, se je
umaknil na obrobje doline,
med svoje brajde in čebele,
tja na prisojne griče, od ko-
der ga ne bi zvabili vsi za-
kladi sveta: Rad je prišel
med ljudi v mesto, vselej je
znal prisluhniti sočloveku in
mu pomagati, še raje pa se
je nato vračal v svoj skriti
kotiček narave. Tam je bil
res srečen. Žal je bila ta sre-
ča zanj prekratka, ali pa je
morda čutil, da jo mora kar
najbolje izkoristiti. Kakor
koli že. našel je svojo srečo.
Prenašaljo je na svoje najb-
ližje, na košček narave, ki si
jo je ukradel zase in svoj čas
je izpolnit v delu, katerega
sledi bodo ostale globoko
vtisnjene v življenja nasled-
nikov. Žal nam je, da ga ni
več med nami, lahko pa smo
ponosni, da smo ga poznali
in bili njegovi sopotniki na
poti življenja.
V Ck
Likovni svet otrok
Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj prireja pod po-
kroviteljstvom občine in revije Pisani list 28. razstavo Likovni
svet otrok. Razstavo bodo uradno odprli v soboto, 13. aprila ob
11. uri v Kulturnem domu v Šoštanju. US
Telovadnica v šolskem centru
v velenjskem Centru srednjih šol se že dlje časa ubadajo ;
problemom zaradi pomanjkanja telovadnic. Sicer imajo v Cen-
tru dve telovadnici, ki pa sta veliko premajhni za vse dijake,
tako da so v zadnjem času začasno rešitev našli tudi v Rdeči
dvorani.
Pred dnevi so ob centru slovesno položili temeljno ploščo za
tretjo telovadnico, ki bo primerna tudi za prvenstvene rokometne
tekme, prostora pa bo še za približno 600 sedežev in nekaj sto
stojišč. Naložba z opremo vred bo veljala 240 milijonov tolarjev,
približno 40 odstotkov bo prispeval Center, ostalo pa država. Ce-
lotna investicija naj bi bila predvidoma zaključena prihodnje leto
v marcu. Na Centru srednjih šol v Velenju se v kratkem obeta še
ena sprememba, in sicer se bo preimenoval v Šolski center Vele-
nje. LOJZE OJSTERŠEK
Ob pololeni plošči za novo telovadnico sta si v roke segla direktor velenjskega centra Peter Robi-
da in drtavni sekretar dr. Janko SireL
REČENO fnolSTORJENO
Ifse je resnica (icar ni laž)
F^iše: Zoran Pevec
Da, vse kar nas obdaja in se
lom dogaja, je resnica. Resni-
ca je ista za vse, ugotavljajo
predvsem filozofi, ki se z resni-
co ukvarjajo v zvezi z vpraša-
"lem morale in etike. Seveda pa
vsakdanjem življenju doga-
k da na primer »moja resni-
co« ni tudi »resnica nekoga
^u^ega«. V vsakdanjosti se re-
"»ce torej razlikujejo. Obstaja-
tudi splošno znane resnice,
na primer ta, da je zemlja
^ogla. Pred nekaj sto leti to
ni bila prava resnica, saj
"»o ljudje mislili, da je zemlja
^na in je bila resnica seveda
^l(šmi. Zanimive so tudi resni-
različnih političnih strank, ki
'f rtienjujejo po trenutni potre-
Toda, če želimo v resnici
"^nmiti besedo etika, moramo
^trajati pri pravičnosti in s tem
uporabi besede resnica v ta-
smislu.
S tem v zvezi govori dr. Sruk
H o resnicoljubnosti. Resni-
^°ljuhnež se trudi, da bi čim več,
'^'"j globlje in celoviteje spoz-
y svet okrog sebe in se tako
^"^ manj motil. Če se zmoti, to
^^^'eda ni laž, laže namreč tisti,
J l^ozna resnico, pa jo zaradi
'Sa ali onega razloga prikrije,
^"totči, ponaredi, prekliče ipd.
r^je zato nemoralna. V Zgod-
'2a moraliste piše pisatelj Vla-
dimir Bar to I o treh vrstah laž-
nivcev. Za najnižje smatra tiste,
ki lažejo zato, ker jim ni dano,
da bi natančno razločevali med
resničnimi in samo zaželenimi
dejstvi. Takšnih naj bi bilo kak-
šnih 90 odstotkov. Za vzorne
lažnivce naj bi veljali ljudje, ki
sicer spočetka dobro vidijo in
slišijo, ki pa se po potrebi in v
stiski ali celo iz nekakšnega za-
nikrnega veselja vžive v neko
fikcijo, izmišljotino, v kateri ta-
ko dolgo vztrajajo, da ji napo-
sled sami verjamejo. V tem kr-
delu so tako politiki kot učenja-
ki in tudi umetniki. Teh je ma-
lodane vseh ostalih deset od-
stotkov. Na koncu ostanejo še
ljudje, ki lažejo iz nekakšnega
sočutja do soljudi, tako nekako,
kakor tvezijo starši otrokom
bajke o Miklavžu. Takšna neko-
liko pesniška prispodoba o re-
snici je pravzaprav verjetno kar
blizu prave resnice.
Kadar pa hočemo govoriti o
resnici bolj poglobljeno, mora-
mo seveda seči tudi po kakšni
resnejši razpravi o njej. Pred-
postavimo torej, da je nekdo re-
kel ali celo napisal »To je moja
resnica«. \' takem primeru se
moramo najprej vprašati ali je
ta izjava resnična ali neresnič-
na. Zato je potrebno človeka, ki
tak stavek izreče (napiše), do-
bro poznati. Nadalje je seveda
potrebno vedeti kaj je tisto, za
kar oseba trdi. da je njegova re-
snica. Recimo, da ta oseba tr-
di, da je njegova resnica, da je
pošten. Predpostavimo torej, da
človeka dobro poznamo, a si o
njem mislimo, da se rad spre-
neveda, še več, morda se vča-
sih celo zlaže. Njegova resnica,
da je pošten, bo v naših očeh v
tem primeru verjetno imela kaj
malo ugleda. Zato je, da bi be-
sedam »to je moja resnica« lah-
ko verjeli, potrebno vedeti, da
obstoja konvencionalen posto-
pek z določenim konvencional-
nim učinkom, da se je dogajalo
nekaj za kar lahko rečemo, da
je bila to »moja resnica«, na-
dalje se mora vse dogajati v us-
treznih okoliščinah, udeleženec
mora ta postopek izpeljati pra-
vilno, v celoti, oseba, ki se ude-
leži postopka mora zares imeti
te misli ali občutke in pozneje
mora tako tudi ravnati.
Izšla je knjiga Moja resnica
predsednika naše vlade. Avtor-
jeva resnica, ki jo v tej knjigi
navaja, je, da je šlo v letih 1989
do 1991 za konflikt med sloven-
skim demokratičnim osnutkom
približevanja k Evropi in agre-
sivnim jurišnim srbskim nacio-
nalizmom. Nobenega razloga
ni, da ne bi tej resnici verjeli.
Če bo omenjeni pisec še kdaj
napisal kakšno knjigo o kakšni
resnici, iz morebiti zdajšnjega
časa, pa bomo o verjetnosti re-
snice razmišljali takrat. Stavek
Vse je resnica ostane seveda re-
sničen toliko časa. dokler ne po-
stane laž.
it. 15. - 11. april 1996
NASI KRAJI IN LJUDJE
1«
Kdo ima najboljša vina?
Ocenjevanje šmarsko-virštanjshih vin
Kmetijska svetovalna služ-
ba, s sedežem v Šmarju pri
Jelšah, je pred kratkim pri-
pravila strokovni ocenjevanji
vin šmarsko-virštanjskega
okoliša. Prvo ocenjevanje je
bilo v Šmarju, drugo v Bistri-
ci ob Sotli, tretje pa bo v Ro-
gaški Slatini (18. aprila). V
'Strokovni komisiji so bili eno-
logi iz različnih vinorodnih
okolišev. V Šmarju jim je
predsedoval mag. Boris Be-
loglavec, v Bistrici pa mag.
Anton Vodovnik, oba iz ma-
riborskega Kmetijskega za-
voda.
Letos bo ocenjevanje vin pr-
vič v treh krajih na območju
šmarske upravne enote, kot
vzrok pa omenjajo delovanje
več vinogradniških društev. Po
ocenjevanjih v Šmarju ter Bi-
strici strokovnjaki ugotavljajo,
daje kakovost tukajšnjega vi-
na iz leta v leto bolj razvese-
ljiva, pri čemer v društvih opo-
zarjajo tudi na prizadevanja
kmetijske svetovalne službe.
Poznavalci menijo, daje vzrok
tudi v izobraževanju, saj je
šmarska svetovalna služba pri-
pravila v zadnjih letih štiri kle-
tarske tečaje (februarskega so
se prav tako udeležili vino-
gradniki z območij sosednjih
upravnih enot). Sicer pa seje
na zadnjem ocenjevanju vin v
Šmarju pojavilo 149 vzorcev
ter v Bistrici ob Sotli 110.
V Šmarju pri Jelšah so med
številnimi vzorci mešanih be-
lih vin najvišje ocene za kako-
vost prisodili Francu Kostajnš-
ku iz Lemberga, Francu Sve-
telšku s Pečice, Jožetu in Ma-
riji Čebular iz Polžanske gor-
ce, Francu Namuršu iz Spod-
njega Tinskega, Stanku Stupi-
ci iz Sv. Miklavža ter Mirku
Krču s Pečice. Med mnogimi
belimi sortnimi vini so kot vr-
hunske ocenili vzorce Vinka
Martinčiča iz Grobelnega, Iva-
na Kolarja iz Spodnje Ponkvi-
ce, Janija V režeta z Bobove-
ga, Jožeta Križana iz Rogaške
Slatine in Franca Nunčiča iz
Sotenskega. Med vini pozne tr-
gatve so vsa vrhunska, najviš-
jo oceno pa je dosegel renski
rizling Ane in Valterja Zorina
iz Lovnika, sledita Marija in
Jože Čebular iz Polžanske gor-
ce, tretje mesto pa si delita še
en vzorec Čebularjevih ter Iva-
na Kolarja iz Spodnje Ponkvi-
ce. Zmagovita Zorinova iz
Lovnika sta se kot edina pred-
stavila Še z vrhunskim izbo-
rom. Med nekaj vzorci meša-
nih rdečih vin je dobil najbolj-
šo oceno Marjan Gojtan iz
Gornje vasi, med tremi vzorci
roseja spet Marija in Jože Če-
bular iz Polžanske gorce, med
dvema vzorcema modre fran-
kinje pa Slavko Smole iz Pol-
žanske vasi.
In kako je strokovna komi-
sija ocenila vzorce vin, ki so
se pojavili na ocenjevanju v Bi-
strici ob Sotli? Med številni-
mi mešanimi belimi je najviš-
jo oceno za kakovost prisodila
Mariji in Jožetu Čebularju iz
Polžanske gorce in Rajku Peč-
niku iz Sedlarjevega, sledijo pa
Franc Drofenik iz Imenega, Jo-
že Kajba iz Virštanja, Stani-
slav Amon iz Olimja, Janez
llek iz Virštanja, Stiplovškovi
iz Sel, Klet Imeno, Ferdinand
Stopar iz Virštanja ter Maks
Jurak iz Sel. Med številnimi
sortnimi belimi sta dobila vr-
hunski oceni vzorca Stanisla-
va Amona iz Olimja, med me-
šanimi rdečimi za kakovost Ci-
ril Robek iz Črešnjevca, med
nekaj sortnimi rdečimi Klet
Imeno, med tremi vrhunskimi
vzorci pozne trgatve Klakočar-
jevi z Bizeljskega ter dva raz-
lična vzorca Rajka Pečnika iz
Sedlarjevega. Za vrhunsko so
ocenili tudi Klakočerjevo (edi-
ni vzorec) posebno vino.
Kot je znano so vina, ki pri
ocenjevanju presežejo številko
18 označena kot vrhunska, nad
16 pa za kakovostna.
BRANE JERANKO
Šalamon v Mariboru
V razstavišču Lija v Mariboru so pred dnevi odprli raj.
stavo del Arpada Šalamona iz Slovenskih Konjic.
Mariborska razstava je že 64. samostojna razstava konjiške,
ga umetnika, ki se tokrat predstavlja z 2 linorezoma, 12 olji, 3i
monotipijami, 46 malimi grafikami in 4.5 velikonočnimi pirhi
Tudi tokrat je Šalamon presenetil z nekaterimi novimi deli, kje
se olje še niti ni do konca posušilo. V kulturnem programu ot
odprtju razstave so nastopile dijakinje iz dijaškega doma Lizi
ke Jančar, razstavo paje odprl mag. Alojz Sirec, predstojnil
mariborskega zavoda za šolstvo. L.O
Igen v Makedoniji
Minuli teden je v Make-
doniji gostoval Plesni tea-
ter Igen Studia za ples Ce-
lje.
Do nedelje so se v Gev-
geliji vrstile predstave
Mednarodnega festivala
petja in plesa Kalinka, celj-
ski plesalci so sodelovali s
koreografijo Igorja Jelena
Pobegnimo v svetlejšo pri-
hodnost. Festivala so se
udeležili mladi iz 23 držav,
organizatorji pa so poskrbe-
li tudi za snemanje avdio in
video kasete z utrinki festi-
valskega programa.       IS
Najboljši fiziki na Celjskem
V OŠ Hudinja v Celju so
konec marca že drugo leto
zapored pripravili področno
tekmovanje iz znanja fizike
za osnovnošolce. 172 sedmo
in osmošolcev seje potegova-
lo za Srebrna Štefanova priz-
nanja.
Tekmovanja se je udeležilo
41 ekip sedmošolcev in 45 ekip
osmošolcev iz 38 osnovnih šol
celjskega območja. Srebrna
Štefanova priznanja paje os-
vojilo 13 ekip sedmih in 15
ekip osmih razredov. Najbolj-
še 4 ekipe se bodo udeležile dr-
žavnega tekmovanja, ki bo 11.
maja v Ljubljani.
Med sedmošolci so kar 4
ekipe osvojile vseh 100 mož-
nih točk, tako da si 1. mesto
delijo: Janez Krajnc in Bošt-
jan Špan iz OŠ Planina pri
Sevnici, Andrej Leskovš6k in
Matjaž Plevnik iz OŠ Podče-
trtek, Aljaž Kaitna in Tatja-
na Robič iz OS Nade Cilen-
šek Griže ter Andraž Krznar
in Erik Remic iz OŠ Frana
Kocbeka Gornji Grad.
Med osmošolci paje 1. me-
sto osvojila ekipa OŠ Hudinja
iz Celja, prvaka sta s 95 toč-
kami postala Andraž Božiček
in Tomaž Smrkolj. Luka Cr-
nič in Jure Maglica iz OŠ Fra-
na Roša Celje sta osvojila 2.
mesto, 3. mesto sta zasedla Ja-
ka Hajnšek in Hrvoje Ratka-
jec iz I. OŠ Rogaška Slatina,
4. mesto pa Klemen Jelen in
Urša Travner iz OŠ Gustava
Šiliha Velenje. IS
Na Rogli še dovolj snega
V Rekreacijsko turističnem centru Rogla, kije letos pre-
jelo nagrado Zlata snežinka, je dovolj snega za ugodno
pomladansko smuko.
Po besedah vodje smučarskih naprav Srečka Retuznika je
ob zadnjem sneženju zapadlo skoraj 80 centimetrov novega
snega, kar ob dobrem metru podlage zagotavlja nemoteno
obratovanje smučarskih naprav Uniorček (ena in dva). Ko-
šuta, Ostruščica (ena, dva in tri), Mašin žaga (ena in dva) ter
sedežnica Planja. Urejene so tudi tekaške proge na tri in pet
kilometrov. Na Rogli, kjer so z letošnjo zimsko sezono zelo
zadovoljni, so v spomladanskih dneh znižali cene smučar-
skih vozovnic in sicer za 20 do 40 odstotkov. Poleg tega ob
nakupu celodnevne vozovnice, za katero je potrebno odšteti
dva tisoč tolarjev, priznavajo še petdeset-odstotni popust pri
nakupu vstopnice za kopanje v zreških Termah. Turistični
center Rogla bo sicer med 9. in 27. aprilom zaprt, kljub temu
pa bodo poskrbeli za dobro smuko vse do maja, če bo le vre-
me to dopuščalo. B.Z.
Gostišče, kjer nikoli ne
zmanjka golaža in laškega piva
^Ohraniti želimo traillcljo In obenem stopati v korak s časom,«
pravi votlja Gostišča pri koloifvoru v Žalcu Gatfo Božnik
Pivo, znameniti ječmeni \
sok, ni le alkoholna pijača, ki
nastane v procesu vretja i/
sladu, hmelja, vode in pivske-
ga kvasa, temveč je tudi živi-
lo in zdravilo. In takšno pivo
delajo v Laškem že več kot
170 let, Gostišče pri kolodvo-
ru pa je eno najstarejših žal-
skih gostišč, kjer točijo laško
pivo.
»Stavba, kateri se nahaja
Gostišče pri kolodvoru, je bila
zgrajena leta 1890,« je pripo-
vedoval Rado Božnik. »Ob-
jekt je leta 1931 dobil nova
lastnika, to sta bila Helena in
Štefan Zagode. V tistih časih
je bila to znamenita gostilna,
kjer so se zbirali savinjski
hmeljarji in trgovci s hmeljem,
lokal je bil v bistvu manjši ho-
tel, kjer so gostje lahko tudi
prenočili. Med vojno so last-
nika izselili, po vojni pa sta na-
daljevala z gostinsko dejav-
nostjo vse do leta 1958, ko je
bilo Zagodetovo premoženje
nacionalizirano.«
Največ piva, 160 litrov na pre-
bivalca, popijejo Čehi, a tudi
Slovenci smo z 97 litri piva na
prebivalca dobri pivopivci.
Hmezad Gostinstvo je objekt
kasneje prevzelo od Savinjske-
ga magazina. Vodja gostišča
pravi, daje bil objekt pred ča-
»Zanimanja za laško pivo pri
nas nikoli ne manjka,« pravi
vodja Gostišča pri kolodvoru
Rado Božnik.
som vrnjen nekdanjim lastni-
kom oziroma dedičem družine
Zagode, s katerimi so se dogo-
vorili za odkup, tako da je
Hmezad Golding Gostinstvo
turizem uradni lastnik gostiš-
ča.
Tradicionalne dobrote
Leta 1994 so temeljito ob-
novili in posodobili restavra-
cijo, lepšo podobo pa so pos-
premili tudi z novim imenom.
»Včasih se je gostišče imeno-
valo Kolodvorska restavracija,
potem smo se odločili za Go-
stišče pri kolodvoru. Takšno
ime bomo obdržali do zaključ-
ka lastninjenja, potem bomo na
tržišču nastopali kot samostoj-
no podjetje, medtem smo da-
nes poslovna enota podjetja
Hmezad Golding Gostinstvo
turizem,« dodaja Božnik.
Že stari hmeljarji, pa trgov-
ci s hmeljem in številni potni-
ki, ki so se v središče doline
zelenega zlata pripeljali z vla-
kom, so znali ceniti dobrote hi-
še. Malice in kosila so šla do-
bro v promet in ni jih malo, ki
še danes pravijo, da znajo v
Gostišču pri kolodvoru pripra-
viti najboljši golaž, vampe, ki-
slo juho ali telečjo pečenko.
Zraven so točili domače vino
iz sodov in kot se za hmeljar-
sko dolino spodobi, pivo. Pa ne
katerokoli, temveč pivo iz bliž-
nje, laške pivovarne. »Še ved-
no nas ljudje najbolj poznajo
po malicah in kosilih, saj za-
dovoljujemo potrebe delovne-
ga človeka v širši okolici Žal-
ca. Poleg tega pa lahko gostje
naročajo razne vrste toplih in
hladnih jedi, juhe, ribe, glav-
ne mesne jedi, pa brezmesne
jedi, solate, različne priloge in
sladice. Med našimi poseb-
nostmi bi omenil ploščo Ko-
lodvor z več vrstami mesa.
hmeljarski prigrizek, sirove
štruklje, postrežemo tudi prež-
ganko, ki je pravzaprav tipič-
na slovenska jed, a jo gostom
ne ponudi ravno veliko gostin-
cev. Pri nas nikoli ne sme
zmanjkati kisle juhe, golaža,
telečje pečenke in pa seveda
laškega piva, ki mu ostajamo
v našem gostišču zvesti že dol-
ga desetletja. Potrošnja piva je
pri nas res velika ali kot pogo-
sto pravim, pivo pri nas ne je-
nja. Mi točimo odprto laško pi-
vo od svetlega do temnega, v
steklenici pa ponudimo lahko
laško pivo. Na začetku ljudje
sicer niso bili navajeni na to-
čeno pivo, ampak gostinci smo
tisti, ki včasih spreminjamo tu-
di miselnost in navade ljudi.
Točeno pivo mora biti pravil-
no točeno, pravilno skladišče-
no, ohlajeno na pravo tempe-
raturo, pravilna mora biti vseb-
nost CO, in pri nas za vse to
resnično'skrbimo v sodelova-
nju s Pivovarno Laško,« je raz-
lagal Božnik.
V Žalskem Gostišču pri kolodvoru je danes prostora za 60 gostov, z ureditvijo letnega vrta t
bodo pridobili še dodatnih 60 mest.
Letni vrt in prenočišča
v Gostišče pri kolodvoru
poleg vsakodnevnih gostov
prihajajo tudi številne zaklju-
čene skupine ob različnih pri-
ložnostih. »Trenutno imamo na
voljo prostor za približno 60
gostov, gostišče je odprto vsak
dan, razen ob praznikih, pa še
takrat se z večjimi skupinami
vedno lahko dogovorimo. Ob
sobotah so naša vrata odprta od
7. do 15. ure, ob nedeljah pa
od 10. do 15. ure.«
Pivovarna Laško je lani proi-
zvedla 1.162.000 hektolitrov pi-
va, kar pomeni 53,8 odstotkov
vsega piva v Sloveniji. Prvič od
obstoja pivovarstva v Laškem
so lani presegli 50-odstotni slo-
venski tržni delež, prodajo dru-
ge največje slovenske pivovar-
ne pa so Laščani presegli kar
za 29 odstotkov.
Pri obnovi gostišča Rado
Božnik pravi, da so šele na pol
poti. »Kolikor bomo zaslužil
v našem 11-članskem kolektj
vu, toliko bomo lahko investi
rali.
Gostišče ima veliko teras«
ki jo nameravamo zapreti i'
usposobiti za letni vrt, s čim^
bi pridobili 60 sedežev. V
njem delu gostišča pa želim'
ponovno urediti sobe in tak'
kot nekoč ponuditi prenočišf^
»Ohraniti želimo tradicij"
obenem pa se zavedamo, da s'
je treba prilagajati času in vJ
močnejši konkurenci,« je pi*
pričan Rado Božnik.        j
St. 15. - 11. april 1996
17
ŠPORT
Leteči cirkus Vinka Kandlje
\ficiaentl Siovanovega trenerja na finalni tekmi roltometnega pokala ¥ Laškem - Vugrinec najboljši Igralec, Perič vratar, Puc strelec
Celje Pivovarna Laško je
gjvojila še peto pokalno lovo-
riko, super rokometni dogo-
dek v Iraškem pa so zasenčili
j^cidcnti Vinka Kandije in
nekaterih Slovanovih igral-
cev, /aradi katerih je tekma
(rajala skoraj dve uri. Kan-
jija jev preteklosti uprizoril
^ekaj podobnih cirkuških
predstav (tudi v Golovcu na
turnirju prvakov 1993) in v
frch lilijah užaljeno napove-
dal umik iz slovenskega ro-
liometa.
Z.ovko je začel z udarno za-
sedbo, v kateri je bil po štiri-
mesečni odsotnosti tudi Uroš
Šerbec in po zadnjem izenače-
nju (3:3) v globoko obrambo
namesto Puca poslal Jeršiča, ki
je skupaj z Načinovičem od-
vzel nekaj žog in kmalu je bi-
lo 9:3. Kandija je zaradi ugo-
varjanja že v 12. minuti dobil
rumeni karton, v 20. minuti še
rdeči, toda njegov show se je
5ele začel. Pograbil je pokal za
zmagovalca, z njim grozil sod-
nikoma in delegatu Stogerju,
eden celjskih rokometašev pa
je jasno pokazal kaj si misli,
ko je v zrak dvignil koš za sme-
ti.
»Pred tekmo sem vzel dve
tableti za pomiritev, a se vsee-
no nisem mogel zadržati. Mo-
je reakcije so bile torej pravil-
ne, vse namere izključno šport-
ne, celjski vratar Perič paje te-
kel preko celega igrišča in me
izzival,« se je z nedolžnim
izrazom pritoževal Kandija.
Njegov slog je močno spomi-
njal na sceno po lanski tekmi
pokala prvakov v Zagrebu: la-
ži, spletke, užaljenost in vses-
plošno poniževanje Celjanov.
Po prvi večji prekinitvi je
prednost šestih golov začela
kopneti. Slovan je dvakrat za-
del z igralcem manj, sodnika
sta zaradi prestopa razveljavi-
la Stefanovičev gol iz sedem-
metrovke in na začetku druge-
ga polčasa se je Kandija pro-
vokativno vsedel med Florja-
ne, Green Bottlese in Radeške
Ostrovrharje. Navijači so bili
nekaj metrov oddaljeni od Slo-
vanove klopi, namen je bil ja-
sen, toda»štos« ni vžgal. Kan-
dija je moral v sosednji sektor
tribun in sedež je dobil še v
tretji vrsti.
Po dobrih šestih minutah so
se Ljubljančani približali na
14:1.5, ob vstopu v 37. minuto
paje Vugrinec dosegel prvega
od štirih zaporednih golov in
obležal v šestmetrskem prosto-
ru. Hkrati se je na tribuni za-
čelo prerivanje. »Vugrinčeva
mati je hotela obračunati s
Kandijo,« so zapisali ljubljan-
ski novinarji, toda Kandija je
nenadoma sedel v prvi vrsti.
Nekoga je moral izriniti s se-
deža, vmes je menda natresel
še kup žaljivk in po skoraj de-
set minutni prekinitvi je v
spremstvu policistov zapustil
dvorano.
»Po rdečem kartonu sem ko-
rektno sedel med gledalci. Gle-
dalci so me napadli, za preki-
nitev nisem kriv niti odstotek,«
je 'jokal' Kandija. O pridobi-
vanju sedežev ni spregovoril,
še manj o vdoru med navijače
celjskega kluba. Na tiskovni
konferenci je utihnil šele ob
vprašanju o morebitni poveza-
vi finala avstrijskega prvens-
tva 1994 in sobotnega finala
našega pokala. Predlani je na
tekmi Linz-West Wien uprizo-
ril podoben incident, tekma je
bila prav tako prekinjena in tu-
di v Laškem je bilo že vse sku-
paj na robu škandala.
Prvaki so kmalu spet povedi i
za šest golov, rdeča kartona sta
zaradi prigovarjanja dobila
Hrovat in Kastelic, provokaci-
je pa so se nadaljevale tudi na
skupni večerji. Na ljubljanski
mizi so bile pločevinke »rde-
čega« piva, Kandija in Slova-
nov predsednik Urbane sta boj-
kotirala banket in obema je bi-
lo malo mar, daje bil na fina-
lu v Treh lilijah tudi predsed-
nik države Milan Kučan.
»Po izpadu iz pokala prva-
kov je bil finale za nas prva
prava tekma, ki je nekaj pome-
nila. Zato je bilo preveč hote-
nja, želje po dokazovanju in
krča ter malo inovativnosti.
Igrali smo pod svojimi zmož-
nostmi, padec je bil opazen po
vsaki prekinitvi, prenervozni
so bili zlasti Puc, Serbec, Pun-
gartnik in Perič, ki pa seje hi-
tro zbral. V finalu končnice pr-
venstva bo boljše,« je ocenje-
val Zovko in dodal, da bi v nor-
malnih okoliščinah Celje Pivo-
varna Laško zmagala z naj-
manj desetimi goli razlike.
»Ni bilo časa za razmišljanje.
Igral sem samo v napadu, zato
mi je bilo nekoliko lažje, s ko-
lektivno igro sem prihajal do
ugodnih položajev za met in ob
dobri predstavi sem toliko bolj
vesel prve lovorike,« je dejal
najboljši igralec finala Renato
Vugrinec, ki za pet golov ni
zgrešil niti enega strela.
Ljubljanski izpadi so tako
povsem razvrednotili finale in
rokomet kot športno igro.
Zgražali so se celo nekdanji
Slovanovi igralci in večer je
minil predvsem v premlevanju
Letečega cirkusa Vinka Kan-
dije. Finale pokala je na srečo
že preteklost, Celjani so sino-
či v Golovcu opravili z Jadra-
nom in v finalu končnice pr-
venstva čaka na zmagovalca
drugega dvoboja med Dobovo
in Gorenjem. Prva tekma bo
21. aprila, druga in morebitna
tretja 24. in 27. aprila v Celju,
ko naj bi bila tudi predstavlje-
na ekipa za novo sezono. Za
ligo prvakov s štirimi skupina-
mi po štirimi klubi!
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Celje Pivovarna Laško-Slovan 27:22 (14:11)
Dvorana Tri lilije v Laškem, gledalcev 2000, sodnika Po-
žežnik (Celje) in Repenšek (Rečica ob Savinji).
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Strašek, Perič, Šafarič 1,
Vugrinec 5, Šerbec 2, Načinovič 4, Jeršič, Stefanovič 2 (2),
Pungartnik 6, Tomšič, Leve, Puc 7(1).
SLOVAN: Čamdžič, Franetič, Špur 1, Andrejič 4 (2), Peter-
nel 1, Sokolov 5, Šile 6, Pori 1, Novak, Kastelic 3(1), Glavač
\, Hrovat.
SEDEMMETROVKE: Celje Pivovarna Laško 5 (3), Slovan
.^3). IZKLJUČITVE: Celje Pivovarna Laško 12, Slovan 12.
RDEČI KARTONI: Kandija (trener Slovana, 20), Hrovat (.50),
Kastelic (53).
Iztoka Puca so igralci Slovana zaustavljali s tudi najbolj grobimi prijemi.
Renato Vugrinec je s štirimi zaporednimi goli dokončno potopil ljubljanske
upe in vmes dobil še nekaj bolečih udarcev.
lokalni prvaki za sezono 1995/96 - Celje Pivovarna Laško.
Atleti upajo na Evropo
Kladivar Cetis je nastop v pokalu evropskih prvakov v Ca-
rigradu najprej odpovedal, nato pa s posredovanjem AZS za-
radi nižjih stroškov zaprosil za premestitev v drugo skupino,
ki bo maja tekmovala v Lizboni.
Evropska zveza bo odgovor posredovala v naslednjih dneh, v
mednarodni konkurenci pa bosta zanesljivo nastopili obe mla-
dinski ekipi. Moški bodo tekmovali v Ogliano Venetu (Italija),
ženske pa v Ljubljani, kjer bo klubsko prvenstvo najvišje skupi-
ne A generalka za mladinsko EP 1997.
TP MODA CELJE
Ambicioznim in odgovornim osebam, ki imajo svoj po-
slovni prostor in delovno silo, nudimo:
ENKRATNO PRILOŽNOST ZA
SAMOSTOJNO DELO V LASTNI TRGOVINI
Nudimo poslovno sodelovanje na področju prodaje za
vse vrste konfekcijskih proizvodov iz prodajnega asorti-
mana naše PE Veleprodaja, po pogojih franchisinga.
Zaželeni so podjetniki iz celjske regije.
Če ste podjetni, imate trgovino, ali jo na novo odpirate in
želite še več, sprejmite izziv in nas pokličite ali obiščite.
Vse informacije in pogoje sodelovanja dobite na sedežu
podjetja TP MODA CELJE, Prešernova 7, ali po telefo-
nu 24-917.
St. 15. - 11. april 1996
ŠPORT

Zeleni lasje ob naslovu?
Celjske košarkarice z ilruglm lina le m končale super sezono - Barbara Germ: »Lase
smo si želele prebarvati na zelenel''
Ljubljansko-mariborska
premoč ženske koSarke je
končana. Celje je letos Igralo
v obeh Analih z udeležencem
bodoče evropske lige Jezico
in tako postalo številka dve,
do leta 2000 pa naj bi bilo
prav na vrhu. Projekt vrača-
nja domačih igralk je že nad-
grajen s podpisom pogodbe z
Andrejo Vodopivec (Mari-
bor), vse bolj aktualne pa so
tudi okrepitve iz tujine.
Želja po uspehu je bila v fi-
nalu prevelika, sedem minut
brez koša in delni izid 1:21 sta
bila prevelika hipoteka in se-
zona se je končala v praznič-
nem vzdušju dvorane STŠ.
Scenarij je bil nekoliko druga-
čen, tudi kar zadeva nastop do-
mače ekipe, toda razočaranih
ni bilo. Predlani je Celje igra-
lo v drugi ligi in samo z vrača-
njem domačega kadra ter pri-
hodoma dveh igralk iz bližnje
okolice (Potočnik, Kokolj) se
je zatresla velika Jezica.
Barbara Germ je brez kon-
kurence Denis Rodman slo-
venske ženske košarke. Med
sezono je štirikrat zamenjala
barvo las (v originalu je pepel-
nata blondinka) in njene foto-
grafije so aktualne največ me-
sec dni. »Za finale smo se že-
lele prebarvati na zeleno. Na
koncu nismo dobile spraya in
želeja, ki bi bila pri znojenju
dovolj dolgo obstojna in kolek-
tivno barvanje smo preložile
na drugo priložnost,« je po tek-
mi izdala skrivnost Germova.
Celjanke bodo jeseni igrale
v pokalu Ronchetti, ki je tudi
doživel nekaj pomembnih
sprememb. Na prvi stopnji bo-
do lige s po štirimi klubi, se-
stava bo določena po teritorial-
nem ključu in mednarodni del
sezone bo bolj zanimiv. Med
možnimi okrepitvami se najpo-
gosteje omenja slovaškarepre-
zentantka Silvia Janostinova
(20 let, 194 cm) iz Banske Bi-
strice, nekaj neznank je tudi v
zvezi s trenerjem Milanom Ba-
stašičem, ekipo zanesljivo za-
pušča samo Jolanda Vasic, ka-
petanka Barbara Polutnik se bo
najbrž odločila še za eno se-
zono, Metka Obrovnik pa je
zavrnila ponudbo Jezice.
»Dokler bo trener Ravnikar,
zanesljivo ne bom igrala na Je-
zici. V Celju igram praktično
zastonj, prvakinje pa bi mojo
realno celo morale podvojiti, a
bi jih tudi takrat zavrnila. V
Celju mi nič ne manjka, v eki-
pi je fantastično vzdušje, s
službo sem zadovoljna in klu-
ba ne bom zapustila,« pravi
edina celjska reprezentantka,
relacijo Celje-Ježica paje naj-
bolj nazorno opisala Polutni-
kova. »Na Jezici igralk pred
tekmo ne predstavijo, v Celju
pa seje marsikaj lepega doga-
jalo tudi ob igrišču.«
Na unikatnih klubskih kra-
vatah - predsednik Franci
Ramšak si je samo zaradi sive
kravate moral kupiti novo ob-
leko - je bila zapisana le letni-
ca. V nasprotju z NBA tradi-
cijo zadnji uspehi niso bili
poudarjeni. Najbolj neučakani
so že napovedovali dokončen
naskok na Jezico, toda šef
Ramšak je ostal realist. »Na-
črt je zastavljen za dobo petih
let. Start je bil fantastičen, pre-
segli smo vsa pričakovanja in
čez leto dni bom prezadovoljen
že v primeru, da bomo zadrža-
li nova izhodišča.«
ŽELJKO ZULE
Foto: SHERPA
Finale končnice: Ježica-Celje
76:66 (36:31); Jurše 28, Kokolj
12, Polutnik 10, Potočnik 8,
Vasic 5, Germ 2, Obrovnik 1;
Celje-Ježica 55:77 (37:48);
Obrovnik 17, Jurše 15, Germ
10, Polutnik, Potočnik, Kokolj
4, Vasic 1.
ZKK Celje v sezoni 1995/96: v prvenstvu in končnici razmerje zmag in porazov 20-9, v pokalu
3-1, v evropskem pokalu Ronchetti 0-2, skupaj 23-12.
Najboljša celjska igralka druge finalne tekme tekme Kokolje-
va se je uspešno vrnila po operaciji meniskusa in se ob pomoči
Polutnikove in Juršetove (z leve) dobro borila pod obročema.
Petek, 12. 4.
Košarka
Šentjur: Kemoplast-Pivo-
varna Laško (prijateljska tek-
ma, 18.30).
Soliota, 13. 4,
Košarka
Krško: Interier-KS Polzela
(prva polfinalna tekma konč-
nice), Maribor: Slivnica-Pli-
ma (prva tekma končnice zaA-
2); Zreče: Rogla-Tolmin (pr-
va tekma končnice za B ligo,
vse 19).
Nogomet
Rogaška Slatina: Steklar-
Odranci, Središče ob Dravi:
Bistrica-Dravinja(18. krog 111.
lige); Šmarje: Šmarje-Kovi-
nar, Vransko: Vransko-Tina
Laško, Šoštanj: Usnjar-Breži-
ce. Kozje: Odred-Krško (11.
krog MNZ Celje, vse 16.30).
Plavanje
Celje: velikonočni miting za
dečke in deklice (od 9. ure).
Nedelja. 14.4,
Nogomet
Celje: Publikum-Beltinci,
Ajdovščina: Primorje-Rudar
(27. krog I. lige); Trbovlje:
Rudar-Šentjur (22. krog 11. li-
ge); Bakovci: Bakovci-Unior
(18. krog 111. lige, vse 16.30).
Sreda, 17.4.
Košarka
Polzela: KS Polzela-Interier
(druga polfinalna tekma konč-
nice, 19.30), Prebold: Plima-
Slivnica (druga tekma končni-
ce za A-2, 19).
Nogomet
Rogaška Slatina: Steklar-
Bistrica (zaostala tekma 14.
kroga III. lige, 16.30).
Slovenski
karateisti v Žalci
Minuli vikend so bili v Žat
cu na pripravah najboljši kan
teisti Slovenije. Trener Bof
Markošekjih je na priprave C
vabil, ker bo treba v kratkd
času sestaviti državno rep"
zentanco, ki bo nastopila i*
evropskem prvenstvu v Pariz
od 2. do maja. Priprave'
potekale v dveh delih. Na d«
poldanskem treningu so se te''
movalci zgolj pripravljali)!
popoldanske tekme, ki soj'
sodili sodniki, ki se bodo
evropskem prvenstvu udele^'
li tudi sodniškega seminarja'
pridobitev oziroma potrdit^
statusa mednarodnega sodni'''
Na sliki: zbrani najboljši kaf"
teisti Slovenije v Žalcu na p'
pravah. Na levi stoji trener B"
rut Markovšek, na skrajni ^
sni pa predsednik Karate z^'
ze Slovenije Ciril Klajnšček'
T. TAVČA
Kemoplast v A-2
KS Polzela se je s sobotno
zmago v Idriji v polfinalu
končnice izognila Olimpiji,
košarkarji Pivovarne Laško
so novi prvoligaši, Kemoplast
se je z naslovom prvaka B li-
ge neposredno uvrstil v A-2 li-
go, iz katere je izpadlo Celje,
v boju za višjo konkurenco pa
sta še vedno Plima in Rogla.
Polzelani so izkoristili od-
sotnost poškodovanega Čovi-
ča in krepko dobili skok
(46:25; Petranovič 18, Jagod-
nik 12) ter so samo v končnici
po številu zmag druga ekipa za
Interierjem. V A-2 ligi je Co-
met v lokalnem dvoboju še
tretjič letos premagal Pivovar-
no Laško, potem ko je zaosta-
nek z 12:32 spremenil v vods-
tvo z 39:38 in prednosti ni več
izpustil. Nerat je zaustavil To-
vornika (met 3:18), ki je prvič
zadel šele v 29. minuti, in nič
nista pomagali odlični predsta-
vi Golca (11:15) in Vujoviča
(11:13).
Kemoplast je za naslov pr-
vaka B lige v Kočevje moral
zmagati. V prvem polčasu je
ravnotežje držal Urbanija s 13
točkami, Madžarac jih je samo
po odmoru dosegel 25 in Šeni
j ur bo vstop v A-2 ligo prosli
vil z jutrišnjim gostovanjem Pi
vovame Laško. Plima je brt
obeh centrov (Goltnik je izgul
Ijen do konca sezone, Karlo'
čec paje zaradi bolezni igral
tri minute) klonila v Radov^
ci in ima najslabše izhodišče,
napredovanje.
Rogla je z zmago na Jesen
cah (93:87) podprvak C lige i
bo imela v play-outu v dvobo
jih s Tolminom prednost domi
čega igrišča, Žalčani pa son
Ptuju doživeli tesen pora
(67:70), a so se zaradi manjšf
ga števila klubov neposredn
uvrstili v C ligo. Končni vrsi
ni red - C liga: Radenci, Ri
gla 25, Cerknica 24, Jesenio
Lenart 22, Vič 18, Črnome
16, Šenčur 15; D liga: Duple
25, Žalec, Ptuj 24, Pragersk
23, Gorenja vas 21, Toplice H
Lovrenc, Vipava 16.
ŽELJKO ZULi
Zoran Gole je sinoči odigr
svojo zadnjo tekmo. Pod koi
je vztrajal kar 22 sezon, za sit
vo pa se je odločil zarai
zdravstvenih težav s kolki.
Prva liga!
Laško je sinoči še po tretji
tekmi zapored slavilo uvrsti-
tev v A-1 ligo (v Treh lilijah
je v zadnjem krogu gostova-
la Postojna), ki so jo pivovar-
ji priigrali že proti Iskri Li-
tusu.
Litijani so po petih zmagah
doživeli katastrofo. Tovornik
42, Vujovič 18, Durnik 12,
Gole in Govc po 10, Šoštarič 6
ter Čop in Blagotinšek po 2 toč-
ki so s Starovasnikom, Zdolš-
kom, Vajdičem in Tomašičem,
ki so tudi igrali, pred 1700 gle-
dalci s 102:69 priborili vstop
med najboljših dvanajst moštev
v državi. V preddverju dvora-
ne je množica še dolgo slavila,
v garderobi pa je igralcem če-
stital predsednik kluba Jože
Sadar. Potem je spregovoril
trezno, mirno, kot da se prav-
zaprav ni zgodilo nič: »To je
za naše Laško najodmevnejši
dogodek po drugi svetovni voj-
ni. Fantje si zaslužijo čestitke
za uspeh, v naslednji sezoni pa
bo prenova ekipe pač nujna.
Gole in Govc sta že napoveda-
la prekinitev aktivnega igranja,
če ne bomo zadržali trenerja
Žagarja, se bomo dogovarjali
izključno z domačimi trenerji.
Smo na konju, zdaj pa po{^
in premišljeno. Namreč cilj|
vsekakor obstanek bre/ plj,
outa!«
Boris Zrinski in Janez O«
varič sta bila prvi tarči za ki«
LašČanov v naslednji sezo^j
Aleš Antauer tega ni zani|(j|{
»Kakor koli že, 'atomske' elj
pe ne nameravamo nakupidj
in tako je Zdovc le bolj oddj
Ijen kot so govorili nekateri i|
dici. Prav v njegovih Konjicj
so Laščani v soboto 'pogrnili
Tekma sicer ni odločala skoti
o ničemer, Comet se je z zm
go z 98:86 le rešil zadnjega iri|
sta. Pivovarna Laško je po 2,
slugi razpoloženih Vujovij]
(met iz igre 11:13) in Gol^
(11:15) po desetih minutah pj
vedla kar za 20 točk, a je jk
tem zmanjkalo moči, ki je bij
razumljivo potrošena »po LiJ
ji«.
»Pivo in cvetje 2« v Laškei
še traja, višek pa bo v soboi
na Šmohorju, kjer bodo 2501;
brancev zabavali Šank ročki
Sašo Hribar. Vodja navijaže
»Jodli« pripravlja nepozabt
dogodek, tako kot pod koši p
glavna naloga v eni izmed to{
čaka priljubljenega Hercegot
ca Žarka Vujoviča.
Št. 15. - 11. april 1996
f9
ŠPORT
Jarc spet Rudarjev
ep batni remi Publlkuma In Ruti ar J a bolj oiJgovarJa gostom
j0rG In Prašnikar osrednji osebnosti minulega teiJna
l^okalni derbi med Publi-
l^uinom in Rudarjem je bil
jodatno zanimiv zaradi za-
i^cnjav trenerjev in nekaj ča-
jjjc bilo precej govora o ro-
l^jdi in prestopu .larca v Ve-
lenje in Prašnikarja v Celje,
ludi če bi obstajala možnost,
jgincnjave ni nihče pričako-
yg| že pred medsebojnim
gtjračunom v 25. krogu, ki se
je ob povprečni igri končal
tirez golov.
Celjani so večji del tekme ja-
lovo napadali, njihova igra pa
„i obrodila sadov. Pred sreča-
njem so v celjskem taboru na-
povedovali zmago, nekateri ce-
lo zanesljivo, vendar se je po-
Itazalo, da so rumeno-modri v
5e nekoliko hujši krizi, kot Ve-
jenjčani. Slednji so načrtovali
točko in jo predvsem po zaslu-
gi zanesljivcjga Dabanoviča in
izkušenega Zilnika tudi odne-
sli.
Bolj kot igra, je ljubitelje no-
gometa zanimalo kako bo v na-
daljevanju prvenstva na obeh
trenerskih klopeh. V soboto je
Rudarja vodil Josip Vugrinec,
ki se je očitno že sprijaznil, z
vlogo prve rezerve velenjske-
ga prvoligaša. »Vugi« je na-
mreč vskočil že drugič v zad-
njih dveh letih, zdaj le za slab
teden, na Skalni kleti pa so po
odstopu Jarca zazvonili telefo-
ni, kajti mnogo je bilo takšnih,
ki bi bili pripravljeni sesti na
celjsko klop.
Bivšemu Rudarjevemu tre-
nerju Bojanu Prašnikarju se
je nekaj časa krepko majal stol-
ček. Začasno se je izvlekel z
zmago v gosteh pri Mariboru
(2:0), v naslednji tekmi pa je
Ob jezeru doživel nov poraz s
Korotanom (0:1), kije bil pred-
lani usoden za Jarca. Že na-
slednji dan se je razšel z Ve-
lenjčani in mnogi so že tehtali
njegove možnosti za prestop k
ostalim prvoligašem.
Prvi se je zanimal Maribor,
a je bil po nekaterih informa-
cijah Prašnikar predrag. Ob
takšnih novicah so bile izklju-
čene tudi variante z njegovim
prihodom v Celje, saj je težko
verjeti, da bi bili na Skalni kle-
ti pripravljeni (pre)globoko se-
či v žep. Nekdanji trener slo-
venske državne reprezentance
naj bi, če gre verjeti govoricam,
v Rudarju mesečno »pospravil«
več kot 7000 DEM. Zadnja iz-
med njegovih kombinacij je
povezana z avstrijskim Stur-
mom, kjer naj bi zasedel mesto
pomočnika Ivice Osima.
Borut Jarc je Rudar vodil že le-
ta 1994. Takrat se je na krmilu
obdržal devet mesecev (januar-
sep(ember), potem pa se je po
tednu dni »brezposelnosti«
preselil na Skalno klet. Dve se-
zoni pozneje podobna pot, to-
da v nasprotni smeri.
Zgodba polovico slabše pla-
čanega Boruta Jarca je po-
vsem drugačna.
Njegove prve odstopne izja-
ve uprava Publikuma ni spre-
jela, po porazu z Olimpijo (0:.3)
pa je prišlo do dokončne pre-
kinitve sodelovanja. V klubu
so prepričani, da Jarčeve pote-
ze niso fair, saj naj bi se dogo-
varjal z ostalimi klubi, že ko ga
je pogodba vezala za rumeno-
modre. Največ stikov naj bi
imel z Rudarjem, katerega di-
rektor Steiner ima očitno zelo'
slab spomin.
Kajo Grubišič, ki je prišel sku-
paj z Jareem in ostal v Celju
tudi po odhodu prvega trener-
ja, je bil eden izmed kandida-
tov za prevzem prvega moštva.
V torek pa so se pri Publiku-
mu odločili za 46-letnega stro-
kovnjaka Milovana Tarbuka,
ki je že vodil nekaj slovenskih
prvoligašev (Mura, Primorje,
Svoboda, Slovan).
»Mislim, da so pogovori z
Jarcem stekli pred dvema dne-
voma. Upam, da sem natančno
zadel datum,« je na petkovi ti-
skovni konferenci po daljšem
razmisleku izustil Steiner. Jarc
je zapustil Publikum natančno
pred tednom dni. Rudarjev
predsednik je še »zaupal«, da
so pogajanja z bivšim celjskim
trenerjem v zaključni fazi, če-
sar Jarc med prazniki ni potr-
dil. Predvčerajšnjim je vendar-
le prevzel prvo moštvo zeleno-
črnih...
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIC
Brez zmagovalca se je končal tudi dvoboj mladih reprezentantov Samirja Balagiča in Ermina
Ra kovica.
Kragelj
starta v EP
Konec tedna se bo v Špa-
niji začela nova sezona še-
stih dirk za evropsko pr-
venstvo v motokrosu za
razred do 250 ccm, v kate-
rem bo z novima Kawasa-
kijema prvič startal Bane-
xov voznik Sašo Kragelj.
»Po dveh sezonah v raz-
redu do 125 ccm sem se od-
ločil za prehod k motorju
četrtlitrske prostornine in na
začetku sezone že dobil dir-
ko za državno prvenstvo.
Informacij o progah v Osu-
ni in Aguedi nimam, konku-
renca pa bo verjetno še moč-
nejša kot lani. O načrtih bo
lažje govoriti po prvih star-
tih, toda v vsakem primeru
si želim uvrstitve med dobit-
nike točk,« je pred odho-
dom na uvodni tekmi v Špa-
nijo in Portugalsko dejal
Kragelj, ki bo vozil pod po-
kroviteljstvom .Avto Celja.
Lani je v nižji kategoriji za-
sedel 10. mesto in najboljši
deseterici se lahko približa
tudi z močnejšim motorjem.
Javornikova za Atlanto
Zreška maratonka Helena Javornik je potencialna olim-j
pijska kandidatka in normo za Atlanto (2:35:00) bo potrje-i
vala v nedeljo na Dunaju. Za nastop v Avstriji se je med dru-'
gim tri tedne pripravljala v Kaliforniji, lani pa je na Dunaju 1
celo zmagala. \
»Na 2000 metrih nadmorske višine sem imela sprva nekaj te-1
žav z dihanjem, zadnji testi pa so zelo dobri. Na štadionu sem iz \
polnega treninga mali maraton pretekla s povprečnim kilometr-;
skim časom 2:38, za izpolnitev olimpijske norme pa bi morala i
imeti povprečje vsaj 2:40. Proga se zadnjih osem kilometrov ne-'
nehno vzpenja in je med težjimi in v vsaj približno optimalnih!
razmerah bi morala teči okrog državnega rekorda, kije 2:34:29,« v
napoveduje Javornikova. \
Olimpiiska teka v Celju in Velenju
Junija bo po vsej državi 13 olimpijskih tekov. Uvodni bo V;
Celju (7. junija), progi pa bosta dolgi 4 in 8 kilometrov. Olim-i
pijski tek bo tudi v Velenju, kjer bodo 14. junija tekli na 3 in 10;
kilometrov.
MALI NOGOMET
1. liga: v 17. krogu Juventus-HIapi 6:3 (2:1; Cepuš 3, Dobo-
vičnik 2, Vidmar 1), Rogič-Carioce 11:3, Marmor-Poetovio 12:4,
Alples-Ključarovci 5:10, Bronx-Šarbek 0:3 bb. Vrstni red pred
zadnjim krogom: Juventus, Rogič 40, Šarbek 34, Marmor 32,
Carioce 30, AIples 22, Poetovio 21, Ključarovci 20, Hlapi 6,
Bronx 0.
Pokal Slovenije: v osmini-finala bo Orkan doma igral z Mar-
kovci, moštvo Juventusa pa v gosteh pri Beltincih. Tekme bodo
19. in 20. aprila.
MNZ Celje: vil. krogu Orkan-Krošelj 10:4, Rola-Ješovec
8:1, Oplotnica-Galero neodigrano, Štraus prost. Vrstni red: Kro-
šelj 23, Oplotnica 18, Orkan 16, Rola 14, Štraus 9, Galero, Ješo-
vec 6. V play-off se bodo uvrstile štiri ekipe.
HA KRATKO
Laško: v 7. krogu lige od-
bojkaric za uvrstitev v 1 .A Ce-
Ije-Gorica3:0 (13,6,6), Krim-
Zg. Savinjska 1:3 (-13, -6, 5, -
11), Kočevje-Ljutomer 0:3.
Vrstni red: Celje 18, Zg. Sa-
vinjska 12, Krim 10, Ljutomer
8, Kočevje 6, Gorica 2.
Slovenske Konjice: na DP
v ITF slogu taekvvonda v su-
pertežki kategoriji zmaga Lan-
dekerja(Unior), bronasti kolaj-
ni za Hotka do 63 kg in Perti-
nača do 71 kg, v fomah zmagi
Drapiča (vsi Ahac) in Lande-
kerja.
Celje: na kegljaškem DP
dvojic za mladinke zmaga za
kombinacijo Razlag-Špoljar
1661 (857+784), srebro za Ko-
štomaj-Verdnik 1630 (788 +
842), 4. Ratajc-Košir 1537
(801 + 736), 10. Gluvič-Krne-
ta 1499 in 15. Špeh-Vučeno-
vič (vse Miroteks) 1353.
Žalec: na vikend pripravah
za nastop na kvalifikacijskem
turnirju za MEP je ženska ro-
kometna reprezentanca prema-
gala Mjinotest s 25:22 in izgu-
bila z Žalcem s 23:24. Kandi-
datke za turnir v Franciji so tu-
di Pilihova, Dolarjeva, Rand-
lova, Šimekova (vse Žalec),
Grudnikova, Kranjčeva, Steva-
novičeva in Raukovičeva (vse
Vegrad). (T. T.)
PANORAMA
Košarka
\A liga
Moški-12. krog: KS Polze-
la-Rogaška 81:72 (46:42); Zale-
.tel, Kobale 17, Stavrov, Petrano-
"vič 14, Jagodnik 13, Rituper 6 za
domače, Lerič 21, Jurkovič 15,
Novakovič 14, Petrovič 9, Me-
sič 6, Mičunovič 5, Kosovec 2;
Idrija-Olimpija 69:87, Litostroj-
Interier 77:88, Satex-BWC
111:102; 13. krog: Idrija-KS
Polzela 75:88 (41:48); Petrano-
vič 26, Jagodnik 25, Zaletel 20,
Kobale, Rituper 7, Rovšnik 3; In-
terier-Rogaška 101:85 (56:50);
Novakovič 35, Mičunovič 18,
Petrovič 12, Lerič 9, Mesič 6,
Jurkovič 5; 01impija-Satex
94:59, BWC-Litostroj 102:98.
Vrstni red pred zadnjim kro-
gom: Olimpija, Interier 46, KS
Polzela 42, Idrija 41, Satex 40,
BWC, Rogaška 37, Litostroj 35.
Za uvrstitev v A-1 ligo - 12.
krog: Pivovarna Laško-Litija
102:69 (45:29); Tovornik 42,
Vujovič 18, Durnik 12, Gole,
Govc 10, Šoštarič 6, Čop, Bla-
gotinšek 2- K. zidar-Comet 98:88
(5.3:32); Sporar 22, Benič 20,
Nerat 19, Plevnik 12, Temnik,
Železnikar 6, Lušenc 3; Krka-
Helios 81:75, Triglav-Republika
6.3:69; 13. krog: Comet-Pivo-
vama Laško 98:86 (43:41); Plev-
nik 30, Sivka, Nerat 21, Sporar,
Železnikar 9, Benič 8 za doma-
če, Gole 26, Vujovič 25, Čop 13,
Govc 8, Tovornik 7, Durnik 6,
Starovasnik 1; Republika-K. zi-
dar 79:77, Triglav-Krka 66:78,
Litija-Helios preloženo. Vrstni
•"Cd pred zadnjim krogom: Re-
publika 24, K. zidar 22, Pivovar-
na I aško 21, Krka 19, Litija (-),
Helios(-) 18,Comet 16, Triglav
A-2 liga
. Moški -12. krog: Celje-lliri-
ia 80:90 (45:50); Jesenek 25, Ju-
■■ak, Kitek, Hochkraut 14, Stra-
šek 13; Loka-Ježica 68:91, Sliv-
nica-Olimpija ml. 80:99. Zagor-
Je-Koper 103:79; 13. krog:
Olimpija ml-Celje 88:70 (47:42);
Jurak 23, Ribezi 19. Hochkraut
16, Kitek 8, Gregi 6, Jesenek 4,
Džakovič 2; Slivnica-Loka
73:84, Koper-Ježica 81:95, Za-
gorje-llirija preloženo. Vrstni
red pred zadnjim krogom: Je-
zica, Loka 46, Ilirija (-) 45, Za-
gorje (-) 42, Sivnica 40, Olimpi-
ja ml. 35, Koper 34, Celje 32.
B liga
Moški - 20. krog: Snežnik-
Kemoplast 56:72 (22:25); Ma-
džarac 32, Urbanija 17, Gajšek
16, Tkalec 4, Knez 3, Vego 1;
Radovljica-Plima 92:86 (38:43);
Cencelj 34, ŠtahI 19, Gradin 17,
Verk 5, Trivan, Karlovčec 4, Pur
3; Radio 94-Janče 88:73, Gori-
ca-Maribor 89:87, Borovnica-
Brežice 84:90. Končni vrstni
red: Kemoplast, Radovljica,
Brežice 32, Plima 31, Borovnica
28, Janče 26, Maribor 24, Snež-
nik, Radio 22, Gorica 21.
Za uvrstitev od 11. do 20.
mesta - 20. krog: Elektra-Por-
torož 99:72, Kamnik-Vrhnika
59:72, Hrastnik-Medvode 70:74,
Bistrica-Parklji 93;79, Branik-
Tolmin 79:61. Končni vrstni
red: Bistrica, Hrastnik 29, Par-
klji, Elektra 28, Portorož, Kam-
nik, Medvode, Vrhnika 27, Tol-
min 25, Branik 22.
Nogomet
I. liga
25. krog: Publikum-Rudar
0:0, Mura-Olimpija 0:0, Koro-
tan-Gorica 0:0, Maribor-Beltin-
ci 3:0, Izola-Primorje 1:5. Vrst-
ni red: Gorica 48, Mura 43,
Olimpija 42, Rudar 34, Primor-
je, Publikum 33, Maribor 32,
Beltinci, Korotan 31, Izola 8.
II. liga
18. krog: Šentjur-Naklo 2:0
(0:0); Stanič (66). Drobne (78);
Zagorje-Era Šmartno 1:0 (0:0),
Vevče-Čmuče 2:2, Drava-Dom-
žale 1:2. Piran-Rudar (T) 2:0,
Kopcr-Železničar {Mb) 0:0,
Mengcš-Nafta 1:0. Železničar
(Lj) prost. Vrstni red: Železni-
čar (Lj) 48, Nafta 44, Črnuče,
Šentjur, Železničar (Mb) 34, Ko-
per 32, Piran 31, Domžale 28,
Rudar (T) 27, Mengeš 24, Era
Šmartno, Drava 23, Naklo 22,
Vevče 19, Zagorje 18, Radeče 8.
III. liga
17. krog: Unior-Bistrica 0:3,
Dravinja-Pohorje 0:4, Kovinar
(Mb)-Steklar 1:0, Kungota-Ba-
kovci 2:2, Dravograd-Aluminij
2:0, Beltrans-Paloma 3:1, Odran-
ci-Turnišče 3:1. Vrstni red: Po-
horje 38, Bakovci 35, Dravograd
34, Dravinja 28, Kovinar (Mb)
26, Odranci, Unior 21, Tumiš-
če. Steklar (-) 19, Aluminij 17,
Bistrica (»-) 16, Kungota, Paloma
14, Beltrans 13.
MNZ Celje
8. krog: Šmarje-Odred 1:1,
Vransko-Usnjar 1:6, Tim Laško-
Krško 3:2, Kovinar (Š)-Brežice
2:0; 9. krog: Vransko-Kovinar
(Š) 1:1, Usnjar-Šmarje 3:0,
Odred-Tim Laško 2:4, Krško-
Brežice 0:0; 10. krog: Kovinar
(Š)-Krško 0:1, Brežice-Odred
3:0, Tim Laško-Usnjar 0:1,
Šmarje-Vransko 3:0 pf (1:2, ne-
pravilen nastop kaznovanega Pi-
kla). Vrstni red: Usnjar 25, Krš-
ko 21, Brežice, Tim Laško 17,
Vransko 11, Odred 10, Kovinar
8, Šmarje 4.
Kegljanje
Območna liga
Končnica: 3. in 4. krog - za
prvaka: Kovinotehna-Petrol
7:1, Strojkovina-Izletnik 2:6, Pe-
trol-lzletnik 4:4, Strojkovina-Ko-
vinotehna 0:8; vrstni red: Kovi-
notehna 8, Petrol, Izletnik 3,
Strojkovina 2. Od 5. do 8. me-
sta: Konjice 11-Rogaška 6:2, Ko-
vinar-P. Laško 5:3, Rogaška-P.
Laško 5:3, Kovinar-Konjice 11
6:2; vrstni red: Kovinar, Konji-
ce I i 5, Rogaška 4, P. Laško 2.
Od 9. do 12. mesta: Kvit-Obrt-
nik 2:6, Ljubno-Avto Celje 2:6,
Obrtnik-Avto Celje 3:5, Ljubno-
Kvit 2:6; vrstni red: Avto Celje
8, Ljubno 4, Obrtnik, Kvit 2. Za
13, mesto: Kcfmcel-Demit 4:4;
vrstni red: Demit 5, Komcel 3.
Št. 15. - 11. april 1996
REPORTAŽA
V cesarstvu preteklosti
Meti motorji, urami In spominki Iz preteklosti Alojza Papeža na Ljubnem
Prijeten dom Alojza in
Minke Papež na Ljubnem
je prepoln preteklosti, pre-
pojene z živahnim utripom
sedanjosti. Gospod Alojz že
namreč dolga leta zbira vse
različne predmete, ki so ka-
kor koli povezani s prete-
klim življenjem v Zgornji
Savinjski dolini, hobi gos-
pe IMinke pa so različni ve-
zeni prtički.
"Vsa leta, od konca druge
svetovne vojne do upokoji-
tve, sem bil med elektrikarji,
ki so v dolino pripeljali elek-
triko. Tako dodobra poznam
vse kraje po Savinjski in Za-
drečki dolini, pa tudi okoli-
ci," pravi Alojz Papež, ki je
svetovno vojno preživel na
ruski fronti. "Sedaj so bolj
'fajn' časi, povsod se lahko
pripelješ z avtomobilom. Ko-
liko smo včasih prepešačili!
No, sam sem že zelo zgodaj
imel motor, vendar po gorah
pač ni bilo cest."
Ravno motorji so ena iz-
med velikih strasti zbiralca
Alojza Papeža. V garaži sto-
ji devet prečudovito ohranje-
nih lepotcev, ki bi bili v po-
nos vsakemu old-timerju.
Najstarejši nosi letnico 1924
ali leto kasneje, še nekaj pa
jih je iz predvojnih let. "Vsi
motorji so bili prej v nevoz-
nem stanju, od enega sta os-
tali samo še kolesi. Nekaj
sem jih našel med starim že-
lezjem. Seveda se potem zač-
ne polževa pot - ravno sedaj
že tretje leto spravljam sku-
paj enega od teh motorjev, pa
še ni videti konca. Težava je
v tem, ker v Sloveniji ne do-
biš originalnih delov, ponje
je treba v tujino, še največ v
Nemčijo. Pa še tam je vpra-
šanje, če bom res našel to, kar
potrebujem," pravi Papež.
Poleg najstarejšega Mach-
lessa stojijo v garaži še
BMW z letnico 1936, Tri-
umph in Mille z letnico
1939... "Dva od teh motor-
jev, oziroma bolj ostanka,
sem našel na smetišču. Last-
niki so proč pobrali kolesa, s
pomočjo katerih so naredili
gare, ostalo pa zavrgli," pra-
vi Papež, ki s svojimi lepotci
pogosto sodeluje na sreča-
njih old-timerjev. "Ponudb
za odkup motorjev je zelo
veliko, vendar jih jaz nikakor
ne bom prodajal. Preveč de-
la in skrbi je vdelanih v po-
samezne motorje. Če mene
ne bi bilo, pa bi 'naša' kar vse
prodala," se prešerno nasme-
ji živahni Ljubenc, Čigar
strast pa se ne ustavi pri je-
klenih konjičkih.
Bogec na križu
Dom Papeževih je dobe-
sedno prepleten z različnimi
starinami. Kamor koli pogle-
daš, lahko vidiš delček, ki
pripada nekdanjim, na trenut-
ke že pozabljenim časom. V
sobi, kjer kraljuje gospod
Alojz na svojem udobnem
naslonjaču, na stropu visita
dve malce posodobljeni lam-
pi, na steni visijo škarje z let-
nico 1823, različne ikone, ro-
že so postavljene na vagi...
Še posebej zanimiv je žlič-
nik, v katerega so nekdaj
shranjevali v velik[ meri le-
sen jedilni pribor. Žličnik je
visel na stropu, ob času ko-
sila so ga lahko potegnili bli-
že k mizi, še posebej pa je
opremljen z zvončkom, s po-
močjo katerega je gospodi-
nja domače poklicala k mizi.
"Znano je, da je treba kislo
repo in kislo zelje jesti z le-
seno žlico, da imata pravi
okus," pravi Alojz Papež, ki
med zbirko hrani leseno žli-
co z letnico 1883 in okrašen
srebrn pribor.
V kotu sobe stoji "bogec",
Kristus na križu, kije nekdaj
stal v bližnji kapeiici,v pre-
teklosti pa so ga trikrat po-
skušali razbiti. Zadnjič jim je
to skoraj uspelo, deli kipa so
ležali kilometer narazen. Se-
daj že nekaj časa stoji po-
pravljen in obnovljen pri Pa-
peževih, kjer imajo v skled-
niku lesene sklede, ki jih je
dela! Alojzov stari oče, ci-
merman po poklicu. Daje v
Papeževi družini ročna spret-
nost že od nekdaj, je doka-
zal tudi Alojzov praded, kije
konec 18. stoletja izdelal sto-
le v ljubenski farni cerkvi.
Dosti zbranih predmetov
krasijo lično izvezeni prtič-
ki, ki so največja strast gos-
pe Minke. Največjih žal ni
mogla pokazati, ker jih je po-
sodila za razstavo ročnih del.
kljub temu pa je ogromno
manjših z različnimi motivi
v trenutku razgrnila po celi
sobi.
Jutra brez telovadbe
v domu Papeževih je še en
skrit kotiček, kamor sva z
gospodom Alojzom stopila
skoraj s pobožnostjo. Že na
stopnicah, ki vodijo v zgor-
nje nadstropje, prijazno poz-
dravlja tik-takanje ur. 55 je
menda vseh skupaj, vse pa še
vedno opozarjajo, da se čas
nikoli ne ustavi. "Najstarej-
ša ura, odkril sem jo med za-
vrženimi stvamii, ima letni-
co 1776. To je ura s samo
enim kazalcem, kaže namreč
le ure, ne minut, narejena pa
je še na 'špago', ne na veri-
go," razlaga Papež. S to uro
je povezana tudi zanimiva
dogodivščina, saj so bivšega
lastnika prepričali, da je
Alojz uro popravil in jo pro-
dal za 2 milijona dinarjev.
Seveda je lastnik zahteval
svoj delež.
"Vsako jutro namesto telo-
vadbe pač navijam svoje ure,
jih včasih premažem in se po-
govorim z njimi, " se pošali
Alojz Papež, ki ima v svo
zbirki med drugim budilko'
motivom Franca Jožefa in z%
sarice. Poleg ur ima shranjj
nih še več ikon, približno4
fajf, med njimi tudi nekaj kai
seric iz prve vojne, panjsl;
končnice z domačega čebel
njaka, nabožno sliko z motj
vom Svete družine, ki zaigf
Sveto noč... Skiatka, obil
preteklosti.
Med posebej zanimivim
Papeževi zbirki so še stai
gramofoni in radijski spn
jemniki. Med poslušanja
dunajskega valčka, ki sej
vrtel na gramofonu z letnic
1935 (malce je sicer škripj
lo), je Ljubenc povedal, d
ima tudi precej ohranjeni!
plošč, vendar pa žal zelo ma
lo pravih gramofonskih igel
V nasprotnem primeru bi lal^
ko pri Papeževih poslušali
glasbo vsaj z štirih starinski
gramofonov. i
Veliko večino starinsid
predmetov je Alojz PapI
Ob veselju za
otožno ob žal
Zven Ferralltovih zvonov že trlifeset let odmeva po vsem svetu - ii
Melodija zvonov velja med ljudstv om vsaj
toliko kot najbolj priljubljena narodna glas-
ba. Njihova pesem nas spremlja ob veselih
in žalostnih trenutkih, od rojstva do zadnje-
ga počitka. Zvonovi so ponos kraja v kate-
rem zvonijo, zvonenje domačih zvonov naj-
ljubši spomin mnogim, ki živijo daleč od svo-
jega rojstnega kraja. Nič čudnega, če stara
legenda pravi, kako je Faust odmaknil od
ust strupeni kelih, ko je zaslišal zven veliko-
nočnih zvonov.
V Sloveniji imamo eno samo livarno zvo-
nov in to v žalskem Ferralitu. Zgodovino uli-
vanja slovenskih zvonov smo obudili v pogo-
voru s pomočnikom direktorja trženja Ferrali-
ta Leopoldom Lancnerjem. V več kot sto let
stari livarni so se pred tremi desetletji zbrali
strokovnjaki in ugotovili, da daleč naokrog ni
nobene večje dobre livarne, kjer bi ulivali zvo-
nove. Da bi uvažali zvonove od tistih, ki so jih
med vojno sneli v slovenskih cerkvah in pre-
topili v topove, s tem se ljudje niso strinjali.
Raje so ubrali drugo pot.
Od bivšega lastnika ljubljanske zvonarne so
v žalski livarni odkupili potrebne načrte in na-
vodila za izdelavo šablon. Po .strokovni plati
je bil problem rešen, a kaj na takšno proizvod-
njo poreče posvetna oblast? Tedanji direktor
Drago Antloga je vzel pot pod noge, obredel
vladne institucije v Ljubljani in se v dolino vr-
nil z dovoljenji, ki jim tudi lokalni oblastniki
niso mogli oporekati.
Največji zvon odmeva po
Slovenskih goricah, tisoči v
domači fari
Prvi zvon so v Ferralitu ulili za farno cerkev
v Pamečah pri Slovenj Gradcu. Kmalu zatem
so tz livarne odpeljali doslej največji, 2300 ki-
logramov težak zvon za cerkev Svete Trojice
v Slovenskih goricah.
Pravi preboj na tržišče paje za Ferralitovo
zvonarno pomenil livarski kongres v Beogra-
du in obrtem kongresu svetovna razstava li-
varstva. Žalčani so takrat odlili poldrugo tono
težak zvon, na katerem je bil na eni strani sim-
bol Božje previdnosti, na drugi pa vesoljska
ladja Apollo in Zemlja ter geslo Pax in terra z
oljčno vejico.«Kupci so kar tekmovali, kdo bo
kupil ta zvon.
Leopold Lancner: Ferralit sodi med štiri im
večje proizvajalce zvonov v Evropi. 1
Pred petimi leti so v livarni ulili tisoči zvon
ki so ga narnenili domači farni cerkvi Sveteg'
Nikolaja v Žalcu. Vlivanje dveh zvonov jeta'
krat blagoslovil celjski opat in prelat Frider
Kolšek, zvonove paje blagoslovil škofdr.
že Smej. Prvi zvon je posvečen Svetemu
kolaju, drugi pa škofu Antonu Martinu Sloi
ku z njegovo mislijo: Sveta vera bodi nam 1
materin jezik pa ključ do zveličavne omike
V tujem svetu na dom spomin
v Sloveniji je približno 3500 cerkva, v
bri polovici božjih hramov so železne zvon^
ve že zamenjali z bronastimi. V dobrih trid«'
setih letih so v Ferralitu izdelali preko l30l
zvonov, ki donijo po vsej nekdanji Jugoslav''
ji, Avstriji, Italiji, Ameriki, Kanadi, pa v dalj'
nih deželah kot so Avstralija, Slonokoščen'
obala in Madagaskar. Na teh zvonovih Ferr^'
litovi mojstri razvijajo tudi slovenski slog okra;
sevanja zvonov z oljčnimi vejicami, lipovim'
listi, žitnim klasjem, podobami, ki so jih izd«'
lali slovenski ljudski umetniki ali verskimi zn^'
menji. Poleg zvonov, ki se danes ulivajo p"
St. 15. - 11. april 1996
REPORTAŽA
20,21
ima usposobil za
elovanje, razen
jtere ni več mo-
ladomestnih de-
;let sem v 'pen-
j pač moraš po-
je le, ker so naj-
i v Zgornji Sa-
ini pobrali že
Nemci, pa tudi do preostalih
domačini še nimajo čisto pra-
vega odnosa. Preveč teh dra-
gocenosti še vedno mečejo
stran in še vedno je moč naj-
ti marsikaj zanimivega med
zavrženimi stvarmi," pravi
Papež.
Mogoče ste opazili, da v
tekstu ne omenjamo let gos-
poda Alojza. Pri človeku s to-
liko energije leta pač niso po-
membna! Zaželimo mu lah-
ko le še obilo prevoženih ki-
lometrov in mnogo poseda-
nja med tiktakanjem njego-
vih ur.
URŠKA SELIŠNIK
p. . , .
1 zaiokaio
*)Dgiji, v livarni izdelujejo tudi vso
bfio opremo od nosilne konstruk-
neza elektrifikacijo zvonov. Naj-
iga lahko in so ga že ulili v tej
:žak 2300 kilogramov, po izkuš-
IV pa je veliko bolje, če namesto
ga zvoni več manjših zvonov. Iz-
lega zvona traja približno dva do
dnje velik zvon pa stane približno
5kih mark.
!a papeža Janeza
ilitovih zvonov bo letos spremljal
'peža Janeza Pavla II. v Sloveniji.
Ob tej priložnosti bodo namreč cerkev svete-
ga Duha v Stožicah opremili z novimi zvono-
vi. Največji zvon bo težak 1203 kilograme, naj-
manjši pa 326 kilogramov. V dogovoru z od-
borom za pripravo papeževega obiska in žup-
nikom v cerkvi Svetega Duha Tomažem Na-
godetom so v Ferralitu predlagali, da bi v cerk-
vi zvonili slovenski zvonovi in da bi na hipo-
dromu, kjer bo slovesni obred, namestili ko-
vinsko konstrukcijo s štirimi zvonovi. To bi
kasneje prenesli skupaj z zvonovi v cerkveni
zvonik v Stožicah, med slovesnim obredom
med papeževim obiskom pa bodo zvonili in
pritrkavali. Pritrkavanje je namreč slovenska
posebnost, ki je v drugih evropskih državah
ne poznajo. IRENA BAŠA
^° ^ livarni namenili domači farni cerkvi Svetega Nikolaja v Žalcui
Velikonočni običaji
Blagoslov ognja
z velikonočnimi prazniki je povezano veli-
ko šeg in navad. Ena najprisrčnejših je goto-
vo tudi netenje velikonočnega ognja. Skozi
stoletja seje ohranila navada, da duhovnik na
veliko soboto zjutraj v bližini cerkve zakuri
ogenj in ga blagoslovi. Pri tem ognju nato mla-
di prižgejo drevesne gobe, kijih nato odnese-
jo domov. Na sliki: tako so fantje v soboto
pri cerkvi na Polzeli prižgali lesene gobe in
jih ponesli od hiše do hiše in tako širili praz-
nični vonj. T. TAVČAR
Občudovanja vredni pirhl
V celjskem Centru Interspar so pred ve-
likonočnimi prazniki pripravili prikaz
prazničnih običajev, v Galeriji Mozaik v
Gosposki ulici pa je še na ogled razstava
pirhov učencev 11. OS Celje.
Obiskovalci Centra Interspar so v petek lah-
ko prisluhnili slovenskim pesmim in si ogle-
dali značilne narodne plese, predvsem pa obi-
čaje, povezane z velikonočnimi prazniki. Pri-
pravljen je bil prikaz vseh značilnih veliko-
nočnih iger, predvsem pa barvanje in posli-
kava jajc (na sliki), med katerimi seje našlo
tudi nekaj nojevih. Velikonočni zajček paje
obiskovalcem delil priložnostna darila.
Nekoliko manj klasično so se izdelave ve-
likonočnih pirhov lotili učenci 11. OŠ Celje,
ki vse do nedelje svoje izdelke še razstavljajo
v Galeriji Mozaik v Gosposki ulici. Pod men-
torskim vodstvom Marije Cene so se učenci
od 1. do 8. razreda s svojimi učiteljicami in
učitelji v različnih likovnih tehnikah lotili iz-
delave velikonočnih pirhov, celoten projekt
pa nosi skupen naslov Slovensko ljudsko izro-
čilo. IS, Foto: GREGOR KATIC
Hren, da te kap
Ko je Alojz BincI iz Škofje vasi v soboto odšel na vrt po
hrenovo korenino, zagotovo ni pričakoval, da ga čaka kar
nekaj ur dela. Pa je bilo rekordni pridelek -110 centimetr-
ska korenina je tehtala kar 3820 gramov - kar zamudno
spraviti iz zemlje.
Binclovi so na praznični mizi seveda imeli tudi obilo nastr-
ganega hrena, vseeno paje korenina še v torek dopoldne, ko jo
je za naš posnetek prijel v roke sin Izidor, žela veliko odobra-
vanja. Vprašanje je, ali se bo pri Binclovih rekordni pridelek
hrena ponovil tudi prihodnja leta, saj je gospodar Alojz zeleni,
vrhnji del rastline ponovno zasadil. Sobotnega izkopavanja pa
se spominja kot sila zamudnega dela, saj je potem, ko hrenova
korenina zaradi svoje debeline nikakor ni hotela iz zemlje, do-
dobra razkopal vrtno gredo. Foto: EDI MASNEC;
if. 15. - 11. april 1996
NASI KRAJI IN LJUDJE
23
Pela ne ho zmanjkalo i
Ceste, vodovod, elekirifikacija, kanalizacija - to sa problemi, s katerimi se srečujejo v krajevni skupnosti Galicija - Kakšn
bo usoda starega pokopališča? - V čigavi lasti bo dom?
Galicija je tretja največja
krajevna skupnost v žalski ob-
čini, v šestih zaselkih živi pre-
ko 1600 ljudi. Dovolj je velika,
da ima dve podružnični šoli in
tri cerkve, a po občinskih me-
rilih očitno premajhna, da bi ji
zagotovili poklicnega tajnika,
saj je to ena redkih krajevnih
skupnosti v občini, ki nima
redno zaposlenega tajnika.
Tudi v občinskem svetu, vo-
lilnemu sistemu in volilnim
okolišem zahvaljujoč, nimajo
.svojega predstavnika, zato se o
problemih teh krajev v občin-
ski hiši ne sliši prav veliko.
Denarja iz proračuna tudi ne
kane kaj prida, zato ljudje re-
šujejo težave in razvijajo kraj
po svojih močeh in kot pravijo,
s pomočjo dobrih sponzorjev.
»Problemov pa je v tako raz-
vejani krajevni skupnosti kot
je naša vedno dovolj,« pravi
predsednik sveta krajevne
skupnosti Galicija Andrej Kri-
žan. »Lani smo končno naredi-
li korak naprej v razvoju tele-
fonije. Priključeni smo na so-
dobno digitalno telefonsko
centralo, pokritost s telefonijo
je zdaj 95-odstotna. V gradnji
je sistem kabelske televizije, ki
bo povezana s sistemom v Žal-
cu, vendar se dela odvijajo
prepočasi. Po dogovorih s po-
djetjem Kabel d.o.o. iz Petrovč
naj bi bil sistem delno zgrajen
do polovice letošnjega leta, do
konca leta pa naj bi imeli ka-
belsko televizijo na območju
celotne krajevne skupnosti.
Lani smo se med drugim uk-
varjali s problemom vikendov
v Hramšah, črne gradnje so
zaenkrat ustavljene, reševanje
tega problema pa je v rokah
inšpektorjev. Med nalogami,
ki se jih nameravamo lotiti v
prihodnje, bi omenil dokončno
ureditev žarnega pokopališča,
z ljudmi pa se nameravamo
pogovoriti o usodi starega po-
kopališča. V Galiciji imamo
dve pokopališči na dveh ra-
zličnih lokacijah, zato razmi-
šljamo, da bi nekdanje poko-
pališče preselili v skupno
grobnico. Kdor se s tem ne bo
strinjal, pa bo še vedno lahko
ohranil grobove .svojcev na
starem pokopališču.«
V krajevni skupnosti, ki ob-
sega kar 1863 hektarjev, so v
ospredju vsekakor komunalni
problemi. Predsednik komu-
nalne komisije Milan Grobel-
nik je povedal, da cestno
omrežje obnavljajo že dve de-
setletji, pa so v krajevni skup-
nosti še vedno zaselki, ki ni-
majo cestne povezave ali pa so
ceste v izredno slabem stanju.
»Lani smo uredili štiri kilome-
tre cestišč in pripravili vse po-
trebno za asfaltno prevleko.
Vodilni občinski možje so nam
obljubili, da bodo prispevali
denar za asfalt, vendar svoje
obljube niso izpolnili. Veliko
težav imamo s plazovi, ki
ogrožajo ceste, skupno se je
pojavilo 5 plazov, od tega smo
sanirali samo plaz ob cesti Ga-
licija-Zavrh, letos si želimo
sanirati še plazove ob cesti Ve-
lika Pirešica-Galicija, v
Hramšah, Podgori in Želez-
nem. Na področju cest upamo,
da bo občina letos izpolnila
svoje lanske obljube in da bo-
mo lahko zaključili začeta de-
la. Poleg tega bi radi zgradili
pločnik ob cesti med domom
Nine Pokom in ga povezali s
pločnikom, ki je zgrajen v na-
selju Velika Pirešica. Ta del
cestišča je izredno nevaren, po
tej cesti pa vsak dan hodijo
oskrbovanci doma, otroci in
ostali krajani. Vodovod je prav
tako pereč problem, zaključiti
želimo vsaj z delom javnega
vodovoda Železno-Galicija,
nadalje nas čaka javna raz-
svetljava, te še nimamo niti v
enem zaselku. Večino dela
opravimo z delom in prispevki
krajanov ter tisto malo denar-
ja, ki ga dobi krajevna skup-
nost. Na srečo ima veliko ra-
zumevanja za krajevne pro-
bleme vodstvo obrata Cestne-
ga podjetja Asfalt kamnolom v
Veliki Pirešici, za kar smo jim
resnično hvaležni. V tem obra-
tu bo predvidoma maja letos
začela obratovati sodobna od-
praševalna naprava, tako da
bo uspešno rešen tudi ta eko-
loški problem v kraju. Na ob-
močju krajevne skupnosti
imamo še en problem, to je
elektrifikacija. Še do lani smo
imeli tri hiše brez električne
napeljave, v prihodnje pa se
želimo z Elektrom dogovoriti
za obnovo določenih trafo po-
staj. Ponekod je jakost elek-
trične energije tako šibka, da
ljudje ne morejo normalno
uporabljati strojev, najbolj pe-
reči problemi pa so na območ-
ju Kunigunde,« je pojasnjeval
Milan Grobelnik.
»VeUko dela nas čaka tudi
na področju kanalizacije, ki
doslej še ni urejena,« dodaja
član komunalne komisije in
predsednik vaškega sveta Za-
vrh Ivi Šmarčan. »S strokov-
njaki se pogovarjamo o tem,
da bi letos pripravili projekte
za ureditev kanalizacije, po-
tem pa bi po posameznih za-
selkih postopoma izgrajevali
sistem kanalizacije. Ze pred
dvema letoma pa je bil na ob-
močju krajevne skupnosti or-
ganiziran odvoz odpadkov, za
kar se je odločil pretežni del
krajanov. Mislim, da bo vloga
vaških svetov še naprej zelo
pomembna za razvoj naših
krajev, pa čeprav bi jih neka-
tere stranke najraje ukinile in
vse podredile strankarskim in-
teresom, ki se pa razlikujejo
od želja in potreb krajanov. Ne
znamo si predstavljati določe-
nih akcij brez podpore ljudi,
če bi čakali samo na denar iz
proračuna, bi bili danes na re-
pu razvitosti. Bolj ko se bomo
ljudje razumeli, lažje bomb iz-
peljali načrte,« je prepričan
Smarčan.-
Gasilcem dela zlepa
na zmanjka
že vrsto let se v krajevni
skupnosti lahko pohvalijo z
raznoliko društveno dejav-
nostjo. Pred 66 leti je bilo
ustanovljeno gasilsko društvo
Velika Pirešica, ki ga vodi Ru-
di Štajner. »V letih, kar deluje
društvo, .smo uspeli zgraditi in
kasneje še dograditi dom, na
katerem smo lani obnovili fa-
sado, odkrili sliko svetega Flo-
rijana in uredili del kleti. V teh
letih nam je uspelo nabaviti
potrebno opremo, tako da
imamo lasten kombi ter cister-
no za prevoz pitne vode. Dru-
štvo ima veliko članov, 2 čast-
nika in 12 podčastnikov, zado-
voljivo se v naše vrste vključu-
jejo tudi mladi. Lani smo so-
delovali pri gašenju številnih
požarov, poleg tega pa poma-
gali pri prevozih pitne vode, se
udeleževali številnih tekmo-
vanj, organizirali predavanja
in praktične pri^ut^g^ašenja
gasilskimi aparati po zaselkih
ter sodelovali v izobraževalnih
aktivnostih. S podobnimi de-
javnostmi bomo nadaljevali
tudi letos, v gasilskem domu
Pernovo pa bi radi uredili cen-
tralno ogrevanje.«
Leta 1989 je bilo ustanovlje-
no gasilsko društvo tudi v Za-
vrhu, vodi ga Franci Šmarčan.
Društvo vključuje 46 aktivnih
članov in članic, ki jim je
uspelo zagotoviti zadovoljivo
raven požarnega varstva, po-
stopoma so zgradili svoj dom,
kjer so lani zaključili z grad-
benimi deli in napeljali cen-
tralno ogrevanje, kupili po-
trebno opremo, še zlasti jim
služi vojaško vozilo, ki so ga
opremili s sodobno cisterno za
prevoz pitne vode. Veliko po-
zornosti so namenili izobraže-
vanju, vsi člani imajo oprav-
ljen tečaj izpr^šanega gasilca,
v njihovih vrstah imajo 5 niž-
jih gasilskih častnikov, 2 ga-
silska častnika in enega višje-
ga gasilskega častnika. Brez
gasilcev v obeh društvih pa
praktično ne mine nobena več-
ja prireditev v zaselkih.
Ob nedeljah na
Kunigundo
Viktor Furman je v kraju
predsednik planinske sekcije
Galicija. Lani so proslavili 10-
letnico, sicer pa delujejo v ok-
viru planinskega dioištva Ža-
lec. »Planinci smo naše delo
razdelili na tri področja, to so
pohodništvo in izleti, priredi-
tve ter delo na planinski po-
stojanki Sentjungert. Ko smo
pred leti začeli z delom, smo
na pobudo Ivanke Falant in
Ivana Poholeta v dogovoru z
župnikom Jankom Cigaletom
vzeli v najem mežnarijo na
Gori, jo uredili in začeli z de-
žurstvi. V dežurstvo je vklju-
čenih 120 naših članov, ki
brezplačno dežurajo vsako ne-
deljo od devete ure dalje, pla-
ninska postojanka pa je v teh
letih postala priljubljena toč-
ka planincev, zlasti Celjani ra-
di prihajajo k nam. Lani smo
obnovili streho in fasado, letos
pa nameravamo obnoviti no-
tranjost, urediti sobo za de-
žurne planince, postaviti klopi
pred postojanko, izboljšati do-
stop, problem, ki nas pesti, pa
je slaba elektrifikacija. Veliko
je bilo narejenega v teh letih,
rezultatov pa ne bi bilo brez
marljivih planincev in našega
sponzorja, to je domače po-
djetje Gradbena operativa in
avtoprevozništvo Slavko Vr-
hovnik.«
Oživela kultura
Lani je v krajevni skupnosti
ponovno zaživelo tudi kultur-
no društvo, ki ga vodi Ivo Lin-
dič. Med drugim so že kmalu
po ustanovitvi organizirali
dva koncerta, junija so imeli
Gališke dneve, kjer so se pred-
stavili šolski pevski zbori,
športniki, organizirana je bila
razstava ročnih del in kulina-
ričnih dobrot, pripravili .so
koncert domačih izvajalcev,
kjer je sodelovalo 64 ljudi, sta-
rih od 7 do 91 let. V goste so
povabili dramsko skupino iz
Vrbja, konec leta pa zaključili
z novoletnim koncertom. »V
okviru društva,« pojasnjuje
Lindič, »delujejo dramska
skupina, dekliški pevski zbor
pod vodstvom Anite Žolnir, z
delom začenja folklorna sku-
pina, imamo odbor za prosla-
ve, športno sekcijo in likovno
delavnico, ki jo vodi Nataša
Tratnik. Dramska skupina
pripravlja v sodelovanju z ok-
tetom Podoglarji predstavo z
naslovom Podoglarjenje, pre-
miera bo predvidoma aprila.
Junija načrtujemo spet Gali-
ške dneve, ki bodo letos trajali
teden dni. V tem času bo na
Gori likovna delavnica, orga-
nizirali bomo koncert domače-
ga in gostujočih pevskih zbo-
rov, športne aktivnosti in po-
novno načrtujemo razstavo
ročnih del ter kulinarike. Po-
novno bomo letos organizirali
koncert z domačimi izvajalci,
oktobra bo revija dramskih
skupin, leto pa bomo zaključili
s koncertom. Vseh teh aktiv-
nosti pa najbrž ne bi mogli iz-
peljati brez podjetja Emteks,
kjer imajo veliko razumevanja
za naše delo. Poleg tega so tu
še številne prireditve, pri če-
mer dobro sodelujemo s šol-
skim kulturnim društvom tako
v Veliki Pirešici kot v Gali
ciji.«
Ob vsem tem pa se društv
srečuje s precejšnjimi probll
mi. »Delujemo v zadružnei
domu, kjer prostori niso ogn
vani, poleg tega pa ti prosta
niso naša last,« pravi Lindii
»V te kraje sem se preselil pre
kratkim, kolikor vem, pa s
dom zgradili ljudje sami, zda
pa je v la.sti kmetijske zadrug
Petrovče. Če zadruga doi
proda, ostanemo brez prosto
rov. Podobne probleme ima;
tudi drugod, zato ta vprašan;
rešuje odvetnik, mi pa upam
da bo dom spet prešel v laJ
krajanov.«
Glede na velikost, problem
in aktivnosti torej ljudem
vseh šestih zaselkih krajevn
skupnosti Galicija še dolgo ča
sa ne bo zmanjkalo dela. Kak
pa bo v primeru, če bo prišl
do delitve žalske občine - o tel
so ljudje različnega mnenjJ
Eni menijo, da bi lahko preži^
veli sami, še zlasti, ker je na
tem območju nekoč že bila sa-
mostojna občina. Drugi so bolj
naklonjeni povezavi z Žalceift,
A to samo v primeru, da bod
računi čisti, če se bo natančn
vedelo, koliko krajevna skuj
nost prispeva v skupno mali
in koliko ji iz nje tudi pripad
.IRENA BAŠ
Andrej Križan
Milan Grobelnik
Ivi Šmarčan
Rudi Štajner
Franci Šmarčan
Viktor Furman
Ivo Lindič
Praznik pomladi
Celjska občinska zveza prijateljev mladine prireja v pe-
tek, 12. aprila. Praznik pomladi.
Prireditev, pri kateri bodo sodelovali otroci s Prve osnovne
šole Celje in plesalci Plesnega studia Celje, se bo začela ob 11.
uri pred restavracijo Mc Donald's v središču mesta.
it. 15. - 11. april 1996
?3
PISMA BRALCEV

pomoč v stiski?
2 zanimanjem in ogorčenjem
smo prebrali pismo Draga Ke-
jeta. Ker je v njem polno netoč-
nosti in polresnic, bi mu radi \z-
jemorna na tem mestu odgovo-
rili drugič (prvič smo mu odgo-
yorili osebno) in tudi bralcem.
/goraj omenjeni gospod nas
jg poklical iz Celja, ker je po-
treboval pogrebne usluge.
]sla stojalu na patomorfološ-
l^etn oddelku naj bi imeli vsi po-
grebniki svoje ponudbe, vendar
naj pripomnimo, da smo samo
dan prej, preden je g. Keše ra-
bil naše usluge, mi svoje ponud-
be osebno dostavili in takrat tem
ni bilo ponudbe od nobenega
drugega pogrebnika.
Torej seje g. Keše odločil za
nas, g- Ivan Vidmajer nanj ni
niogel vplivati, če pa so bile na
stojalu samo naše ponudbe, pa
i ni kriv niti on niti mi.
I   V prilogi vam pošiljamo fo-
1 tokopijo ponudbe, kakršno je g.
Keše verjetno dobil v roke in na
Icateri med drugim piše, da ni-
smo ceneni, smo pa kvalitetni.
Na kvaliteto opravljenih sto-
ritev pa g. Keše nima pripomb.
Pogovarjal se je osebno z ma-
no, z g. Ivanom Vidmarjem
sploh nisva govorila, torej ni
mogel imeti ničesar pri tem.
Glede preverjanja cen pri os-
talih pogrebnih službah pa bom
uporabil izrek: "Po bitki so ge-
nerali vsi!" Tudi pri nas je že
marsikdo preverjal cene pogreb-
nih storitev in opreme in ko smo
izvedeli, zakaj preverja, smo po-
vedali najnižje možne cene, sa-
mo da smo konkurence "pori-
nili" v položaj, kamor nas jt se-
daj g. Drago Keše.
' Tu bi še omenil, da je nemo-
goče preplačati pogreb za cca
■?>!>.000 SIT, saj je račun znašal
34.079 SIT in bi moral potem-
takem še sam vrniti stranki prib-
ližno 1.000 SIT.
Kaj hočemo, danes lahko
vsak dela vse, konkurenca je
premočna, naša ljuba Slovenija
pa majhna. Živeti moramo vsi.
Pa še to. Če bi bili takšni, ka-
kor nas opisuje g. Drago Keše,
nebi bili podjetje, kakršno smo.
Že devet let delujemo uspešno,
zaposlenih nas je 11, naša po-,
nudba paje kompletna, od proi-
zvodnje, storitvene dejavnosti,
kamnoseštva in cvetličarne,
brez kooperantov, kot jih imajo
drugi pogrebniki.
P.S.: Plačali pa računa še ni-
ste, kajne?
IVAN STEBLOVNIK,
direktor Morane d.o.o.,
Braslovče
Slovo Fantov
izpod Rogie
"Popularne skupine Fantje iz-
Pod Rogle ni več", je bilo zapi-
sano v prejšnji številki Tedni-
ka, vendar to velja le v primeru,
imamo v mislih skupno delo
^seh sedmih dosedanjih članov
ansambla. Pevski kvartet se je
[lamreč odločil začeti na svoje
je ustanovil nov ansambel,
^odja ansambla Fantje izpod
•^ogle, Branko Flis, pa med
■Mnogimi kandidati že izbira no-
Člane in preureja ansambel.
Torej ne gre za slovo od an-
^^'Tibla, ampak le za slovo ne-
•^aterih njegovih članov.
Brez zapletov pa ob izstopu
Pevcev vendarle ni šlo, saj so že-
'^'i s sabo ponesti tudi ime an-
^ambla in s tem image, ki si ga
•j^ ansambel v preteklih sedmih
'etih svojega delovanja ustvaril.
I^""" tem pa so prezrli dejstvo, da
ansambel Fantje izpod Rogle
^'asbena sekcija kulturnega
'društva DPD Svoboda Zreče, ki
ansambel ustanovilo in ga or-
ganizacijsko in materialno pod-
piralo vse do današnjih dni. V
korist društva je registrirana tu-
di zaščita imena Fantje izpod
Rogle in ga na glasbenem po-
dročju brez soglasja nosilca zaš-
čite ne more uporabljati nihče.
Novonastali ansambel si bo mo-
ral torej izbrati tudi svoje ime.
Preureditev vrst je pri Fantih
izpod Rogle seveda povzročila
manjši zastoj pri nastopih, ki pa
ga bo ansambel premostil s
skupnimi nastopi z zabavnim
ansamblom Dust, ki je prav ta-
ko sekcija zreškega kulturnega
društva in ob pomoči njegove-
ga vokalnega kvinteta. Nekaj
pogodb za poletne nastope je že
sklenjenih, v teku pa so tudi pri-
prave za sodelovanje na najpo-
membnejših festivalih.
Drži torej misel, zapisana
prejšnji teden v zadnjem stavku
prispevka o tem ansamblu:
"Fantje izpod Rogle bodo še na-
stopali".
ZDRAVKO IVAČIČ,
Zreče
Kajuliov dan v
Celju
Marjanu Laknerju bi hotel sa-
mo povedati, kdo je bil pesnik
Kajuh. Bore malo ve. saj ne bi
pisal tako pritlehno. Pesnik Ka-
juh je vreden pozornosti, tudi,
kar zadeva celjsko gimnazijo,
saj je bil njen dijak. Kdaj sem
odšel iz gimnazije, je moja za-
sebna zadeva. Bilo je v petde-
setih letih. Toliko v vednost.
Kar pa seje dogajalo ob Ka-
juhovem dnevu v Celju, je ža-
lostno in sramotno. Tega si Ka-
juh ni zaslužil. Še sreča, daje
kulturni program bil na dostoj-
ni višini Kajuhovega dneva. Vse
drugo je razmisleka vredno.
Tisto, kar gre mimo Vojnika,
je Laknerjeva zasebnost. Karel
Destovniic - Kajuh je bil in bo
veliki slovenski pesnik ob Ba-
lantiču, četudi sta bila vsak na
svojem bregu. To bi bilo dobro,
da ve Marjan Lakner iz Celja,
če sploh pozna slovensko poe-
zijo nove dobe drugega polsto-
letja.
Ne bi mu škodilo več znanja
o slovenski poeziji, še bolje bi
bilo, če bi pogledal v slovenski
pravopis. Tudi to je znanje. Ka-
juh je vendarle Kajuh, saj pravi
Marjan Lakner sam: Karel De-
stovnik je bil odličen pesnik.
MILAN ŠTANCER,
. . ^...^.i.....Maribor
>REJEM^
SM6
Ustavite dela!
Italijansko podjetje Consitru-
zioni Callisto Pontello s.p.a. je
pri vasi Brije na osnovi projek-
ta, ki gaje izdelal RC Celje (g.
Romih), odprlo deponijo za od-
laganje odvečnega materiala s
trase avtoceste.
Pogodbe z lastniki zemljišča
(.5.000 DEM odškodnine za od-
vzeta zemljišča) je sklenila ob-
čina Žalec, oziroma njen župan
g. Milan Dobnik, kar je več kot
nenavadno!
Lokacijski načrt avtoceste Ar-
ja vas - Ločica pri Vranskem ne
zagotavlja potrebnih količin
gradbenega materiala (gramo-
za), oziroma ne določa lokacij
in pogojev za njegov odvzem,
niti ne predvideva, kakšni in ko-
liko bo odvečnih materialov s
trase avtoceste. Zato je Društvo
ekologov Slovenije Ustavnemu
sodišču Republike Slovenije
posredovalo pobudo s predlo-
gom, da oceni ustavnost in za-
konitost lokacijskega načrta, ga
razveljavi in začasno zaustavi
dela. Zaradi nevarnosti uničenja
naravnih virov in škodljivih po-
segov v javno dobro društvo
predlaga, da ustavno sodišče
primer reši prednostno.
Upravna enota Žalec gradbe-
nega dovoljenja za dela m de-
poniji ni izdala (občina Žalec
med drugim še ni spremenila
prostorskih načrtov), podjetje
Construzioni Callisto Pontello
pa dela na lokaciji v dolžini
približno I km in širini približ-
no 100 m že izvaja. Dela izvaja
na najbolj grob mogoč način, ta-
ko, daje opravil več kot 3 m glo-
bok izkop zaradi nezakonitega
oziroma protipravnega odvoza
gramoza na lokacijo AC za iz-
delavo tamponske plasti. Kljub
temu, daje bilo že vnaprej zna-
no, daje nivo podtalnice na tem
področju zelo blizu površja, po-
nekod celo 1 m pod njim, in
kljub temu, da celo projekt
predvideva izkop največ do 1,3
m (kar je po našem mnenju prav
tako sporno in je zato predmet
odločanja Ustavnega sodišča
Republike Slovenije), omenje-
no podjetje z opravljenimi deli,
ki so v teku, grobo krši Ustavo
Republike Slovenije, Zakon o
varstvu okolja, zakonske pred-
pise s področja urejanja prosto-
ra, zaščite voda ipd.
Ker je prod v Savinjski doli-
ni vodonostnik, je podtalnica ta-
koj zalila vkop, tako, daje trasa
v dolžini več kot 700 m pod vo-
do. Podtalnica je zato že resno
ogrožena, posledice na širšem
področju pa bodo nepredvidlji-
ve, še posebej zato, ker izvaja-
lec vkop že zasipava z mrtvo
(glineno) zemljo s trase avtoce-
ste, ki je mnogo manj prepust-
na kot prod.
S tem škodljivim posegom v
javno dobro bo povzročeno ne-
popravljivo uničenje naravnih
virov, spremenjeni bodo hidro-
loške razmere in ravnotežje
okolja v celoti.
Tudi v primeru, da bi izvaja-
lec imel gradbeno dovoljenje za
poseg, dela ne bi smel opravlja-
ti, saj ne bi smel nedovoljeno
izkoriščati naravne dobrine -
proda. Za takšno početje bi v
skladu z varstvom okolja potre-
boval koncesijo, oziroma ker je
podjetje Construzioni Callisto
Pontello tuja firma, bi ji moral
koncesijo s posebnim zakonom
podeliti celo Državni zbor Re-
publike Slovenije.
Po dosegljivih podatkih je v
tem trenutku najnižja komer-
cialna cena gramoza v Sloveni-
ji 1.600,00 SlT/m3. Ker za iz-
delavo tampona na odseku AC
podjetje potrebuje približno
1.100.000 m3 gramoza, je očit-
no, da bi moral zanj plačati prib-
ližno 1.760.000.000 SIT ali
19,5 mio DEM. Toda podjetje
ga raje nezakonito ropa na ome-
njeni deponiji.
Za Zelene Slovenije
Vane Gošnik,
predsednik
Imenovanja
nadzornega
odbora
Vsaka demokratična družba
ima urejeno tudi nadziranje fi-
nanciranja proračunskih porab-
nikov. Tudi občina Žalec je s
sprejemom statuta formalno
predvidela nadzor nad troše-
njem denarja davkoplačevalcev.
Zato je v jesenskem obdobju po-
zvala stranke, da predlagajo
kandidatke in kandidate za nad-
zorni odbor, ki naj bi nadzoro-
vali sprejemanje in realizacijo
sklepov občinskega sveta ter s
tem nadzirali upravičenost tro-
šenja denarja davkoplačevalcev.
Za razliko od razvitega demo-
kratičnega sveta, kjer vladajoče
stranke dodelijo pretežni del
nadzora opozicijskim strankam
in s tem pokažejo, da jih ni strah
nadzora, saj nameravajo delova-
ti pošteno, so vladajoče stranke
SKD, SDSS in SLS v žalskem
občinskem svetu preprečile ime-
novanje članov opozicijskih
strank v nadzornem odboru. Ta-
ko imamo situacijo, kjer pozi-
cija sprejema sklepe ter se tudi
sama kontrolira.___________'___________
Zanimiva je s tem v zvezi si-
tuacija, kjer svetniki pozicije ne
sprejemajo kandidature strank
opozicije tudi zato, ker so kan-
didati preveč strokovno in prak-
tično usposobljeni za izvajanje
nadzora. Kakšni zaključki so
možni iz takšnega ravnanja po-
zicije, sestavljene iz predstavni-
kov t.im. "strank slovenske
pomladi?"
Zato svetniki Združene liste
socialnih demokratov ne more-
mo sprejemati odgovornosti za
nam nepoznano trošenje sred-
stev proračuna občine Žalec.
FRANC TRATAR,
predsednik
ZLSD 00 Žalec
Juriš na lokalne
TV postaje
v času, ko ima naša nacional-
na TV že svoja merila in skuša
postati manj partijska, so se biv-
ši že osredotočili na lokalne TV
postaje. Na TV Velenje poteka-
jo pogovori eminentnega izpra-
ševalca z izbranimi sogovorni-
ki. Gospod Kmecl je pojasnje-
val idejo o deželni ureditvi. Za-
nimivo, da so ti ljudje to deželo
centralizirali. Ozadje teh priza-
devanj je .spraviti ureditev na ra-
ven nekdanjih okrajnih partij-
skih sekretarjev, da bi najvišji
v državi tako komuniciral le z
nekaj ljudmi in jim dajal obve-
zujoča sveta navodila (novo
vzporedno oblast).
Baje zelo dolg pogovor gos-
poda Volfanda s predsednikom
Kučanom sem ujel samo za rep.
Izpraševalec se je od pretirane
vljudnosti kar topil, predsednik
pa dolgovezno (za poslušalce
utrujajoče) odgovarjal.
Ob nekem odgovoru predsed-
nika izvem, daje ambicija zelo
huda pregreha: "Nekdo v tej dr-
žavi hoče postati premier ali
predsednik države." Ali ta pre-
greha (ambicioznost) velja sa-
mo za nasprotnike predsednika
Kučana? Nato je sledila že ve-
likokrat ponovljena predsedni-
kova zgodba o ogledalu: če og-
ledalo ne pokaže tako, kot si že-
liš, imaš dve možnosti, ali ga
razbiješ ali pa popraviš svoj iz-
gled. Če je predsednik ob tem
mislil tudi značaj (karakter), ne
vem. Pregovor pravi, da volk
dlako menja, značaja pa nikdar.
Med zadnjimi vprašanji gos-
poda Volfanda predsedniku:
"Kako se počutite ob dejstvu
(spoznanju), da (bo)ste del te
naše zgodovine?"
Gospod Volfand, s to servil-
nostjo ste spravili celo iznajdlji-
vega gospoda Kučana v zadre-
ga
MARJAN MANČEK,
Celje
Odprto pismo
žalskemu županu
Sem lastnik parcele v nepo-
sredni bližini odlagališča od-
padkov na Ložnici pri Žalcu.
Ker se v javnosti v zadnjem ča-
su precej "operira" s primerom
izdaje gradbenih dovoljenj za
gradnjo v bližini odlagališča in
ker sem, kolikor mi je znano,
edini, ki na teh novih parcelah
poseduje gradbeno dovoljenje,
želim, da se z mojim primerom
seznani tudi malce Šir.ša javnost.
Parcela je imela lokacijsko
dovoljenje (št. 351-267/91-04/
HV z dne 23. 3. 1993), sloje
torej za nezazidano stavbno
zemljišče, namenjeno izgradnji
stanovanjske hiše. Edina spor-
na zadeva je bila takrat bližina
odlagališča. Po zagotovilu pro-
dajalca o ukinitvi in sanaciji od-
lagališča in po pregledu zapisni-
kov vaškega sveta Ložnica sem
bil prepričan, da bo odlagališče
do skrajnega roka v letu 1995
zaprto in v postopku sanacije.
In ker v tako kratkem času ni-
sem imel namena zgraditi hiše
in se vanjo vseliti, so vsi pomi-
sleki o nakupu odpadli- Doda-
ten argument za takšno odloči-
tev je bilo tudi prepričanje, da
občina zagotovo ne bi izdala lo-
kacijskega dovoljenja za ob-
močje v neposredni bližini od-
lagališča, če ne bi bilo bližnje
zaprtje le-tega le še vprašanje
(doglednega) časa. Tako sva to-
rej z ženo 12. 5. 1993 kupila
parcelo.
16. 2. 1994 sva dobila spre-
menjeno lokacijsko dovoljenje
z vsemi soglasji. Istega leta sva
popolnoma legalno z vsemi po-
trebnimi soglasji, dokumenti in
dokazili pridobila gradbeno do-
voljenje za izgradnjo stanovanj-
ske hiše in ureditev vodotoka.
In današnje stanje? Ložniško
odlagališče je z zaporo zaprto.
Meni se javno, pa tudi ne tako
javno očita izsiljevanje(?) in pri-
tiski, zaradi katerih naj bi pri-
dobil gradbeno dovoljenje na
zazidljivem (!!!) področju, ci-
nično se, tudi v eter, operira z
"mnenjem" da mi je, in s tem
verjetno vsem mojim bodočim
sosedom, bližina "živega" od-
lagališča celo všeč ipd. Razu-
mem, da vrh občine Žalec nika-
kor ni v zavidljivem položaju in
daje zadeva odlagališče s svo-
jo dolgoletno zgodovino vred ti-
sta točka, ki jo bo hočeš nočeš
moralo sedanje vodstvo spravi-
ti z dnevnega reda, nikakor pa
ob vsem svojem razumevanju
stanja ne dovolim, da se z raz-
nimi namigovanji in celo odkri-
timi in javno izrečenimi trditva-
mi blati moje ime in moja "zdra-
va pamet". Glede na to. da ima-
jo nekatera očitana, a nedoka-
zana in nedokazljiva dejanja,
npr. izsiljevanje, tudi vonj po
kaznivem dejanju, bom v bodo-
če avtorje takšnih in podobnih
izjav pozval, naj le te dokažejo
tudi na zato primernem mestu.
Če je občina z izdajo lokacij-
skih dovoljenj za dotična stavb-
na zemljišča naredila napako
(ali pa celo držala figo v žepu),
naj bodo strelovod takšnih in
drugačnih reakcij tisti, ki so tak-
šno stanje zakrivili, ne pa da se
"vrhuška" spravlja na nič hude-
ga sluteče kupce zazidljivih, z
lokacijskimi dovoljenji oprem-
ljenih parcel. Če pa se pridru-
žujemo tistim, ki zahtevajo ob-
ljubljeno, to je zaprtje odlaga-
lišča, je to naša osebna in člo-
veška odločitev in hkrati naša
legitimna, ustavna pravica. Bom
morda zaradi tega oblaten, ali pa
bo morda zaradi tega kdo mo-
jih bodočih sosedov kaznovan,
na primer z neizdajo gradbene-
ga dovoljenja?
P.S. Odgovora, g. župan, ne
potrebujem in ga tudi ne priča-
kujem.
BOJAN PEVEC,
ing. kem. teh.
Celje
POtlV^LE
Kako ostati zdrav
Odmevno prireditev Kako os-
tati zdrav so omogočili glavni
sponzorji: Trgohlad Šentjur,
Studio Trg Celje in Zlatarstvo
Gajšek Anton.
Ostale nagrade so prispevali:
OMV Šentjur. ZZZS Celje. MD
777 Šentjur, Mla-car, Martin
Amon, Vurmes, Integros, NK
Šentjur, Esport, Alpos, EIba,
Kemoplast, ZZV Celje, NT Ce-
lje, Montparis, RK Šentjur, Op-
tika Gleščič, Resevna, Medved
Dragica. Fatur Martina, El To-
vornik, Li Bohor, Langus Tonč-
ka, Sanolabor, Krka, Aero Ce-
lje, Wihar, Suprem Loče, AC
Naprudnik, Guliver, Ahač, Ce-
sar Miha, Lebeničnik Tončka,
Trgovine Hvaleč, Zvonček,
Vovk, Selič Leon, Pika, Užmah,
Hrib d.o.o.. Gostišče Salobir v
Jakobu, Zavarovalnica Triglav,
Meja Šentjur, Biooprema,
Okrepčevalnica Grič, Bistro Pe-
ron, Slaščičarna Jelka, Akvonij,
Vital Mestinje, cvetličarne Met-
ka, Majda, Matej, Ftol Celje,
Avto Šicorjanec, Belestra, trgo-
vina Bum. Unitrejan, občina
Šentjur, Banka Celje, gostilna
Bohorč, Ronex, Kandorfer, Le-
karna Šentjur, Dekarni Jager,
Buco, Petrol, agencija Mavri-
ca (posebna zahvala g. Marija-
ni Novak in g. Mitji Mastnaku
s skupino). Radio Šmarje, VTV
Velenje, Šentjurske novice, Ter-
mix.
Posebna zahvala gostiteljem
v OŠ Hruševec, vsem učiteljem
in vsem sodelujočim in mojima
sodelavcema Suzani Vesič in
Sreču Črepu.
Prisrčna hvala vsem.
Dr. DRAGA KOVAČ-
ŠKOBERNE,
Šentjur
>ftJTOŽNjC
Protest zoper
stavko
zdravnikov
3. aprila sem dobila dopisni-
co s pozivom za cepljenje za
svojo dveletno hčer. To ceplje-
nje je po zakonu obvezno, kot
je navedeno na pozivu Dispan-
zerja za otroške bolezni iz Ce-
lja.
Sprašujem vas, kako je mo-
goče, daje cepljenje po zakonu
obvezno, očitno pa ni po zako-
nu obvezno, da to cepljenje
zdravstveno osebje tudi opravi.
Po telefonskem razgovoru z
delavko na otroškem dispanzer-
ju, sem izvedela, da ni nujno,
da bo to cepljenje 9. 4. tudi
opravljeno.
Problem nastane pri dogovar-
janju za dopust, saj je delavka
povedala, da naj spremljam TV,
saj se še vedno ne ve, kako se
bo stavka odvijala. V primeru,
da bodo še stavkali, cepljenje
odpade.
Kako lahko človek, ki oprav-
lja tako humanitaren poklic in
naj bi mu bil tudi po svoji vesti
in zdravniški etiki predan, ukre-
pa na tak način za dosego svo-
jih ciljev? Iz tega je sklepati, da
zato, icer zdravnik rešuje življe-
nja, mora doseči najvišje plači-
lo za opravljanje svojega dela.
Čudno je, da se med ljudmi
ne le govori, gre za resnične po-
datke, da stavko vodijo in jo že-
lijo izpeljati le nekateri med
zdravstvenim osebjem - lahko
jim rečemo peščica - smetana,
ki že tako na svojo osnovno pla-
čo dosega dodatke za nadurno
delo.
Vlada lahko računa na pomoč
državljanov Slovenije in tudi
drugih prebivalcev v naši drža-
vi in na nek način zablokira nji-
hovo obnašanje. Zaposliti je po-
trebno več zdravstvenega oseb-
ja, tako ne bo treba nekaterim
zdravnikom delati več, kot je
potrebno. Morda bi v tem pri-
meru tudi njihove glave mislile
bistreje in se ne bi pojavljale na-
pake, ki sijih zdravniki ne sme-
jo privoščiti, glede na to, da re-
šujejo življenja in vzdržujejo
zdravje ljudi.
Vem, da gre za dokaj specifi-
čen poklic, pa tudi težaven mar-
sikdaj, ne gre pa tega poklica
poveličevati.
Tudi mi ostali - navadni ljud-
je opravljamo zelo odgovorno
delo, pa si skoraj ne moremo za-
gotavljati takih plač, kot bi jih
potrebovali ali želeli.
Pozivam vse zdravstveno
osebje, da preneha s previsoki-
mi zahtevami in da se osvesti-
jo, kajti morali bi reševati živ-
ljenja in negovati zdravje ljudi,
ne pa ga zanemarjati zaradi svo-
jih problemov, ki jih poznamo
tudi vsi drugi.
BERNARDA PREMRL,
Vojnik
Št. 15. - 11. april 1996

2^
• V sredo 3. aprila je noč-
ne sprehajalce vznemirjalo
moško telo, kije v horizon-
talnem položaju mirovalo
na tleh v pasaži pri Agen-
ciji za plačilni promet. Po-
licisti so ugotovili, da je
Gregorja B. na tla vrgel in
onesposobil zahrbtni alko-
hol.
• V četrtek popoldne so za
intervencijo zaprosili zAv-
tobusne postaje. Tam je ro-
govilil in kričal Tomaž L.,
ki si ni mogel kaj, da ne bi
razbil stekla na prodajnem
okencu. Policisti so ga ime-
li namen umiriti, a se ni dal.
Brezupni primer je končal
v policijski treznilnici.
• Stevan Š. si je v četrtek
ponoči dal duška, ko je
glasbo poslušal na jakosti,
ki je vznemirjala vse stano-
valce v bloku na Iršičevi.
Ko je na njegova vrata po-
zvonila patrulja, se Stevan
zanjo ni zmenil in ni hotel
odpreti vrat. Izgovor, da
zvonca ni slišal, ga ne bo
rešil sodnika za prekrške.
• V okrepčevalnici Zagata
sta 6. aprila zjutraj razgra-
jala in kozarce razbijala dva
pijanca. Bila pa sta še toli-
ko pri sebi, da stajo pobri-
sala še pred prihodom po-
licijske patrulje.
• V Sandijevo stanovanje
je 7. aprila zvečer na silo
vstopil Zoran D. in ga
premlatil. Menda se mlade-
niča že lep čas ne razumeta
najbolje.
M.A.
Neobdavčeno pivo
Vre a nos t ilavčne utaje znaša več /tet 30 milijonov tolarjev - Kazenska ovailba na OD T
zoper trojico osumljenih.
Zadnje dni marca so delav-
ci Urada kriminalistične služ-
be IINZ Celje obravnavali
skupino treh občanov, ki jih
sumijo, da so se združili za-
to, da bi zaslužili lepe denar-
ce na račun države. Z utajo
prometnega davka naj bi si
pridobili 31,513 milijona to-
larjev. Gre za 32-letnega
K.N. iz Žalca, 30-letnega P.R.
iz Vojnika in 21-letnega O.A.
iz Celja. Zoper vse tri osum-
ljence so kriminalisti podali
kazensko ovadbo na Okrož-
no državno tožilstvo Celje.
Med preiskavo so krimina-
listi ugotovili, da je P.R., kot
pooblaščenec svojega mlado-
letnega sina, lastnika zasebne-
ga podjetja Maksi d.o.o. iz
Šmarja pri Jelšah, v Pivovarni
Laško kupoval pivo, ki pa ga
je kasneje prodajal različnim
kupcem.
Tako je K.N., lastnik trgo-
vine Kline, v imenu O.A., ta
paje lastnik in direktor zaseb-
nega podjetja K&L Mont d.o.o.
Hrastnik, naročal večje količi-
ne piva, ki mu gaje P.R. tudi
pripeljal v njegovo skladišče,
račune za dobavljeno pivo pa
je naslavljal na O.A.
Tako pridobljeno pivo je
K.N. plačal O.A., ta paje go-
tovino, v imenru nekaterih sa-
mostojnih podjetnikov, najprej
položil na svoj žiro račun ter
kasneje, s prenosom sredstev
s svojega žiro računa na žiro
račun podjetja Maxi d.o.o.,
plačal fiktivno izstavljene ra-
čune.
Podjetje Maxi d.o.o. je, na
naslov podjetja K&L Mont
d.o.o. Hrastnik, v letu 1996 iz-
stavilo več kot 100 lažnih ra-
čunov v skupnem znesku
157,.'568.252 tolarjev, četudi je
P.R. vedel, da podjetje K&L
Mont piva ni nikoli prevzelo,
prevzel pa gaje K.N., ki gaje
prodal na črnem trgu brez pla-
čila prometnih davščin. Po
ugotovitvah kriminalistov so
P.R., K.N. in O.A. na tak na-
čin utajili za 31,.'i 13.6.50 SIT
prometnega davka.
Ugotovili so tudi, da si je
K.N. v prvi polovici minulega
meseca nabavil veliko količi-
no piva, ki pa gaje skril in ča-
kal na 23. marec, ko je stopila
v veljavo sprememba zakona
o prometnem davku. Na račun
te spremembe si je na črnem
trgu pridobil veliko premo-
ženjsko korist.
Kriminalisti so skrito pivo
(na fotograflji UNZ Celje je
le del te zaloge) našli pri pre-
gledu gospodarskega objekta v
Podlogu, kjer je imel K.N. uta-
jeno skladišče. Zasegli so ve-
liko piva ter drugih alkoholnih
in brezalkoholnih pijač. To pi-
jačo je K.N. skril pred popisom
zalog, ko bi bil dolžan na dan
31. marca 1996 plačati promet-
ni davek, ki za skrite alkohol-
ne in brezalkoholne pijače
(brez piva) znaša okoli 6 mili-
jonov tolarjev.
Za lažjo ponazoritev le ne-
kaj številk o skritih količinah
pijače: lO.").000 steklenic Laš-
kega piva, 119.232 pločevink
Laškega piva, 22.'>0 steklenic
piva Lahko laško, 6720 pla-
stenk po 21 brezalkoholne pi-
jače fanta, 6720 plastenk po 21
brezalkoholne pijače coca co-
la, 3180 litrskih steklenic ru-
ma, 2772 litrskih steklenic
brandvja, 864 steklenic vilija-
movke, 300 steklenic pelin-
kovca, 180 steklenic encijana
itd.
Banka
DNA-podatkov
V Birminghamu je prij^^
delovati prva nacionalna bjii
ka DNA-podatkov. V ^xyy.^
letu naj bi bilo zbranih okoi
135 tisoč DNA-podatkov
osebah, ki so bile obravnav,
ne zaradi vlomnih tatvin, x^
parskih napadov in spolnu
deliktov.
Po besedah britanskega luntj
njega ministra bo banka obsegj
la do pet milijonov vzorcev, p,
hujših kaznivih dejanjih bod
lahko osumljencu odvzeli napii
mer vzorce las, sline. S prittie,
javo podatkov v banki naj bij
delež raziskanosti kaznivih d,
janj povečal. Banka naj bi oni(
gočila hitrejše preiskovanje, jj
ločitev nedolžnih oziroma poti
ditev osumljenih. Sporočilo gj
neralnega direktorja banke, n;
menjeno potencialnim storilcen
se je ob otvoritvi banke glasil;
»DNA vas lahko izda«.
(Sle*
Poškodba z
orožjem
v petek 5. aprila okoli 1|
ure je 16-letni D.A. iz Celj
obiskal svojo prijateljico S,|
(15) iz Celja in imel pri sel
očetovo malokalibersko pišti
lo.
V času, ko je S.L. telefonirali
seje s pištolo igral, pri tem pas
mu je sprožila, krogla paje pn
bila telefonsko slušalko in zad(
la S.L. v brado. Deklico so tak(
prepeljali v celjsko bolnišnia
kjer so ugotovili, daje imela sn
čo, saj je utrpela le lažjo telesi)
poškodbo.

Požar v icuhinji
V četrtek 4. aprila dopold-
ne, je izbruhnil požar v ku-
hinji stanovanjske hiše Vla-
da C. v Stranju.
Zagorelo je na kuhinjski na-
pi, kije uničena, močno pa sta
poškodovana še dva elementa
in glasbeni stolp. Zaradi dima
in saj je škoda nastala tudi v
ostalih prostorih hiše. Vzrok
požara je bila napaka na elek-
trični napeljavi, gmotna škoda
pa znaša približno poldrugi mi-
lijon tolarjev. Pomoč gasilcev
ni bila potrebna, saj je ogenj,
zaradi pomanjkanja zraka,
ugasnil kar sam.
Ogenj ir icopainici
V ponedeljek 8. aprila po-
poldne je izbruhnil požar v
kopalnici stanovanja Borisa
M. na Kidričevi cesti v Vele-
nju.
Zgorel je ventilator, toalet-
na omarica in še nekaj druge
kopalniške opreme. Ogenj so
pogasili gasilci iz Velenja, ki
so v stanovanje vstopili na si-
lo, saj oškodovanca takrat ni
bilo doma. Požar je nastal za-
radi pregretja ventilatorja,
gmotna škoda pa znaša okoli
1 .*50 tisoč tolarjev.
ŠI(oda s pojasniiom
Neznani storilec je na Trgu
mladosti v Velenju, v torek 2.
aprila zjutraj, na silo odprl tele-
fonsko razdelilno omarico in v
njej prerezal več žic. Zaradi tega
je od 300 do 400 telefonski na-
ročnikov ostalo brez telefonske
zveze. Zaradi tega je podjetje Te-
lekom utrpelo za okoli 200 tisoč
tolarjev škode. Je pa storilec na
kraju dejanja pustil sporočilo ozi-
roma pojasnilo, da ni nikoli kli-
cal vroče linije. Bržčas gaje k de-
janju napeljal visok račun, ki ga
je od Telekoma prejel za meseč-
no porabo telefonskih impulzov.
Denarnica in cigarete
v noči na 3. april je nekdo vlo-
mil skozi okno in tako stopil v
notranjost gostilne Triglav na
Dobrni. Odnesel je večjo nata-
karsko denarnico, v kateri je bilo
okoli .5 tisoč tolarjev menjalnega
denarja, kar pa ga ni zadovoljilo.
Zato je ukradel še več zavitkov
različnih vrst cigaret in s tem
Zdravilišče Dobrna oškodoval za
okoli 60 tisoč tolarjev gmotne
škode.
Dicradena blagovnica
v noči na .5. april je neznani
storilec vlomil v prostore blagov-
nice Savinja v Mozirju, ki jih je
temeljito prečesal, ukradel pa
okoli 1600 zavitkov različnih
vrst cigaret, okoli 100 pločevink
piva, več kot 300 tisoč tolarjev
gotovine, več parov smuči in raz-
lična oblačila. S tem je podjetje
Savinja, blagovnico v Mozirju,
oškodoval za dobre 3 milijone to-
larjev.
izginuli Idpec
v času od 2. do .5. aprila je nez-
nani storilec stopil do nezavaro-
vane kapelice Ivana L. v Vinski
Gori in iz nje ukradel kipec Ma-
rije, visok približno 80 cm in vre-
den okoli 40 tisoč tolarjev.
Kristal s stropa
v času od januarja do 6. apri-
la je nekdo vlomil v zapuščeno
stanovanjsko hišo v kraju Dol pri
Pristavi. V dnevni sobi in spal-
nici sta ga zamikala dva kristal-
na lestenca, ki ju je ukradel in s
tem lastnico Marjeto B. oškodo-
val za okoli 230 tisoč tolarjev.
Kradel staro orožje
v času od 17. marca do 7. apri-
la je neznani storilec vlomil v
spominsko sobo XIV. divizije v
Plešivcu. Ukradel je razstavlje-
no neuporabno orožje iz časa
druge svetovne vojne. Med ukra-
denim orožjem so trije avtomati,
puškomitraljez in 3 puške.
Vlomil in odpeljal
v noči na 8. april je neznani
storilec vlomil v upravno zgrad-
bo Centra za rehabilitacijo inva-
lidov v Celju. Tam je našel klju-
če od osebnega vozila Ford mon-
deo, bordo rdeče barve, z reg. št.
CE CRl-1 in vozilo odpeljal nez-
nano kam. Lastnik je oškodovan
za 2 milijona 2.'>0 tisoč tolarjev.
M.A.
Ekološko informaciiskega terminala nI več
Ekološki informacijski terminal, ki so ga
v Celju s ponosom postavili pred dvema
mesecema, ni dolgo služil svojemu name-
nu. Neznanci so namreč pred dnevi izpulili
celoten terminal, ki je Celjanom omogočal
spremljanje onesnaženosti zraka v mestu.
Kaj bodo z njim počeli, ni jasno, očitno gre
za objestnost in vandalizem, ki ga je žal vse
več.
Projekt ekološkega informacijskega siste-
ma v Celju je vodil Zavod za zdravstveno vars-
tvo, nastajal paje postopoma z občinsko po-
močjo in sredstvi številnih sponzorjev. Ena
zadnjih pridobitev v vzpostavljanju celovite-
ga sistema ekološke informiranosti je bil ter-
minal v podhodu na Prešernovi ulici. Celjani
so z dotikom zaslona dobili podatke o trenut-
ni onesnaženosti zraka, o koncentracijah v mi-
nulih 24 urah, o temperaturi zraka in vetru.
Celoten projekt je bil vreden 4 milijone tolar-
jev.
Na Zavodu še nimajo natančnega podatka,
kdaj so terminal ukradli in kolikšna bo škoda.
Največja je lahko na programski opremi in v
bazi podatkov, v katero so vložili veliko dela.
Hkrati pa se sprašujejo, kakšna bo perspekti-
va terminala, če je sedanji "zdržal" slaba dva
meseca. IC
St. 15. - 11. april 1996


j(fogla v vratu
V ponedeljek 8. aprila
popoldne, se je T.G. (16) iz
Celja oglasil na Teharjah
pri svojem prijatelju, 19-
Iftnem Dejanu M.
V sobi je Dejan prijatelju
pokazal strelno napravo - na-
livno pero kal. 5,6 mm doma-
če izdelave. Zatem je T.G. to
napravo z vstavljenim nabo-
jem preizkušal, takrat pa seje
sprožila in Dejana zadela v
vrat ter tam obtičala. Odpelja-
li so ga v bolnišnico, kjer so
niu kroglo odstranili in oce-
nili, da gre za lažjo telesno
poškodbo. M.A.
Kršitelj vsalf tretji voznili
Minuli petek, v času med
15. in 22. uro, so policisti
UNZ Celje (v okviru akcije
Natakar! taksi, prosim! izva-
jali poostreni nadzor, v kate-
rem so ustavili in preverili
929 voznikov. Skupno so
ugotovili 292 najrazličnejših
eestnoprometnih prekrškov,
kar pomeni, da je bil kršitelj
vsak tretji ustavljeni voznik.
V času nadzora so policisti
napisali 120 predlogov za
uvedbo postopka pri sodniku
za prekrške, 142 pa so jih de-
narno kaznovali. Na kraju pre-
krška so začasno odvzeli 31
vozniških dovoljenj, zaradi
vožnje pod vplivom alkohola
in vožnje brez vozniškega do-
voljenja ter zaradi tehničnih
napak na vozilih pa so 59 voz-
nikom prepovedali nadaljnjo
vožnjo.
Ustavljeni vozniki so opra-
vili 164 preizkusov z elektron-
skim alkotestom. Pri stotih
voznikih so ugotovili, da so
pred vožnjo zaužili alkoholno
pijačo, dovoljeno stopnjo alko-
holiziranosti je prekoračilo 28
voznikov, 9 paje bilo takšnih,
ki so preizkus odklonili.
Tega dne so imeli policisti
veliko dela tudi z izločanjem
tovornih vozil iz prometa, ka-
terih dovoljena masa je prese-
gala 1,5 ton. Očitno je, da je
nepoznavanje odredbe o pre-
povedi povzročilo, da so mo-
rali odstraniti preko 100 tak-
šnih vozil, ta pa so zapolnila
vse površine za izločanje od
Žalca do Vranskega in vsa par-
kirišča ob sloveniki.     M.A.
PROMEINE NUe#DE
Avtobus v peško
v naselju Žalec se je, v to-
rek 2. aprila popoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri je hude
telesne poškodbe utrpela peš-
ka.
Mirko Srečko G. (48) iz Go-
tovelj je vozil avtobus po ulici'
Heroja Staneta iz smeri avto-
busne postaje proti Savinovi
cesti. V semaforiziranem kri-
žišču je pri zeleni luči zavijal
desno, pri tem pa s sprednjim
desnim delom vozila zadel
peško, .55-letnoNevenko K. iz
Žalca, ki je prečkala vozišče z
njegove desne strani, pri zele-
ni luči na zaznamovanem pre-
hodu za pešce.
Na tirih med
zapornicama
Minuli petek zjutraj se je,
na zavarovanem železniškem
prehodu v Petrovčah, pripe-
tila nevsakdanja nezgoda, ki
seje srečno končala, gmotna
Skoda pa znaša približno mi-
lijon in pol tolarjev.
Danica O. (28) iz Pake pri
Velenju je vozila osebni avto-
mobil po lokalni cesti iz smeri
Viboj proti križišču z magi-
rfralno cesto v Petrovčah. Ko
je pripeljala do zavarovanega
prehoda ceste čez železniško
progo, se pri rdeči luči ni usta-
vila, ampak je zapeljala na pre-
hod in vozilo ustavila med
spuščenima zapornicama. Ta-
krat je iz smeri Celja pripeljal
potniški vlak s strojevodjo, 43-
letnim Albinom Š. iz Prožin-
ske vasi. Strojevodja je sicer
močno zaviral, a vlaka ni mo-
gel pravočasno ustaviti. Tako
je vlak s sprednjim delom trčil
v desni bok avtomobila, na sre-
io pa trčenje ni bilo močno.
Tako sta bila voznica in njen
sopotnik Drago L. samo lažje
ranjena.
Pobegla voznica
Na nekategorizirani cesti-
"a Starem trgu v Slovenskih
Konjicah se je, v petek 5.
Aprila popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba lažje telesno poškodo-
vana, udeležena voznica pa se
po nesreči ni ustavila.
Alen G. (15) iz Škalc je vo-
zil kolo z motorjem po Starem
trgu, kjer je prepovedan pro-
met za vsa vozila. V tem času
seje z dvorišča hiše proti Škal-
ski cesti peljala voznica oseb-
nega avtomobila, 22-letna Tris
A. iz Vešenika, ki je s spred-
njim delom vozila trčila v zad-
nji del kolesa z motorjem. Pri
tem je mopedist izgubil ravno-
težje in padel po vozišču ter se
lažje telesno poškodoval. Voz-
nica osebnega avtomobila se ni
ustavila, ampak je peljala da-
lje proti Škalski cesti. Konjiš-
ki policisti so pobeglo vozni-
co kmalu izsledili.
Nezgoda na
slovenil(i
Na cesti, rezervirani za
promet z motornimi vozili,
zunaj naselja Kraberk, se je,
v ponedeljek 8. aprila okoli
enih, pripetila nezgoda, v ka-
teri je bila ena oseba hudo te-
lesno poškodovana, gmotna
škoda pa znaša okoli 4 mili-
jone tolarjev.
Jožef O. (4.5) iz Proseniške-
ga je vozil osebni avtomobil iz
smeri Slovenskih Konjic proti
Celju. Ko je pripeljal v bližino
predora Pletovarje, ga je v
dvojnem ovinku zaneslo v le-
vo, kjer je zunaj vozišča silo-
vito trčil v betonsko škarpo. Pri
tem je vozilo dvignilo v zrak,
potem pa se je prevrnilo na
streho na nasip ob vozišču.
Voznik je utrpel hude telesne
poškodbe.. M.A.
Prsti med valje
v obratu Cometa v Ločah
pri Poljčanah se je, v sredo
3. aprila dopoldne, pripetila
delovna nezgoda.
Delavka Darja J. (28) iz Bre-
ga pri Slovenskih Konjicah je
z desnico segla med napenjal-
na valja v delovnem stroju im-
pregnacijske linije. Pri tem sta
ji valja poškodovala tri prste,
zaradi cesarje utrpela hudo te-
lesno poškodbo.
Smrt pod škarpo
Do smrtne delovne nezgode je prišlo 3. aprila okoli 11.30
ure na Ljubljanski cesti v Šentjurju.
Branko 1. (45) iz Šentjurja je po zasneženi asfaltni cesti
vozil delovni stroj (manjši bager) po klancu navzdol, med
vožnjo paje z levo gosenico zadel v robnik. Pri tem je stroj
začel bočno drseti po cesti, po 27 metrih drsenja pa se je
prevalil preko 210 metrov visoke škarpe ter se prevrnil na
osebni avtomobil, ki je bil parkiran pod škarpo. Branko O.
je pri tem utrpel tako hude telesne poškodbe, da je bil na
mestu mrtev.
Nevarno streljanje s karbidom
v soboto so nekateri občani naznanjali prihod Velike noči
tako, da so, po starem slovenskem običaju, streljali s karbi-
dom. Mnoge je to pokanje silno motilo in so se zato pritože-
vali na policijsko postajo, da je takšno početje lahko tudi
zelo nevarno, pa govori dogodek, ki se je pripetil 7. aprila
dopoldne v naselju llovca pri Vojniku.
Matjaž M. (17) je z dvema prijateljema streljal na karbid s
kovinsko posodo v obliki valja in brez pokrova. Pred nesrečo
so fantje že okoli desetkrat ustrelili, za vžig pa so uporabljali
goreč smrekov kol. Okoli 9.30 ure so v posodo dali nekaj karbi-
da in smrekovih vejic, zgodnji odprti del posode pa so postavili
na zemljo. Odprtino na vrhu je Matjaž pokril s prstom, da bi
preprečil uhajanje plinov, pri tem paje prišlo do eksplozije.
Posoda je zadela fanta v glavo in mu povzročila hudo poškodbo
spodnje čeljusti, ustne votline in zobovja.
m AVTOVLOJVii
v noči na 6. april je nekdo
vlomil v osebni avtomobil ju-
go 45, ki je stal na parkirišču
pred diskoteko Jungle v Celju.
Ukradel je črno torbico z de-
narnico ter bančnimi čeki. Mi-
lena B. iz Šentjurja je oškodo-
vana za okoli 15 tisoč tolarjev.
V noči na 6. april je neznani
storilec vlomil v tri osebne av-
tomobile zastava 750, ki so bili
parkirani na Prešernovi cesti v
Velenju. Iz prvega je ukradel
avtoradio kasetofon, s čimer je
Franca P. oškodoval za okoli
20 tisoč tolarjev. Iz vozila, last
Slobodanke U., je ukradel av-
toradio blaupunkt, vreden oko-
li 20 tisoč tolarjev, iz vozila
Seada K. paje ukradel avtora-
dio, vreden okoli 20 tisoč to-
larjev.
Na Koroški cesti v Velenju
je neznani storilec v noči na 6.
april vlomil v osebni avtomo-
bil jugo in ukradel plastični za-
boj z raznim orodjem in aku-
mulatorski vrtalni stroj. Last-
nik Andrej G. je oškodovan za
okoli 80 tisoč tolarjev.
NaStanetovi cesti v Velenju
paje neznani storilec vlomil v
osebni avtomobil zastava 101
in ukradel dva zvočnika in za-
vesi za zadnjo šipo. Franjo K.
je oškodovan za približno 20
tisoč tolarjev.
V noči na 6. april je bilo
vlomljeno v osebni avtomobil
jugo 55A, parkiran pred stano-
vanjskim blokom na Polzeli.
Neznani storilec je ukradel av-
toradio kasetofon sony, s tem
pa Marjana P. s Polzele oško-
doval za okoli 45 tisoč tolar-
jev.
V noči na 7. april je nekdo
vlomil v osebni avtomobil ju-
go koral, ki je bil parkiran na
Koželjskega cesti v Velenju.
Ukradel je zadnjo polico z
zvočnikoma kenwood, s tem
pa Asima S. iz Velenja oško-
doval za okoli 20 tisoč tolar-
jev.
V noči na 8. april je nekdo
vlomil v osebni avtomobil ju-
go 45, kije bil parkiran na Ko-
željskega ulici v Velenju.
Ukradel je avtoradio kasetofon
fenner in lastnico Alenko T. iz
Velenja oškodoval za približ-
no 30 tisoč tolarjev.
M.A.
Izsledili vlomilce In kupce
Policisti Policijske postaje Celje so te dni napisali kazensko
ovadbo zoper S.H. (22), A.A. (19), J.S. (19) in T.M. (18), vse iz
Pelja. Osumljeni so, da so od maja lani do letošnjega januar-
ja vlomili v 7 osebnih avtomobilov na območju celjskih kra-
jevnih skupnosti Nova vas. Dečkovo naselje in Gaberje.
Iz vozil so kradli avtoradijske sprejemnike, razna orodja in
oblačila ter vse to prodajali D.R. (34), M.P. (22), H.H. (35), D.B.
(19), N.M. (18) in N.H. (24) (vsi so iz Celja). Zoper vse te kup-
'^fi, ki so vedeli, da kupujejo ukradene predmete, pa bodo napi-
sali kazenske ovadbe za kaznivo dejanje prikrivanja.
M.A.
Ukradene cigarete je že prodal
V noči na 29. marec je nekdo vlomil v prodajni kiosk na
pbmočju Bolnišnice Celje ter ukradel za okoli 250 tisoč tolar-
jev različnih vrst cigaret.
. V isti noči je poskušal vlomiti še v kiosk na Vodnikovi ulici, a
ostalo le pri poskusu. Policisti PP Celje so 1. aprila izsledili
Osumljenca, gre za I.K. (27) iz Celja. Pri njemu doma so našli le
nianjšo količino cigaret, saj je večino že prodal kupcu, ki so
"^u policisti že na sledi. Zoper osumljenega I.K. so podali ka-
^^nsko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Celju.
M.A.
Št. 15. - 11. april 1996
GLASBA
2<
Radostna blaznost v Celju
Rave končno prihrumel tu a I k nam
Po/no, ampak vztrajno, prihaja rave,
ta nenavadna oblika zabave, tudi v Ce-
lje. V soboto, 13. aprila bo v dvorani Go-
lovca Rave Nation-Come Together
Party, prav tam pa bo teden dni kasne-
je Super Nature Rave. Obe prireditvi
se bosta pričeli ob 22. uri in trajali pred-
vidoma do poznih jutranjih ali zgodnjih
dopoldanskih ur.
Za glasbo bodo poskrbeli mnogi domači
in tuji D.J. Daz Saund, Killer Faber, Ed,
Umek, Shocker-D in drugi mojstri gra-
mofonske igle, nekateri med njimi dobro
znani v širših evropskih raverskih krogih.
Poleg disc-)ockeyev bodo za show poskr-
beli tudi z live-acti (nastopi v živo s ple-
salci) in s posebno opremo za svetlobne
efekte (laserji, light shovv...).
Precej vas je verjetno, ki ste za rave že
slišali, pa ne veste, kaj se za tem pravza-
prav skriva. Najlažje bi se ga dalo opisati
kot plesno evforijo, ki ob bobnečih in do-
nečih, ter cvilečih in brnečih zvokih, pri-
hajajočih iz zvočnikov, traja prav vso noč
in še del naslednjega dne. Pojav izvira iz
Anglije, kjer seje mladina že sredi osem-
desetih zbirala v zapuščenih skladiščih in
tovarniških halah in tam ob hitrih ritmih
tedanjega »acid-housea« preplesala vse
konce tedna. Rave se je od tedaj razširil
do neverjetnih razsežnosti, kar dokazuje-
jo »partyji«, ki se po Evropi množijo kot
gobe po dežju in jih obišče več tisoč ali
celo več deset tisoč ljudi. Odvijajo se
predvsem v športnih halah, letaliških han-
garjih ali velikih diskotekah. Lanske ber-
linske prireditve Love Parade se je tako
udeležilo skoraj tristo tisoč raverjev, kar
je bil največji shod ljudi v Nemčiji po pad-
cu Zidu.
Raverska »blaznost« seje v lanskem le-
tu razširila tudi v naše kraje in obnorela
kar lepo število mladih (vsekakor več kot
bolezen norih krav). Simptomi te »bolez-
ni« se kažejo v nenavadnem, živopisanem,
drznem načinu oblačenja, tudi pričeske si
mladi uredijo po svoje in lase pobarvajo
z najbolj nenavadnimi barvami (starši pa
ob tem padajo v nezavest). Če raverje po-
gledamo na plesišču, ki je zadimljeno z
umetno meglo in prepredeno s svetlobni-
mi žarki, se nam bo zdelo, da se gibljejo
kot roboti, saj ritmično krilijo z rokami,
stopicajo ali poskakujejo na mestu, pona-
vadi se okolice pri tem sploh ne zaveda-
jo. In to počno kakšnih 12 ur, tako rekoč
brez prestanka. Je to sploh normalno? Je
morda duševno zdravje teh mladeničev in
mladenk resno ogroženo? Bo v psihiatrič-
nih bolnišnicah dovolj prostora zanje?
Brez skrbi, norost bo po koncu »partyja«
prenehala, raverji bodo šli domov mirni,
srečni, utrujeni in zadovoljni; energijo, ki
bi jo sicer porabili za jezo in prepir, so
sprostili s plesom.
DAN PODJED
The Rainstones
Nova ročk skupina iz Lon-
dona The Rainstones bo apri-
la izdala svoj prvi single z na-
slovom VVho in spremljajočo
pesmijo Dež je dober. Da bi
označili svoj prihod, je štirič-
lanska skupina rockerjev iz
Londona, ki jo vodi pevec in
pisec tekstov Joe Rain, izbra-
la bolj nežno skladbo, a eno
bolj zahtevnih.
Joe Rain je umetniško ime
Davida Khana, ki je bil sicer
rojen v Londonu, vendar je pri
dveh letih odšel z materjo v
Slovenijo, v Šempeter. Ko je
bil star devet let, se je odločil,
da se vrne v London k očetu,
toda pot gaje znova ponesla v
Slovenijo, kjer je končal Peda-
goško gimnazijo v Celju.
Že od zgodnjih let je David
veliko poslušal glasbo na sta-
rem gramofonu. Pod vplivom
najboljšega prijatelja Tonija
Pogačarja, kije bil pevec in je
igral v domači skupini, se je
naučil nekaj enostavnih melo-
dij svojih najljubših skupin ta-
kratnega časa : The Beatles,
Queen, Status Quo, Kiss in več
pesmi Johna Denverja in Gar-
funkela. Želja, da bi igral svo-
jo glasbo, je rasla v njem in le-
ta 1986 se je vrnil v London,
da spremeni svoje sanje v re-
sničnost.
Skupino je ustanovil leta
1994 in jo sestavljajo David
Khan oz. Joe Rain, Andy
»Food« Sharp, Dino Bandena
in Dominic »Mougli« Gaudin.
Najprej so igrali po gostiščih,
nato pa tudi v bolj znanih lo-
kalih, kot je Mean Fiddler v
Londonu. Odkrili so jih v lo-
kalu Orange in jih vpisali v
družbo Rainstorm Records. Po-
letje 9.5 so tako preživeli ob
igranju v studiu in posneli tudi
dva videospota.
Prvi val navdušenja za sku-
pino The Rainstones je prišel
po uspešnem nastopu na radiu
Virgin FM, televizija MTV pa
bo ob izdaji kompaktne plošče
prikazala tudi njihov video. Ča-
sopis Forum je o skupini The
Rainstones zapisal med dru-
gim: »To je londonska ročk
skupina nove smeri. Poseben
vtis name so naredili s svojim
navdušenjem za novo ročk
glasbo. Izšel bo njihov single
Who. To je dobra pesem in tu-
di video. Spominjajo me na Ex-
streme - ali se jih še spominja-
te.« Drugi britanski časopisi pa
so o njih pisali, da ima glasba
skupine The Rainstones odten-
ke Black Crovvs, melodičnosti
Bon Jovija in svežega zvoka
Rolling Stones.
Med britansko pop mrzlico
so The Rainstones kot svež ve-
ter, ki se bo predstavil med tur-
nejo po Britaniji in Evropi, tu-
di v Sloveniji.
SIMONA BRGLEZ
Zlati trobentar
Kompare v Evropi
Franc Kompare iz Mengša,
odlični trobentar, je pred dne-
vi v Švici dosegel enega svo-
jih največjih uspehov, na ka-
terega smo lahko ponosni tu-
di vsi pravi ljubitelji domače
zabavne glasbe v Sloveniji.
Na tradicionalnem festivalu
Grand prix music, na katerem so-
delujejo najboljši iz Avstrije,
Nemčije in Švice, seje z osvoje-
nim 2. mestom uvrstil v pol fina-
le. Na natečaj vsako leto prijavi-
jo po 1.500 do 1700 skladb, sa-
mo letos jih je bilo v Švici odda-
nih 26.3. Strokovno izbrana žiri-
ja je vse prispele skladbe poslu-
šala in izbrala petnajst najbolj-
ših, ki se bodo pomerile 12. apri-
la na festivalu v Interlacknu pri
Luzernu. Pet najboljših se bo
uvrstilo na glavni, letos 13. fe-
stival, ki bo 6. septembra v nemš-
kem Mainzu.
Franc Kompare je svoj uspeh
takole opisal: »V Švici sem se
uvrstil v finale z neverjetnim 2.
mestom, kar mi daje velike mož-
nosti za končni uspeh, kar je uvr-
stitev v finale v Mainzu. Zaigral
sem skladbo slovenskega avtorja
Petra Daia (pod tem psevdoni-
mom se skriva zelo znan sloven-
ski glasbenik, katerega oče je po-
ložil temelje slovenski domači
zabavni glasbi!), ki je bila stro-
kovni žiriji všeč. Izbirali so po
šifrah, in ko so ugotovili, od kod
sem, so me takoj poiskali. Sledil
je podpis pogodbe s svetovno
znano firmo Koch. Moja največ-
ja želja je, da letos opozorimo na
Slovenijo, ki jo v svetu cenijo po
domači zabavni glasbi in da nas
tudi uradno uvrstijo v znameniti
festival.«
Ob tem velikem uspehu odlič-
nega zlatega trobentarja, očeta
ansambla Marela, čaka še vrsta
drugih nastopov, kot 12. aprila v
TV oddaji Poglej in zadeni in 5.
maja na Alpskem večeru na Ble-
du, veseli pa se tudi papeževega
obiska, saj naj bi tudi takrat zai-
gral na svojo zlato trobento
skladbo napisano prav za to ve-
liko priložnost! Ob slovesu, ves
vesel nad dosežkom v Švici, pa
je še dodal: »Novi tednik je prvi,
ki bo objavil mojo fotografijo z
informacijo o uspehu s skladbo
Petra Daia.«
. TQW£YRABL
Trasb, boom, funli
Koncert najlioljšllt s/ovensk/ti me ta/cev
Skvtoiver v KLJt/Bu
»Iskanje privlačnih ener-
getskih rifov, trdne in vrto-
glave funky bas podpore, ru-
šilnega ritma bobnov ter po-
veličevanje vsega s stilno so-
flsticiranim petjem, je želja
mnogih skupin. Vendar samo
želje ne privedejo nujno do
želenih rezultatov. Za Skyto-
wer, notranjsko skupino neiz-
brisnih trash, kot tudi funky
potez, to niso zgolj želje, tem-
več stvarnost, s katero se je
soočila že vrsta slovenskih in
tujih poznavalcev prodornej-
ših metal zvokov; profesio-
nalnost skupine je vse prese-
netila,« so zapisali člani sku-
pine Skytower v svoj promo
material in me, s priloženo
kompaktno ploščo, v soboto,
6. aprila, povabili v najstarej-
ši celjski klub KLjUB.
Izkušnje, ki sem sijih v ver-
balnem občevanju s Kljubski-
mi »vunbacači« pridobil na ne-
katerih koncertih v preteklih le-
tih so narekovale, da naj novi-
narsko izkaznico in vabilo raje
pustim v žepu. Pa sem vseeno
poskusil. Seveda ni šlo, 500
SIT, kolikor stane vstop v ta,
za precej Celjanov posvečen
hram, sem brez godrnjanja pla-
čal, saj so me notranjski funky-
trasherji prepričali že v Ljub-
ljani, icjer so lani, konec no-
vembra, ogrevali občinstvo na
koncertu švedskih rap metalcev
Clawfinger.
Nekaj minut čez enajsto se
je po trdem in sunkovitem uvo-
du, ki so ga Rakečani namenili
še precej nepopolni audienci,
večina obiskovalcev iz Galeri-
je preselila nadstropje višje in
hladno pozdravila peterico.
Bobnar Simon Banič, kitarista
Mitja Lončarek in Aleš Kai-
sersberger, basist Goran Blaš-
ko ter pevec Peter Truden, so
nas nato naslednjih 45 minut
bombardirali z mešanico zvo-
kov, ki so jih za devetdeseji
utemeljili Rage Against TI
Machine, Faith No Mori
Clavvfinger in Pantera. Pev<
je, predvsem zaradi barve gl|
su, na trenutke sicer močii
spominjal na Brucea Dickins
na, ex-pevca proslulih brita
skih heavy-metalcev Iron Mi
den, vendar paje z energični
nastopom in huronskimi vokj
nimi vložki povsem upravil
sloves enega boljših slovensk
frontmanov.
Skytower so v Celju pr\
predstavili vse gradivo s pt
kratkim objavljene tlačei
»Etc« (Panika records), ki
je končno le postavila, ski
z žalskimi Interceptor, na
slovenske metal scene. Ta
naj bi po napovedih nekate
poznavalcev kmalu začela
liti tudi na tuje, kar si izrec
uigrani in le pri uvodnih de
nekaterih komadov na trem
ke rahlo dolgočasni Skytow(
nedvomno zaslužijo.
STANE ŠPEGI
Št. 15. - 11. april 1996
i1
GLASBA
Prejšnji teden so v Los Angelesu podeljevali med temnopolti-
mi glasbeniki zelo cenjene nagrade Soul Train Music Awards.
Največ nagrad, kar tri, so prejele soul zvezdnice TLC (na sliki),
,rav toliko pa si jih je prislužil rapper D'Angelo. Z eno samo
pagrado seje tokrat morala sprijazniti Whitney Houston - njena
pesem "Shoop Shoop" je bila proglašena za single leta. Nič kaj
joljeje ni odnesel Tupac Shakur, kije kljub številnim nomina-
cijam, pobral le nagrado za rap album leta. TLC so bile nagrajene
udi na podelitvi International Dance Mucis Awards v Londo-
lu, kjer so premočno zmagale v kategoriji rhy-thm&blues sku-
)in. Islandska zvezdnica BJORK in njen zaročenec GOLDIE
itabila proglašena za naj pevko oz. pevca leta, M-PEOPLE pa
iospet zmagali v kategoriji naj plesnih skupin.
Irski mega zvezdniki U2 na-
'neravajo s turnejo, ki bo obse-
' >ala več kot sto koncertov in se
' 10 pričela v začetku prihodnje-
I ^leta, zaslužiti neverjetnih 1.50
nio dolarjev in s tem preseči fi-
ančne rezultate zadnje turneje
egendarnih THE ROLLING
TONEŠ.
Rob Echeverria, mojster
letalskih kitarskih rifov, je za-
! ustil skupino Helmet in se pri-
družil brooklynskim razgraja-
čem BIOHAZARD. Bendu, ki
je leta 1994 butnglavce prese-
netil z odličnim albumom "Sta-
te Of The World Adress", je
pred kratkim sredi snemanja
ušel kitarist Bobby Hamel,
preostala trojica (Billy Grazia-
dei, Danny Shuler in Evan Sein-
feld) paje album, ki bo izšel ko-
nec pomladi pri založbi Wamer
Bros, dokončala kar sama.
Trash metalci SLAVER so iz
benda vrgli bobnarja Paula Bo-
stapha, na njegov stolček paje
že sedel Jon Dctte (ex-Testa-
ment, Evil Dead).
Po infonnacijah, ki so pricur-
Ijale iz znane ameriške založbe
Geften, je populamo manche-
stersko skupino The STONE
ROSES ziipustil kitarist in av-
tor večine uspešnic John Squi-
re. Njegov odhod iz skupine
najbrž pomeni tudi konec raz-
burkane in škandalov polne ka-
riere "Kamnitih rož".
Vstopnice za sklepno prire-
ditev letošnjega ELROSON-
GA, ki se bo odvijala 18. maja
v dvorani Spektrum v norveš-
kem Oslu, so razprodali že v pr-
vem dnevu. Poleg številnih do-
mačih in tujih državnikov bo ta
spektakel v živo spremljala tu-
di norveška kraljevska družina,
več sto milijonov ljudi pa si bo
23 popevk ogledalo preko tele-
vizijskih ekranov. V Oslu bo,
kot je znano, nastopila tudi
REGINA, ki bo Slovenijo za-
stopala s pesmijo "Dan najlep-
ših sanj". Regina baje pričaku-
je naraščaj, kar je "izdala" po
tem, ko je izvedela, da je bila
izbrana za finalno prireditev, za-
to bo na norveškem zanesljivo
deležna še posebne pozornosti.
Danes, v četrtek, 11. aprila,
bo v Štihovi dvorani Cankarje-
vega doma nastopila MI A ZNI-
DARIČ. Skupaj s svojim lju-
bimcem, pianistom Steveom
Klinkom, basistom Henningom
Gailongom in bobnarjem Bru-
nom Levačičem, bo poleg skla-
db z njene četrte plošče "Hold
My Hand" predstavila še nekaj
povsem svežih priredb slovite
avtorice in pevke Joni Mitchell.
Znana promoterska grupaci-
ja Ročk Me Baby, kije pred le-
ti v bivšo Jugoslavijo pripeljala
kar nekaj svetovno znanih glas-
benikov, se spel vrača na glas-
beno sceno. Njihov prvi večji
podvig bo festival "Ročk Me
Baby", na katerem bodo 7. juli-
ja na ljubljanskem hipodromu
v Stožicah, poleg kanadskega
megazvezdnika BRVANA
ADAMSA, nastopili še ročk di-
nozavri Deep Purple, Lou Reed
in Alvin Lee Band ter popular-
na ameriška rockerica Melissa
Etheridge. Program bo povezo-
val MTV zvezdnik Ray Cokes,
občinstvo pa naj bi ogreval Ju-
re Košir s svojim Pasjim karte-
lom.
Rafael Zupanc-RAF, pevec
in avtor večine skladb edine re-
sne kozjanske skupine Bahn-
hof, je pred dnevi pri velenjski
založbi Dynamic objavil svoj
prvi sajnostojni album. Poleg že
znane viže "Poglej me v oči" se
je na omenjenemu albumu
znašlo še devet skladb, vse pa
so narejene v mlačnem pop ročk
stilu.
STANE ŠPEGEL
Ob izidu svoje četrte tlačenke velenjski rockerji SANK ROČK
v ljubljanskem Irish pubu danes pripravljajo promocijo, na kateri
bodo v "unplugged" maniri predstavili skladbe, ki so jih lani po-
leti posneli v Ameriki. Poleg komadov z angleškimi besedili se
bodo na kompaktni plošči in kaseti znašle tudi štiri "poslovenje-
ne" skladbe, vse pa so izšle pod okriljem založbe ZKP RTVS, ki
je leta 1987 objavila tudi njihovo prvo ploščo "Pridite na žur".
Glasbeni sejem pred vrati
Prihodnjo soboto, 20. aprila, na razstaviščih Celjskega
sejma odpira svoja vrata 3. Mednarodni glasbeni sejem.
Program specializirane sejemske prireditve so organizatorji
podrobneje predstavili na včerajšnji novinarski konferenci, glas-
beni sejem, ki ga bo spremljala vrsta spremljajočih zabavnih
prireditev, pa bo v Celju na ogled do srede, 23. aprila.
Mednarodni glasbeni sejem bo na celjskem sejmišču zdru-
ževal predstavitev proizvajalcev glasbene opreme, trgovine in
zastopstev podjetij glasbene opreme, ozvočenj, svetlobnih efek-
tov ter ostale opreme, studijske opreme, predstavile se bodo
založbe in agencije, seveda pa tudi posamezniki glasbeniki in
glasbene šole. Sejemsko dogajanje pa bo spremljal živahen
show program. 13
Slavlfo Avsenili - tretji
Znani rek pravi, dajabolko ne
pade daleč od drevesa. Slavko
Avsenik je ime, ki to tudi potr-
juje. Najstarejšega s tem ime-
nom smo v naši oddaji že go-
stili, tokrat bo z nami Slavko
Avsenik mlajši, ki se je preko
jazza, filmske, resne glasbe, od-
ločil preizkusiti tudi na narod-
no-zabavnem področju.
Morda bomo čez leta gostili
še tretjega Slavka Avsenika, ki
ima še eno ime v rezervi - Blaž.
Ko bo večji, se bo sam odločil
ali bo Slavko tretji ali Blaž pr-
vi. Najmlajši Avsenik je star ko-
maj mesec dni in oče pravi, da
je nagnjen k resnemu petju, če
upoštevamo obseg in glasnost.
Slavka Avsenika mlajšega
verjetno še niste slišali igrati na
harmoniko, čeprav ima nekaj
tovrstnih izkušenj. Pred kratkim
je napisal glasbo za film Feliks,
kjer je odigral tudi na harmoni-
ko, čeprav ne v stilu naiodno za-
bavne glasbe.
Ko paje Slavko služil domo-
vini, se ni mogel izogniti situa-
ciji, ko so mu nataknili 16 kilo-
gramsko hannoniko in zaigral
je očetovo pesem Kako lepo je
biti muzikant. "Harmonika je
bila pretežka, jaz prešibak in na
sredi pesmi sem padel z odra,"
se spominja Avsenik mlajši.
Glasbena anekdota
Slavni italijanski dirigent Ar-
turo Toscanini je bil vse življe-
nje silno suh. Neki lombardski
časopisje želel s tem seznaniti
bralce in je objavil tole novico:
"Včeraj zvečer seje pred Scalo
ustavila prazna kočija. Iz nje je
izstopil Arturo Toscanini."
Simona H^O
St. 15. - 11. april 1996
ZA AVTOMOBILISTE
2|
V prihodnje še peslrejše
Ugodne ocene sejma Avio In vzdrževanje - 238 razstavljavcev, preko 20 tisoč ottiskovalcev
Letos se je na 9.500 kva-
dratnih metrih notranjih in
3.000 kvadratnih metrih zu-
nanjih površin celjskega Go-
lovca na sejmu Avto in vzdr-
ževanje predstavilo 238 raz-
stavljavcev, povečini domačih
(182), 12 neposrednih iz Av-
strije, Belgije, Nizozemske in
Italije ter 56 razstavljavcev
preko zastopnikov. Sejem je
zajel domala vse avtomobil-
ske segmente s poudarkom na
vzdrževanju in ekologiji.
Slovenski vozni park seje v
zadnjih letih zelo posodobil in
glede na specifiko slovenskih
kupcev je zelo pomembno kva-
litetno vzdrževanje in servisira-
nje vozil. V halah C in Cl smo
tako videli obilo praktičnih in
enostavnih rešitev, sredstev in
orodij - od kompresorskih pištol
ter razteznih miz in nenazadnje
ekološko neoporečno mehanič-
no delavnico.
Vse več pozomosti namenja-
mo dodatni avtomobilski opre-
mi, pa naj gre za povsem navad-
ne komponente olepševalnega
značaja, ali pa za vse bolj iska-
ne varnostne in čistilne napra-
ve ter mobilne telefone in av-
toakustiko. Zainteresiranim je
prav gotovo primanjkovalo ča-
sa za ogled vsega naštetega v
halah A in E.
Predstavili so več kot 20 av-
tomobilskih znamk, v glavnem
paje šlo za vozila, ki po naših
cestah že vozijo. Vsaka znam-
ka je bila predstavljena z v.saj
tremi modeli oz. izpeljankami.
Prav posamezne izpeljanke obi-
čajno pritegnejo obiskovalce, ki
po navadi že poznajo limuzin-
ske (hatchback) in coupe izve-
denke, medtem ko kombilimu-
zine, karavani, pick-upi in ka-
brioleti popestrijo razstavne
prostore, četudi po prodajni
strani ne dosegajo prvotno ome-
njenih. Morda še zanimivost, ki
jo je bilo opaziti na sejmu in ki
potrjuje, da v avtomobilski in-
dustriji v zadnjem času prevla-
dujejo metalno rdeče barve.
Tovorni program ima seveda
precej manjšo ciljno skupino
kupcev, ne sodi v osebno po-
trošnjo in ima daljšo uporabno
(življenjsko) dobo. Generalni
pokrovitelj sejma britanski
ERF je preko predstavnika pri
nas predstavil manj znani način
X proizvajanja vozil - široka
mreža dobaviteljev - koncentra-
cija v matičnih obratih - obsež-
na distribucija. Sicer bi med de-
setimi razstavljavci tovornih
programov (kamioni, vlačilci,
prikoličarji, gradbeni, komunal-
ni idr.) lahko izpostavili češke
tatre, ki so s svojo robustnostjo
in dostopno ceno privlačile mi-
moidoče, in so glede na tiste, ki
so pri nas še v uporabi, precej
posodobljene.
Morda bi v prihodnje veljalo
razmisliti o večjem obsegu sa-
lonskega dela, kajti osebnih vo-
zil, ki so za obiskovalce najza-
nimivejša, je bilo odločno pre-
malo. Manjkale so tudi eksklu-
zivne novosti in premierne
(uradne) predstavitve za sloven-
sko tržišče. Na ta način bi pri-
reditev še dodatno pridobila na
teži in se dodatno uveljavila tu-
di v širšem prostom. Celjski sej-
mi razpolagajo z zadostnim ob-
segom zunanjih površin, kjer se
lahko vsakodnevno odvijajo
testne in demonstracijske vož-
nje, seveda s predhodno posta-
vitvijo priročnega poligona ozi-
roma simulacijskega terena.
Dobitnilii znaicov Celeia:
-Zlati znak: Nova d.o.o. Koper za predstavitev svetovne
novosti Avto robot Rotax-traxo in celovite ponudbe avtome-
hanskcga orodja.
-Srebrni znak: Jenko d.o.o. Škofja Loka za predstavitev
dvigal Herkules.
-Bronasti znak: Koop d.o.o. Brežice za predstavitev avto-
servisne opreme.
Letos so podelili tudi četrto in peto nagrado. Prejeli sta ju
Sava Kranj in Akviz Trbovlje.
Podelili pa so še priznanja za izvimo predstavitev razstav-
nih proizvodov in pomoč pri oblikovanju celotne sejemske po-
dobe, ki jih je prejelo 9 podjetij in dve šoli (Srednja frizer-
ska, tekstilna, strojna in prometna šola Celje in Srednja
kovinarska, strojna in metalurška šola Maribor). Prizna-
nje so podeliti še Obrtni zbornici Slovenije kot soorganiza-
torju za pomoč pri pripravi sejemskih aktivnosti.
Ravnalna miza - pogost prizor iz naših kleparskih delavnic.
Lada niva Triglav - slovenska oprema na ruskem terencu.
Fiat bravo/brava - evropski avto leta.
Hyundai accent - prodajna uspešnica v vseh merilih.
REKLI SO
Mag. Franc PangerI, direk-
tor Celjskih sejmov o sejmu
Avto in vzdrževanje: "Z goto-
vostjo lahko rečem, da smo s
sejmom zadovoljni. Vreme je
sicer kvarilo prireditev, vendar
so bili poslovni učinki pozitiv-
ni in visoko zadovoljivi. Po-
slovni obisk je bil nad pričako-
vanji, kar je tudi namen te spe-
cializirane sejemske prireditve.
Opravili smo razgovore s t.i.
strateškimi razstavljavci ter do-
rekli cilje in vsebinske sklope
z^ prihodnje leto, ko bomo se-
jem še popestrili z raznimi de-
monstracijami, dali več poudar-
ka šolam in prezentaciji upora-
be najsodobnejše tehnologije
ter tako sejem vsebinsko obo-
gatili."
Spremljajoče prireditve
Te so običajno priložnost, da
tudi stroka pove svoje. Priča
smo bili obilici zanimivih pre-
davanj in posvetovanj, kjer bi
veljajo izpostaviti ekologijo v
avtomobilski industriji, ki se
mora uveljaviti, zato tudi pro-
jekt in predstavitev Ekološko
neoporečne mehanične delav-
nice, saj smo v Sloveniji šele na
polovici začrtane poti. Največ-
ji problem so odslužena vozila
(pri nas jih je okoli 300 tisoč),
ki niso bila reciklirana oziroma
razgrajena. Ponavadi končajo
na divjih odlagališčih, kar je
lahko za okolje pogubno (olja
in akumulatorji).
V Sloveniji bi morali poskr-
beti za vsaj eno demontimico -
predlagajo eno izmed železarn
- kjer bi zbirali in predelovali
olja, stekla, akumulatorje, gu-
me, kovinske dele idr. ter tako
dodatno zaposlili vsaj 200 de-
lavcev.
Tudi Predpisi o emisiji izpu-
šnih plinov so še nedorečeni.
V glavnem je zakonodaja pre-
ko Zakona o homologaciji že
prilagojena evropskim zahte-
vam, vendar po uvozu vozil nad
njimi ni več učinkovitega nad-
zora. V prihodnje bomo vozila
morala vsaj enkrat letno na kon-
trolo emisije plinov, za kar pa
bo potrebno tehnično in kadrov-
sko usposobiti službe.
Izboljšati moramo kvaliteto
tehničnih pregledov. Informa-
cijski sistem C-net bo omogo-
čil računalniško vodene pregle-
de in zbiranje podatkov v MNZ.
Naša prometna varnost je
zelo slaba, saj imamo skoraj
dvakrat več prometnih nesreč s
smrtnim izidom, kot je evrop-
sko povprečje. Stanje seje lani
izboljšalo, zato bomo v ta na-
men posodobili prometna pra-
vila (omejitev hitrosti, uporaba
luči) ter uvedli višje in strožje
kazni (zakon bo sprejet predvi-
doma do konca leta).
Na posvetovanjih je bilo go-
vora tudi o izobraževanju za po-
klic avtomehanika, predpisih o
izdaji licenc v cestnem prevoz-
ništvu, standardizaciji in finan-
ciranju transporta idr.
ERF- najboljše na enem mestu.
$1. 15. - 11. april 1996
t9
ZA AVTOMOBILISTE
Mercedes Benz bo obnovil S razred
yio je Mercedes Benz pred
Ifti predstavil novi avtomobil
fjzreda S, je bilo očitno, da
gre skoraj za izjemen avtomo-
^jl. Vendar je bilo tudi očit-
1,0, da časi zanj niso najpri-
mernejši.
Izitazalo se je, da je merce-
jgs benz S razreda za vsakda-
njo uporabo vendarle prevelik
^510 centimetrov) in nasploh
avtomobil, ki naj bi dokazoval
nezdravo zapravljivost ter raz-
sipništvo v dokaj slabih časih.
Kljub temu gre avto dobro v
promet; sedaj pa se nemška av-
toniobilska tovarna pripravlja
na obnovo tega največjega hi-
jnega avtomobila.
Najočitnejša razlika je ta, da
1,0 nova različica dolga 499 cen-
timetrov, visoka pa 14.5 centi-
itietrov, kar je znova za tri cen-
tiinctre manj kot prej. Občutno
bo hujsanje tudi pri teži, kajti
avtomobil bo lažji za 28.5 kilo-
gramov. Zanimivo paje to, da
si ne bo mogoče več omisliti
dvanajstvaljnega motorja, kajti
pri obnovljenem avtomobilu S
razreda bodo v ospredju pred-
vsem osemvaljniki. Tako bodo
ponudili dva motorja z gibno
prostornino 4,3 in 5,0-litrov, pri
čemer bo prvi zmogel 261, dru-
gi pa 303 KM. Seveda bo mo-
goče izbirati tudi med šibkejši-
mi motorji, kajti na voljo bodo
še 2,8 in 3,2-litrska šestvaljni-
ka z močjo 190 in 211 KM ter
trilitrski turbodizelski agregat z
močjo 177 KM. Ker pa se to-
varna vsekakor ne more odpo-
vedati dvanajstvaljnemu motor-
ju, bodo v ponudbi še nekaj ča-
sa obdržali stari S 600. Obnov-
ljeni mercedes razreda S naj bi
se na trgu pojavi! jeseni leta
1998, vse pa kaže, da bodo po-
nudili samo limuzino, ne pa tu-
di kupejevske izvedenke. Ta av-
tomobil naj bi po sedanjih na-
črtih nadomestili z manjših ku-
pejem, ki bo zapolnil praznino
med sedanjim E in prihodnjim
S razredom.
Na sliki: obnovljeni merce-
BORZA CEN  ^^'*mWfi^^x.
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih vozil je bil zaradi sejma Avto in
vzdrževanje premeščen na rezervno lokacijo ob dvorani
Golovec. Ogledalo si ga je okoli 2.500 obiskovalcev,
podatkov o prodaji pa nismo prejeli.
Cene so okvirne!
Peugeot 106 večji in varnejši
Pred približno petimi leti je
francoski Peugeot predstavil mo-
del 106, najmanjši avtomobil pri
hiši. Do letos je s tekočih trakov
pripeljalo 1,4 milijona teh avto-
mobilov v tri in petvratni karo-
serijski izvedenki, številka pa ka-
žejo, da gre vozilo (na sliki) še na-
prej dobro v promet.
Kljub temu pa so se odločili za
obnovitev, ki je vsaj toliko opaz-
na, da lahko sem in tja govorijo tu-
di o novem peugeotu 106. Avtomo-
bil je skupaj daljši za 11 centime-
trov, pri čemer je sprednji del dalj-
ši za sedem, zadnji pa za Štiri cen-
timetre. S tem je, je bilo rečeno pri
Peugeotu, odpravljena največja po-
manjkljivost avtomobila, ki so ga
vse doslej imeli predvsem 7ja mest-
no vozilo. Medosna razdalja se ni
spremenila, pač paje obnovljeni av-
tomobil zaradi bočnih ojačitev in
nekaterih drugih dodatkov (zračna
varnostna blazina za voznika, za doplačilo tudi
za sovoznika) varnejši, na voljo je tudi več mo-
torjev.
Spremenili so prednji del, kije sedaj podo-
ben peugeotu 406, drugačen je tudi z^dek. Sku-
paj ponujajo pri peugeotu 106 osem motornih
agregatov: Šest bencinskih in dizelskega ter elek-
trično izvedenko. V ospredju in predvsem za
nekaj mlajše kupce bo izvedenka z oznako S
16, kar med drugim pomeni, da se pod motor-
nim pokrovom vrti bencinski štirivaljnik s po
štirimi ventili na valj, 87 kW/120 KM pri 6600
vrtljajih v minuti in maksimalnim navorom 145
Nm pri 5200 vrtljajih v minuti. S tem motor-
jem zmore avtomobil največ 105 km/h, do 100
km/h pospeši v zelo hitrih 8,7 sekunde. Serij-
sko je ta različica opremljena s po štirimi disk
zavorami, štirikanalnim protiblokimim zavor-
nim sistemom ABS ipd. Z obnovljenim peu-
geotom 106, ki se uveljavlja v tržnem segmen-
tu B (v tem so lani na evropskih trgih prodali
3,9 milijona vozil ali 33 odstotkov vseh), ima-
jo pri Peugeotu dovolj ambiciozne načrte, če-
prav drži, da zaradi večje dolžine, povečanega
udobja in tudi večje varnosti bolj očitno kon-
kurira že zelo ostarelemu, toda tržno še zanimi-
vemu peugeotu 205.
Po sedanji napovedi naj bi bil obnovljeni peu-
geot 106 na slovenskem trgu naprodaj konec
maja oziroma v začetku junija.
Popustil vijak varnostnega pasu
Preskusna trčenja, ki jih
najpogosteje opravljajo v
Nemčiji (ko je v mislih Evro-
pa), so uveljavljen in priznan
način dokazovanja trdnosti
avtomobilskih karoserij.
Pred nedavnim je nemški
Auto Motor und Šport opravil
preskusno trčenje Oplove vec-
tre (na sliki). Gre za avtomo-
bil, ki ga je nemška avtomo-
bilska hiša lani povsem obno-
vila in gre zelo dobro v proda-
jo (kar velja tudi za slovenski
avtomobilski trg). Tokratno
preskusno trčenje se za Op lov
avtomobil ni dobro končalo,
kajti popustil je vijak oziroma
■m\t varnostnega pasu na levi
strani voznikovega sedeža,
^el je nemudoma reagiral in
naročil dodaten pregled kak-
5nih 1800 vecter, vendar pri
nobeni niso našli podobne na-
pake, ki je lahko za voznika
usodna. Kljub temu bodo s pre-
gledi nadaljevali, med drugim
bodo pregledali tudi 207 vec-
ter, ki so jih v zadnjih mesecih
prodali v Sloveniji. Med pre-
gledom varnostnega pasu ozi-
roma vsega sistema so ugoto-
vili, daje bil vijak, s katerim
je bil varnostni pas pritrjen na
dno avtomobila, preslabo pri-
trjen. Seveda pa za riissels-
heimski Opel to ni posebej do-
bra "reklama", kajti takšni pre-
skusi imajo veliko težo in vse-
kakor vplivajo na prodajo do-
ločenega avtomobila. To je v
zadnjem letu ali letu in pol že
tretji ali celo četrti spodrsljaj
te a\4omobilske hiše, ki ji je šlo
lani na evropskih trgih in sicer
zelo dobro.
Ni namreč še pozabljena za-
drega z astro (nepravilno na-
meščena cev za dovajanje go-
riva), ko je obstajala nevarnost
vžiga bencina. Pa vendar to še
ne pomeni, da se avtomobilska
publika na hitro odloči za kon-
kurenco, kar nenazadnje doka-
zuje prav imenitna prodaja as-
tre v letu 1995.
Dobri časi za slovita Imena?
Znanim tovarnam prestiž-
nih in s tem ustrezno dragih
avtomobilov vsaj v zadnjih
letih trg ni pretirano naklo-
njen.
Toda zdi se, da se vsaj neka-
teri že pobirajo, kajti sloviti
Porsche napoveduje za letos
celo dobiček (in si veliko obe-
ta od porscheja boxter, ki ga
bo začel prodajati septembra,
avto pa bo vsaj v Nemčiji na
^oijo za malenkost manj kot 76
tisoč mark), Ferrari je že sko-
paj pozabil na neuspešne čase
pred leti (in si lahko mane ro-
l^e ob zelo dobri prodaji lani
predstavljenega F 50), Jaguar
Pav lastniškem naročju Forda
"pa, da bo vse tako, kot je nek-
^ bilo.
Veliko slabše gre drugim, si-
•^rzelo znanim, pa z^to po ob-
^gu izdelave tako rekoč ekso-
^'^nim avtomobilskim hišam.
^ Lotus se še točno ne ve, ali
je ali ga ni kupil južnoko-
[ejski Daevvoo, ki tako ali tako
I^upi skoraj vsako tovarno, ki
naprodaj na stari celini. Ne-
^aj bolje gre italijanskemu
t-amborghiniju, ki že nekaj let
JI' v italijanskih, pač pa v in-
donezijskih rokah.
Vse kaže, da ima tovarna do-
volj uspeha s svojim diablom
■"oadstcrjem, ki so ga postavili
svetlo lani po kar dolgem
''az-voju in preskušanju. Tako
^0 trgu v ZDA namenili 12 vo-
zil in naleteli na izjemen od-
ziv, kajti vseh 12 avtomobilov
so petični kupci pokupili tako
rekoč v enem samem mesecu.
Št. 15. - 11. april 1996
Ti
NASVETI
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
v zadnjem marčevskem mo-
(Ipem vrtinčenju na Radiu Ce-
lje je gostja v studiu Tajda Lek-;
Je, izžrebala nagrajence in če ste:
prejšnji teden spregledali nji-,
liova imena, naj ponovimo:]
prvo nagrado, darilni bon Vi
vrednosti .5.000 SIT naSega stal-^
pega donatorja podjetja z me-
tražnim blagom Papillon iz Ce-
lja, je po po.Šti že prejela An-
jreja Dečman iz Slovenskih
Konjic. Morda si bo v njihovi
trgovini na Gosposki ulici I/a
ijied pestro in modno ponudbo
izbrala prav blago za Chanel ko-
jtimček, o katerem pišem tudi
vdana5nji temi.
Volnen puloverček se že ple-
te za naSo doslej najmlajšo na-
grajenko Metko Gorenak iz
Dramelj. Gospa Marija Arbaj-
ter iz Slovenske Bistrice, ki je
v radijskem kontaktu z navdu-
šenjem poklepetala z gostjo Taj-
do Lekše in bila izžrebana, pa
bo v kratkem sprejela ročno po-
slikan svilen šal.
Čeprav nas do naslednje ra-
dijske oddaje loči še dobrih šti-
rinajst dni, pa lahko že napove-
mo modno temo: Zlata 60. in
70.leta, ki so obeležila tudi slo-
venski modni prostor ter znano
ime, ki je zablestelo v teh letih
in postalo do danes svojstvena
legenda. Kdo bo torej gost v stu-
diu Radia Celje konec meseca,
pa prihodnjič!
Variacije na temo: Icostim
Ko smo pred časom v naši
Imini-modni anketi povprašali
slovenski ženski svet, katero ob-
\aiilo se jim zdi najbolj priklad-
no za službo, elegantno za tisoč
popoldanskih opravil, udobno
pri vožnji z avtomobilom... je
dobri dve tretjini brez pomisle-
[ta odgovorilo: kostim.
In res je kostim vse od svoje-
ga davnega rojstva okrog leta
1880 največji in večni ljublje-
nec ženske mode. Že bežen po-
gled v zgodovino mode nas pre-
priča, da si je izjemno malo se-
zon drznilo potisniti kostim v
dmgo ali tretjo modno vrsto. Le-
tošnjo pomlad je znova v prvi.
Pravzaprav je kostim z letnico
% prava igra nasprotij. Name-
njen je aktivnim in dinamičnim
ženskam, takim z dobršno me-
ro modne osveščenosti saj si na
pragu 21 .stoletja dovolijo nekaj
no.stalgičnih občutkov.
Osnovna linija kostimov se
(ako kot ostala moda spogledu-
je s 50. in 60. leti, čeprav... Ja,
na eni strani spodobnost, ki meji
že na redovniški asketizem, na
drugi pa smelo, kratko, odkri-
to. Nekatere bodo malce zmed-
li modeli kostimčkov, ki smelo
odkrivajo pas in popek, a tu ni
nikakršne pomote. Cela četica
modnih stilistov jih namreč
predlaga za letošnjo pomlad.
Razveseljivo pa je dejstvo, da
obstaja v najnovejši modi še ne-
kaj prijaznih variacij na to te-
mo. Na modnem piedestalu je
še vedno kostim z ozkim kri-
lom, kratko, oprijeto ali tubasto
ukrojeno jopico z značilnimi
kontrastnimi obrobami - linija,
ki jo je kreirala nesmrtna Coco
Chanel. Le katera ženska še ni
slišala za Chanel kostimček,
simbol tradicionalne elegance?
Bukleji, reliefni materiali v pa-
stelnih tonih, tvidi in škotski ka-
ro so hit-materiali zanje. Aktual-
ne so tudi mehke A-linije ko-
stimčkov s komaj poudarjenim
pasom z najbolj modno dolži-
no tik nad ali pod koleni. Skrat-
ka, prijazna moda za vsa počut-
ja in vse rojstne letnice.
Aprilsko anketno nagradno vprašanje:
Kateri zjutraj doma pozabljeni modni
Dodatek vam lahko najbolj zagreni dan?
a) nakit, ura ali ličila;
b) ročna torbica;
C) klobuk oziroma pokrivalo;
d) dežnik.
ZPRAVIINI RASTMNE
Piše Boris Jagodic
Kavovec
Kavovec (Coffea arabica
L.) spada v družino broščnic,
ki obsega približno 400 ro-
dov s kakimi 5 tisoč vrstami.
Pri nas in v hladnejših krajih
so to predvsem zelišča, v
tropskih krajih, kjer raste
največ njenih predstavnikov,
pa so lesne rastline, večino-
ma grmi in tudi gozdni or-
jaki.
Tudi rod kavovcev obsega
kakih 40 vrst, ki »-dstejo v
Afriki in med njimi je naj-
bolj poznan arabski kavo-
vec. Doma je v gorskih goz-
dovih Etiopije, kjer raste kot
5 do 10 metrov visoko drevo.
V začetku 16. stoletja so
rastlino prenesli v južno
Arabijo, pozneje v 18. stolet-
ju pa so kavovec prenesli na
Javo, od tam pa je drevo pri-
šlo v južno Ameriko. Danes
kavovec gojijo na plantažah.
Tam drevesa obrezujejo, ta-
ko da so visoka do 2 metra in
imajo na široko razprostrte
veje. V zalistjih velikih na-
sprotnih listov so šopi belih
dišečih cvetov, iz katerih se
razvijejo češnji podobni plo-
dovi, ki so najprej zeleni,
pozneje rdeči in končno tem-
novijoličasti. V sočnem ose-
menju sta dve semenki - ka-
vini zrni. Na kavovcu cvetijo
cvetovi v zaporednih valo-
vih, zato vidimo na istem
drevesu in na isti veji cveto-
ve in tudi plodove v različni
stopnji razvoja. Zato lahko
zrele plodove obirajo le roč-
no in iz njih izluščijo surova
kavina zrna:
Kavina zrna vsebujejo od
2 do 5 odstotkov kofeina,
maščobe, sladkorje, čreslovi-
ne, eterično olje, beljakovi-
ne, rastlinske hormone, ho-
lin itd. Za kavo značilen vonj
nastane šele s praženjem.
Najpomembnejši je pri ka-
vi alkaloid kofein, ki ima
izrazit učinek na centralni
živčni sistem in spodbuja za-
vest, zmanjša zaspanost in
povečuje sposobnost prema-
govanja vecjm naporov. z<
uživanjem kave se poveča
presnova, srce bolje dela in
poviša se krvni pritisk. Tudi
ledvice bolje izločajo in želo-
dec pospešeno izloča pre-
bavne sokove. Rastlinske
maščobe v kavi imajo rahel
odvajalni učinek, kar je bolj
izrazito, če pijemo kavo na
tešče.
Glavni učinek kofeina na
centralni živčni sistem se ka-
že v spodbujanju mišljenja
in v poletu misli, zboljšanju
sposobnosti spomina in
skrajšanju reakcijskega ča-
sa. S stalnim uživanjem kave
se pojavi potreba po večji
količini in preveliki odmerki
kave lahko povzročijo kro-
nično zastrupitev. Pri preve-
likih količinah se pojavi
vzburjenje Ln celo zastrupi-
tev s kavo je možna. Posledi-
ce se kažejo v izraziti vzbur-
jenosti osrednjega živčevja,
v nemiru, pospešenemu utri-
pu in motnjah v delovanju
srca, v nespečnosti itd. Se
večje količine sprožijo krče,
ki jih spremljajo vrtoglavica,
nemir, blodnje, slabost, bru-
hanje in driska.
Stalno pretirano uživanje
kave razvije odvisnost od
kofeina, ki se kaže tudi v mi-
lih abstinenčnih pojavih, kot
sta glavobol in nespečnost.
To se pojavlja pri tistih, ki
popijejo več kot 5 skodelic
kave na dan in ne morejo
vzdržati brez nje. Prevelika
količina popite kave med no-
sečnostjo poveča število
splavov in prezgodnjih po-
rodov.
Da se temu izognemo, pi-
jemo kavo le v majhnih koli-
činah.
Mflililp ICitllii
asfreloginje Ivan«
Šifra: Sončnica
že dolgo berem to vašo ru-
briko in še sama sem se odloči-
la, da vam pišem. Zanima me
predvsem dvoje: kako in kaj se
bo v letošnjem letu odvijalo na
področju dela in denarja ter,
ali se mi pozimi obetajo počit-
nice v tujini (daljše potova-
nje)? Hvala za odgovor.
Astrologinja: Intenzivno do-
gajanje na denarnem področju
je razvidno skozi vaš horoskop
že celi dve leti. Vendar vam
Saturn nekako ni dovolil po-
čitka in tudi velikega uspeha.
To naporno obdobje je med-
tem, ko prebirate ta odgovor,
že za vami, saj se planet, ki
vam je povzročal težave že
umika iz znamenja Rib. Ven-
dar pa bodite še vse do konca
aprila pozorni pri denarnih
zadevah, potem pa se lahko
sprostite in si privoščite tudi
kakšno stvar za zabavo. Teža-
ve, ki ste jih imeli ti dve leti, se
ne bodo ponovile. Počitnice, ki
si jih želite, so vidne nekoliko
kasneje - morda bo bolje, če
postorite vse pomembne zade-
ve do konca leta in odidete na
počitnice šele za božič ter se
vrnete v začetku februarja.
Tako boste bolj sproščeni in
brez skrbi odšli in se vrnili na-
zaj. Nasploh se izogibajte pre-
tiranim aktivnostim v času
praznih lun (to velja za vse
življenje), ti dnevi niso ugodni
za poslovne dogovore ali poto-
vanja. Nekoliko previdnejši
bodite v odnosih z izrazitimi
Vodnarji in Ribami. V letu 97
in 98 vam kaže več dogajanja v
zvezi z otroci, predvsem z
mlajšim, ki je rojen v zname-
nju Ovna. Previdnejši bodite v
zvezi z njim, predvsem v polet-
nem obdobju. Nasploh bo dru-
ga polovica leta za vas uspeš-
nejša kot piva, v nadaljnjih
dveh letih pa boste dogradili
tisto, kar se že dolgo trudite.
Telečji priželjc v
omaki
Potrebujemo: 500 g telečje-
ga priželjca, pol čebule, 1 ko-
renček, 1 žlico sesekljanega
zelenega peteršilja, 1 lovorov
list, sol, sveže rnlet poper, 3
žlice surovega masla, 3 žlice
moke, 3 del mleka in nekaj
kapljic limoninega soka.
Priželjc za nekaj ur namoči-
mo v mrzli vodi. Nato ga odce-
dimo, predenemo v kožico in
prilijemo toliko vode, da je
priželjc pokrit. Postavimo na
ogenj in ko zavre, kuhamo 5
minut. Nato pa odcedimo in
ohladimo ter razrežemo na
manjše koščke. Čebulo in ko-
renček olupimo in drobno se-
sekljamo. Priželjc in seseklja-
no zelenjavo damo v kožico,
prilijemo toliko hladne vode,
da je vse pokrito, dodamo pol
žlice sesekljanega peteršilja,
lovorov list, sol in sveže mlet
poper in počasi kuhamo 1 uro,
da se priželjc popolnoma
zmehča. Potem ga vzamemo iz
kožice in ga damo na toplo,
tekočino, v kateri se je kuhal,
pa precedimo. V drugi kožici
razpustimo surovo maslo, ga
potresemo z moko in med ne-
prestanim mešanjem pražimo
2 minuti. Kožico odstavimo z
ognja in med mešanjem prili-
vamo 3 del tekočine, v kateri
smo kuhali priželjc in mleko.
Postavimo nazaj na ogenj in
kuhamo med stalnim meša-
njem toliko časa, da se omaka
zgosti. Pofiopramo in dosolimo
po okusu in dodamo nekaj
kapljic limoninega soka. Pri-
željc damo v omako in še en-
krat segrejemo, potresemo s
preostalim sesekljanim peter-
šiljem in takoj ponudimo s
svežim francoskim kruhom ali
s kakšno drugo prilogo.
Ragu iz jagnjetine
Potrebujemo: 1 kg jagnjeti-
ne, 4 žlice olivnega olja, sol in
sveže mlet poper, 1 žličko ti-
mijana, sok pol limone, 250 g
korenja, 250 g zelene, 2 pora,
sesekljan zelen peteršilj.
Meso operemo in ga nareže-
mo na kocke. V velikem loncu
segrejemo olje, vržemo vanj
meso in ga prepražimo, tako,
da spremeni barvo. Posolimo,
popopramo in začinimo s timi-
janom. Prilijemo limonin sok
in 1/4 litra tople vode. Lonec
pokrijemo in dušimo 50 minut.
Med tem ostrgamo korenje in
zeleno ter očistimo pora. Vse
skupaj narežemo na koščke
oziroma na kolesca. Tako na-
rezano zelenjavo dodamo k
mesu in dušimo še 20 minut.
Preden ragu ponudimo, ga po-
tresemo s sesekljanim zelenim
peteršiljem. Poleg se odlično
podajo široki domači rezanci.
Št. 15. - 11. april 1996
FELJTON - ROMAN
3S
Kljub vsemu pa je danes
sikhovski vpliv v indijski
družbi daleč večji, kot bi ga
pričakovali po njihovi številč-
nosti. So uspešni vojaki, tr-
govci, uradniki. Zahvala gre
njihovi veri, kijih prav v ni-
čemer ne ovira pri pridobiva-
nju znanja, njihovi pripravlje-
nosti, da se z lahkoto preseli-
jo in pa vztrajnosti, ki jo lepo
ponazarjajo besede starega
Sikha: "Ko se odločiš, se mo-
raš odločitve držati, naj grmi
ali se bliska."
Z Letečo pošto
naprej
Deželo, ki jo pretresa poli-
tično nasilje sva zapustila ne
da bi ga občutila, razen po-
drobnega osebnega pregleda s
strani indijske vojske, ki v
strahu, da se krvavi dogodki
ne bi ponovili, straži Zlati tem-
pelj. Zahvala za to gre ljudem,
ki so do tujcev prijazni in jim
radi pomagajo. Proti New Del-
hiju sva se odpeljala na vla-
ku, ki še vedno nosi ime "Le-
teča pošta" in ne "Zlati tem-
pelj express" kot so zahtevali
Sikhi v svojem zadnjem upo-
ru.
Vsa pisanost indijskega me-
sta seje preselila na vlak. Raz-
nobarvni turbani, bradati obra-
zi in lepe obleke, ki so skuša-
le biti podobne evropskim, so
razkrivale imovitejše Sikhe. Ti
so izstopali iz indijskega pov-
prečja moških, ki so nosili hla-
če in srajce kroja safari, mo-
drih, sivih in rjavih barv. Le
redke so krasile ohlapne hla-
če in tunike iz naravnih mate-
rialov. Večino žensk so ven-
dar ovijali raznobarvni sariji -
dolgi trakovi tkanine, ki jih
zna indijska ženska nositi s ta-
ko eleganco.
Pripadnost hindujski veri so
nekatere izražale z rdečo piko
na sredini čela. Čas, preden je
vlak odpeljal, je zapolnil pi-
san mimohod beračev; od go-
bavca, slepca, otroka, pa do
ljubke mladenke s kositrno po-
sodico in pismom, da zbira de-
nar za indijske sirote. Nekate-
ri moji sopotniki so se proš-
njam odzvali z majhnim da-
rom drobiža, drugi pa so be-
rače uspešno odgnali s kratkim
gibom roke, z eno samo bese-
do. Gladek mimohod procesi-
je revščine seje zatikal pri na-
ju. Mojemu gibu roke, bese-
di, je manjkala tista čarobna
moč, ki bi pognala zastalo ko-
lono naprej. Odprte iztegnje-
ne roke in brezizrazni pogledi
temnih oči so pri nama vztra-
jali po minuto,.dve. Neskonč-
no dolge minute, v katerih so
indijski sopotniki nemo priča-
kovali, kaj bova storila. Prvi
stiki s tako množično bedo so
bili težka preizkušnja za mojo
odločitev, daje revščina v In-
diji indijski problem, ki ga
morajo rešiti Indijci sami. Iz
nelagodja, ko nisem vedel
kam naj se dam, naj gledam v
oči, ki so me nemo obtoževa-
le, naj sežem v žep in dam ne-
kaj drobiža, meje rešil sunek
vlaka, kije končno'speljal. Sli-
ka bede seje na vsaki postaji
ponovila v novi izdaji, moja
vest paje postala vse bolj ko-
smata in neobčutljiva. Bližje
sva bila glavnemu mestu, več-
ja je bila gneča na vlaku. Hi-
tro sva spoznala, da posestvo
karte s številko sedeža ne po-
meni izključne pravice uživa-
nja tega. Bolj ali manj prosto-
voljno sem ga delil z ostalimi
potniki, bogatejši za spozna-
nje, daje še na tako ozkem se-
dežu vedno prostora še za pol
človeške riti.
Veliki Moguli
Vlak se je v New Delhiju
ustavil točno ob polnoči. Obi-
čajnim težavam, skozi katere
mora popotnik ob prihodu v
novo mesto, se je pridružila
temna noč. Najbolj poslovni
rikšarji, vozniki trikolesnih
taksijev, so naju ugrabili takoj
pri izstopu iz vlaka. Vztrajno
so naju prepričevali, da so naj-
boljši naslov za najine težave
in se hoteli na vsak način po-
lastiti najinih nahrbtnikov.
Drugi so se nama pridružili na
ploščadi pred železniško po-
stajo, kjer je bilo parkiranih na
desetine rikš. S težavo sva po-
begnila.
Z odprtim vodičem sva ta-
vala po temnih mestnih ulicah
in trkala na vrata hotelov. Pn
redkih, ki so se nama odprli,
sva izvedela, daje hotel zase-
den, ali pa naju je ob visoki
ceni dobesedno izstrelilo na
ulico. Čas je mineval in z njim
samozavest. Končno sva priz-
nala, da pravzaprav ne veva,
kje sva. Misel, da bi razvila
spalno vrečo v preddverju ka-
tere izmed večjih stavb, v ko-
tu parka, je zasvetila kot rešil-
na bilka, ki pa seje v hipu zlo-
mila "kot ničvredna slamica.
Vsak prostorček, ki se je za
trenutek zazdel prijetno nočiš-
če, je imel svojega prebival-
ca, ne enega, ampak na dese-
tine. Ljudje so ležali vsepo-
vsod, tudi na pločniku, kot
mumije zaviti v tanke cunje.
To je bilo mesto v mestu, me-
sto brezobličnih siromakov, ki
nimajo domovinske pravice
niti v barakarskih naseljih ve-
likega mesta. Iz teme seje zo-
pet oglasilo: "Babu, rikša."
Možakar naju je kakor senca
spremljal dobrih 15 minut, vse
od trenutka, ko gaje najin mi-
mohod prebudil iz rahlega
spanja na zadnjih sedežih ko-
lesarske rikše, verjetno edine-
ga doma. Popustila sva. Po ba-
rantanju za ceno prevoza sva
se pogreznila v mehki naslo-
njač vozila.
Znašla sva se v majhni so-
bici, najinem novem domu.
Oderuška cena je gotovo vse-
bovala provizijo za suhega in
žilavega voznika rikše, ki je
bil najina senca tudi v hote
pri receptorju.
Prva naloga novega dne
bila poiskati sobo, primeri
najinemu žepu. Odpravilas'
se v predel Paharganj, ki sl(
vi po cenenih hotelih. Po n
porni noči in prespanem zač(
ku dne, sva z novim upanje
stopila v svetlo jutro. Noj
mir je nadomestil nepopis
vrvež. Vesoljni svet seje sli
zi ulice gnetel in prepletal b
disi peš, na kolesu, v avtom
bilu, vozu z volovsko ali koi
sko vprego. Trobila motorr
rikš in avtomobilov so se p
kazala kot najbolj uporaben
cenjen del vozila. Zrak je j
nasičen z melodijo hup vs
oblik in starosti. Zvok trobi
ni pomenil: "Izgini!", bolj
bil posebne vrste pozdra
"Dober dan. Kako si kaj?"
Nepregledne množice ljudi na cestah New Delhija.
"Ita, čakam na vaš odgovor!" Ves v pričakovanju je utihnil,
toda obledele ustnice mlade deklice so ostale zaprte. Njene temne
veke so ležale globoko na licih, v glavi so se ji mešale besede
njene matere: "Le čakaj, ko bo prišel v svoje družabne kroge -
plemkinja - bogata nevesta - general -" vse to se je vrtelo v
njeni glavi. To jo je napravilo nemo in zbegano, samo njene oči
so gorele kot v vročini. Hotela je zbežati, a nevidna sila jo je
držala na mestu.
"Ita, ali sem vam tako brezpomemben, da nimate niti odgo-
vora zame?" Hotel je reči še več, a Je tudi njemu vzelo glas.
Deklica ga je poslušala kot iz daljave. Zdelo se ji je, da ji bo
počilo srce. Z vso močjo se je premagovala, da ne bi pokazala,
kako boleče so jo zadele njegove besede. Za hip je dvignila gla-
vo ter se zazrla v njegove oči. To je bil pogled obeh v neskončne
globine. Zdelo se Ji je, kakor da je na drugem svetu.
Se Je čakal na odgovor, ki pa ni prišel. Ves prepaden je sprem-
ljal boj, ki ga je bojevala, ne vedoč, kaj se v resnici z njo dogaja.
Njeno zadržanost Je pripisoval premladim letom in Je ni hotel
več vznemirjati, dokler ne postane zrelejša.
"AH smem vsaj z vašo materjo govoriti? " Je pričel čez dolgo
časa. "Ne za sebe, Jaz hočem najprej počakati odločitve vašega
srca. Rad bi Ji razložil svoje stališče in Jo prosil, da ne bo silila
v vas in bo odločitev za tega Fr Jchavtfa prepustila popolnoma
vam samim!"
Te besede so deklico hipoma streznile.
"Za božjo voljo, ne storite tega, gospod Ernest! Vso zadevo
bi s tem le poslabšali. Zanesite se name! Emanuela ne ljubim in
se ne bom nikdar in nikoli odločila zanj. MoJa beseda naj vam
zadostuje. "
"Ita, dekle moje! Ali smem potem mirno odpotovati, in to z
upanjem, da se bo vaše srce nekoč odzvalo mojim občutkom? "
"Nekega dne ", Je zaječalo v njej. V ljubki sramežljivosti Je
hotela povesiti glavico, toda mladi mož Jo Je zopet nežno dvig-
nil. Prisiljena od prosečih, zahtevajočih moških oči, je rekla
komaj slišno: "Mislim, da".
Ob napovedanem času Je prišel gospod Friihauf v Koprivni-
co. Gospa Rakova Je poslala svojo hčerko v sosednjo vas, da bi
lahko z Emanuelom stvarno govorila o vzroku njegovega pri-
hoda. Že davno Je spoznala, da s svojo snubitvijo pri Iti sedaj ne
bo imel uspeha. Zato Je želela vso zadevo odložiti na poznejši
čas.
"Kakor sem ti že pisala, Emanuel, sem vse temeljito premisli-
la in sem prišla do sklepa, da tvoj namen odložim na poznejši
čas. "
"Zakaj vendar?" jo Je prekinil.
"Ker Je Ita še premlada. Na videz Je že res kot mala damica.
v resnici pa Je popoln otrok. "
"Oh, gospa Rak, z njenimi leti je res še zelo mlada, a ni več
otrok. "
Nepotrpežljivo, celo razdraženo Jo Je pogledal.
"Vaše izjave .?o me zelo razočarale. Poskusil bom vsaj o tem
govoriti z Ito. Moj Bog, mnoge deklice se v njenih letih že poro-
če. Končno, saj vendar ve, zakaj sem prišel, kot tudi že davno
ve, da Jo ljubim in da Jo hočem vzeti za ženo. "
"Prosim, pusti to! Jaz kot mati vem to bolje. Ita še ni tako
daleč. Poročiti se itak ne moreta prej, preden ne pridemo do-
mov. Upam, da bo ta nesrečna vojna kmalu končana. Imej po-
trpljenje do takrat!"
Nevoljno Jo Je pogledal. "Na takojšnjo poroko ni nihče mi-
slil. Prišel sem, da bi se z Ito pogovoril, in mislim čez nekaj
mesecev spet priti, da bi praznovali zaroko. Do takrat pa ima
deklica čas, da se privadi na to misel. Poročila se bova samou-
mevno šele po vojni."
"Zakaj bi obremenjevali otroka s temi mislimi? Ne bo ti ušla
in odloženo še ni prekinjeno. Pusti Ji ta brezskrbni čas vsaj še
nekaj časa. Dovolj zgodaj ga bo morala zapustiti. "
"Ne razumem vseh teh besed. Ita bo vendar v vsakem pogle-
du srečna. "
"To Ji tudi ne bo odšlo, ampak bodi pameten, Emanuel! Po-
roka spremeni življenje in zahteva dolžnosti, ki za tako mladega
otroka niso vedno najbolj idealne. Zaroka Jo vsekakor obreme-
ni že s to mislijo in spravil boš deklico v največjo zadrego, če
boš sedaj prišel s tem. Tako bojazljiva Je in naivna. Imej Jo za
otroka kol do sedaj. Pri tem boš imel več dobička, verjemi mi! "
Z železno voljo Je hotel Emanuel spet in spet doseči svoj cilj,
toda matije neomajno vse zcnrnila in končno se Ji Je posrečilo,
da ga Je privedla tja, kjer ga Je hotela imeti... Njegova oficialna
snubitev Je bila odložena do Jeseni. Dasi mu tudi la predlog ni
bil po volji, je vendar računal s tem, da bo ob priliki sam govo-
ril z deklico ter bo sam slišal njeno mnenje. Niti pomislil ni na
to, da bi se mu izmikala.
Najbolj se je čudila vedenju gospe Rakove prav Ita. Nagon-
sko je čutila, da Je mati poskrbela, da nista z mladim možem
prišla sama skupaj. Da, matije to res storila, a ne zaradi dekli-
ce, pač pa, ker se Je bala, da bo Emanuel, ko bo videl narai^'
prikupnost deklice, pozabil na svojo obljubo. Prav iz tega j
ka Je bila budna, ker Je vedela, da bo gotovo dobil odkloni ki
odgovor. Tudi gospa Sch\varzer in teta Ana sta Ji pri tem poim
goli. Prva Je prišla zvečer in ostala dlje, kot Je bila običajno, pi
Rakovih. Druga pa Je prišla bolj zgodaj kot po navadi, da ga j
spremila domov, ker Je pri njej stanoval, zjutraj pa ga Je na
mogoče načine zadrževala. Tako Je bilo Iti nekoliko lažje.
Čez tri dni Je stala pred kapelo kočija, s katero naj bi se Ema
nuel odpeljal. Rakova ga Je s svojima hčerkama pospremila d
tja. Niso slutili, da Jih Je gospa Schwarzer opazovala. Ta Je za
prla pošto, da bi mislili, da Je ni več tam, v resnici pa Je hotek
slovo mladih ljudi skrivaj opazovati skozi okno. Zanimalo Jo je
če bo Ita mladega moža spremila do postaje v Rajhenburgu.
Veselo slovo, prisrčno rokovanje in nazadnje mahanje z rob
cije bilo vse, kar Je mogla videti. Kočija Je izginila za ovinkon
in mahanje je prenehalo. Gospa Rakova Je prijela Anči za roh
in se napotila proti domu.
Ita Je sproščeno vzdihnila in pogled Ji Je hvaležno splava
proti kapeli. Tudi gospa Schwarzer Je sproščeno zadihala, kaji
nameravane zaroke ni bilo.
Ernest Je bil zopet na fronti. Imel Je nočno službo. Polna lun
mu Je medtem omogočala razgled. Bila Je mirna noč. Njegovi
misli so bile v Koprivnici. "Ita zdaj gotovo .spi. Bog naj blago
slovi njeno spanje. Ali bom dobil Jutri pošto od nje? Mama mij^
danes pisala: "Ita, la ljubka deklica, me vsak dan obišče. LIvd
Bogu, da imam v njej oporo in sem obveščena o vsem, kar se i
Koprivnici, oziroma pri Rakovih dogaja. "
Kako bi preprečil, da bi ta Fr^chauf deklice več ne vznemit
Jal? Čeprav Je bil srečen ob misli, da bo deklica Friihaufo^^
snubitev zavrnila, Je bil vendarle v skrbeh zaradi matere, kijf'
bo silila, če se bo upirala... "Če bi bil prepričan, da me deklic^
ljubi, bi stopil pred njene starše in bi Jo lahko ščitil. "
Čeprav se Je trudil, da bi pismeno kaj več dosegel, so se /.'/'"
odgovori vedno glasili: "Ne morem verjeli. " Če bi bil vedel ^
njene misli, bi bil gotovo najsrečnejši človek na svetu. Tako p
Je mislil, da mu deklica ne zaupa... Spoznal je, da Je postal nt
potrpežljiv. Hotel Je sprostiti svoje srce.
Po izmeni straže Je legel ter preutrujen zaspal. Tudi danes}
šlo njegovo upanje po vodi. Pošta Je bila tu, toda od njego^
ljubljene Ile ni bilo nič. Dobil Je samo karto od njenega brati
To ga Je napotilo na misel, da bi se v svoji duševni stiski obrd^
na prijatelja.
Z roko sije nervozno potegnil preko čela, vzel papir in 5v/M
nik ter pisal prijatelju. Opisal mu Je svoje občutke do Ile 'I
končal z besedami: "Da sem Iti popolnoma vdan, se razud
rad pa bi vedel, če Je tudi Ita meni dobra. To bi rad izvedel ^
tebe, ki si njen brat in ti ona gotovo zaupa tudi srčne zade^.
Naj rečem deklici karkoli, mi ne zaupa in ne verjame. To Je vzrd
da sem se obrnil do tebe. - Na Tvoj odgovor čaka z vso nepof
pežljivosUo tvoj zvesti prijatelj Ej'riest."
St. 15. - 11. april 1996
RUMENA STRAN
4ft
DantoleznI
Letošnji svetovni dan
zdravja je bil za bolne Slo-
vence dan bolezni v pravem
pomenu besede. Zaradi lju-
di v belih plaščih, ki so na
bolniških hrbtih dopovedo-
vali, da je denar sveta vla-
dar. Hipokrat se obrača v
grobu, žrtve pa pravijo:
"Fuj!" Tiste, ki zmorejo.
Upor belih angelov
Sindikat Fides ponuja med
stavko podatek, da je osnov-
na neto plača zdravnikov 81
tisoč tolarjev, podatki iz mi-
nistrstva za zdravstvo pa se
razlikujejo. Po slednjih so
znašale januarske neto pla-
če, z dodatki seveda, od 164
do 250 tisoč tolarjev. Po teh
računih je dobila četrtina
zdravnikov celjske bolnišni-
ce več kot 229 tisoč tolarjev,
veliko več kot njihovi kolegi
v ljubljanskem Kliničnem
centru. Zdravstvene usluge v
Celju so pač, kot je znano,
veliko boljše.
Povezovanje
Novi občini Podčetrtek in
Rogaška Slatina se namera-
vata prednostno povezati z
asfaltiranjem cestne bližnji-
ce skozi Vonarje. Sedanja
povezava čez Mestinje je re-
snično bistveno daljša. Zlob-
neži pod H alarjevim bregom
pa natolcujejo, da je najhuj-
še dejstvo, da je treba skozi
neljubo šmarsko občino.
Edinost, sreča,
sprava
Slovenci so skregani kot že
dolgo ne. To se še posebej
izkaže v predvolilnih časih,
v različnih krajih različno.
Pri vsem skupaj pa tolaži
dejstvo, da druži vsaj vino.
Ko je priložnost, pijejo beli
tudi rdeče, rdeči pa belega.
Sami s seboj še niso skrega-
ni, vsaj večina ne.
Girardelli v Atomskih
Obmejnemu zdravilišču
Atomske toplice so po na-
stanku državne meje, vojni
na sosednjem Hrvaškem ter
izgubi hrvaškega trga prero-
kovali propad, zdaj pa je ce-
lo v samem vrhu slovenske-
ga turizma. No, pretekli te-
den je bil na oddihu v Atom-
skih toplicah celo smučar
svetovnega slovesa, Marc
Girardelli. In sploh ne po po-
moti!
Premičnine,
nepremičnine
Slovenci ne pustijo Evrop-
ski uniji svojih nepremičnin,
za premičnine pa jih pogo-
sto nihče ne vpraša. Se bolj
črno se piše.
Z razveseljivim koncem
morije v novih balkanskih
državah ter drugimi pred-
nostmi je mogoče pričakova-
ti tudi nerazrveseljiv uvoz ter
tranzit nepridipravov. V do-
mačih krogih za arestantske
zadeve se menda že priprav-
ljajo na nov položaj, po od-
prtju avtoceste bratstva in
enotnosti. Naši lopovi so na-
mreč proti preizkušenim
mednarodnim mačkom pra-
vi amaterji (se pa hitro uči-
jo).
Varčevanje po si I I
v nekaterih svetih zgornje-
savinjskih občin velja nena-
pisano pravilo, da kdor pri-
de zadnji na sejo, po koncu
plača pijačo za vse. Pri tem
je problem le to, ker vsi sveti
zasedajo pozno v noč, ko mo-
rajo biti gostilne po ukazu
taistih svetov že dolgov temi.
Poduk O branju
Velenjski svetniki so na
zadnji seji dokazovali, kdo je
imel boljše učitelje v prvem
razredu. Tako je župan Sreč-
ko Meh ugotovil, da zna bra-
ti vsaj toliko kot svetnik
Franc Sever, medtem ko
predsednik sveta Dragan
Martinšek sicer zna brati,
vendar te umetnosti ne ob-
vlada pri prebiranju misli
Ugotovitev nekaterih prisoi
nih pa je bila, da bi bilo ba
Ije, ko bi na seji sveta mat^
pozornosti namenjali branji
in več dejanjem.
Nekaterim Je lahko
Zgornjesavinjčani ne ma
rejo razumeti, zakaj ob ga
voricah, da je Moja resnici
dr. Janeza Drnovška nasta
jala v Logarski dolini, cesh
med Ljubnim in Lučami ii
vedno ni popravljena. Ver
jetno pozabljajo, da seji ni
maj o avta s šoferjem, temv&
helikopter s pilotom.
Res groza, da so tudi grozljivke predmet kul-
ture.
Pri zapiranju jedrske elektrarne je očitno, da
zeleni ne morejo prižgati »zelene luči«.
Žrtvovanje samega sebe nima humanističi
cene.
Moški s tankimi morajo biti pri ženskah š
posebej tankočutni.
Urednikova reakcije ne sodijo v redakcije.
Napihovanje malenkosti je privilegij velikih.
Moški potrebuje pri mizi mir, pri seksu nemir ii
pri delu špetir.
FRANCI čeC
Naš stalni sodelavec Janez Gradišnik je
svoja dognanja o bolezni norih krav, ki
Jo je dopolnil še z referatom neplodnih bi-
kov, hotel oni dan predstaviti neposred-
no v parlamentu.
Tja seje odpravil z "biciklom" in ga par-
kiral kar pred vhodnimi vrati. Razumljivo,
daje bil tam že čez nekaj sekund policaj in
rekel: " Hopla, gospod, tukaj pa ne boste pu-
stili kolesa."
"Nič se ne bojte, gospod policaj. Saj sem
ga dvakrat razkužil, " je rekel možu posta-
ve, vendar je v pogovoru z njim ugotovil, da
je bila pot v Ljubljano zaman, ker so po-
slanci že odšli na barvanje jajc.
O dveh vranah, ki sta se pomenkovali na
veji, pa je v prejšnji Številki pisala Zofija
Turnšek iz Šmatevža pri Gomilskem. Mi-
mo je pripeljalo reaktivno letalo in ena iz-
med vran se je kar malce ustrašila: "Glej,
kakšen ogromen ptič in kako hitro leti. "
"Saj bi ti tudi, če bi ti rit gorela, " ji je
odgovorila druga vrana.
Zofiji je ta šala prinesla izlet v Benetke
20. aprila. Pridružila pa se ji bo še pisana
druščina naših izžrebancev iz prejšnjih ted-
nov, med njimi tudi današnji izžrebanec iz-
med kuponov Janko Veršek iz Velenja. Če
vas mika, da bi bili zraven tudi vi, pokličite
TA Dober Dan, telefon 701-305.
Benificirana leta
"Gospod šef. Slave je pravkar telefoni-
ral, da ga danes ne bo v službo, ker obhaja
biserno poroko. "
"Kaj pa čvekate? Saj je poročen šele 30
let."
"To drži, gospod šef. Toda Slave ima ta-
ko hudo ženo, da se mu zakonska poročna
leta štejejo dvojno."
Pogovor O Toplicah
Pacienti v bolnišnici se pogovarjajo o tem,
katere toplice so najboljše.
Pa pravi prvi: "Laško je najboljše. "
Drugi pravi: "Ne, najboljše toplice so Ra-
denci. "
Tretji pa vztraja: "Najboljše so Dolenj-
ske Toplice. "
Nato se oglasi še Prlek: "Kaj vi vejte kti-
re so najboljše, bom vam pa jaz povedu. Naš
Joža - moj sosed, je šel z berglami v Morav-
ske Toplice in je po treh kednih prišel doma
brez njih. To so pa te prave toplice. "
Pa ga vprašajo ostali, kako se je to zgodi-
lo. Te pa Prlek reče:
"Ja, ko so mu pav Moravč ih bergle ukrad-
li. "
Ugibanje
Janez se ga je spet nalezel. Tokratje pre-
nočil kar v mrliški vežici, kije bila slučajno
odprta, ko je prikolovratil tam mimo. Proti
jutru, ko se je že svitalo, se je prebudil in
videl, da leži med mrtveci. Razglabljal je o
čudnem položaju ter mrmral: "Če sem živ,
zakaj potem ležim med umrlimi? Če pa sem
mrtev, zakaj me tako tišči na malo potre-
bo?"
Godba
Luka pove svoji stari mami:
"Ko boš umrla, bo na tvojem pogrebu
igrala godba na pihala. "
Brat ga ukroti: " Vse zblebetaš! To bi mo-
ralo biti presenečenje!"
¥ Šoli - svarilo
Učiteljica sprašuje tretješolčke, kaj bi kdo
rad postal, ko odraste.
Otroci po vrsti odgovarjajo:
Ivo pove, da hi bil rad pilot, Franjo bi bil
šofer, Milena novinarka, Marjan pa hoče po-
stati poslanec. Tonček ga posvari: "Ne sili
v nesrečo, ker boš zagotovo oslepel. Naš ata
pravijo, da so vsi poslanci slepi... "
Med patruljo
Policist patrulj ira s službenim psom po uli-
ci. Mimo pride gospod in vpraša: "Kam pa
pelješ tega osla? "
"Kaj ne vidite, da je to pes? "je jezen po-
licist.
"Tiho bodi, kdo pa je tebe kaj vprašal, "
mu je odvrnil gospod.
Policijska
Policaja sta dobila vsak svojega konja in
ju privezala skupaj v hlev. Da pa bi vedela,
kateri je čigav, sta enemu odrezala rep. V
hlev pride kolega, ki ga je seveda zanimalo,
zakaj sta to storila.
"Da ju ne bi zamenjala, " sta odgovorila
v en glas.
"Butla, ali ne vidita, da je beli večji od
črnega, "ju poduči kolega.
Šale so prispevali: Ivan LEBEN - Slavo iz
Celja, Kristina GORKIČ iz Vojnika, Stane
ŠUMEJ iz Šentjurja, Ana JAKOB iz Dobrne,
Julka POLANC iz Laškega, Irena POVH iz Pri-
stave in Anica NAREKS iz Vojnika.
STRANKA ŠALJIVCEV
"Ne morem ti posoditi tisoč tolarjev, ker jih imam samo petsto."
"Dobro, pa daj petsto. Petsto si mi jih pa še dolžna."
Št. 15. - 11. april 1996