ClTATELJI! Prosimo, poglejte um številke poleg naslov* za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Osi slovenskih delavcev"* AmerifcL M See—i O— Matter September tttk, 1MI at the Port Offlct mt New Ink. N. Art of Consrew of March Srd. 11». No. 151. — Štev. 151. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, JULY 31, 1942 — PETEK, 31. JULIJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; .— VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAMKE redno. LAHI POZIGAJO PO SLOVENIJI MINISTRSKI PODPREDSEDNIK V JUGOSLOVAN SKI VLADI V LONDONU DR. MIHA KREK JE SI NOČI OBJAVIL PODATKE OSISČA V SLOVENIJI. — DR. KREK PRAVI, DA SO MED DRUGIM RAZDEJALI 58 SLOVENSKIH V ASI. O NOVIH KRUTOSTIH Dalje pravi dr. Krek, da je bilo is onih krajev Slovenije, kjer so Lahi, ODPELJANIH 130,000 MO&KIH V KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA; 5000 JIH JE BILO VRŽENIH V JECE V DOMAČI DEŽELI; 410 JIH JE BILO VSTRELJENIH KOT TALCI IN POŽGANIH JE BILO 42 VASI. Is krajev, kjer so Nemci, je bilo odpelianih 160,000 LJUDI — med njimi zdravniki, znanstveniki in učitelji— NA POLJSKO, V SRBIJO, NA HRVATSKO IN V NEMČIJO. V MARIBORU in na BLEDU SO NACIJI VSTRE-LILI1064 TALCEV, 16 VASI SO POŽGALI IN POBILI VSE PREBIVALSTVO. Hrvatski ministrski podpredsednik dr. J ura j Krnje-vič je rekel, da je dr. Vladko Maček se vedno interniran in da je nevarno bolan. Jugoslovanski zastopniki v Londonu pravijo, da se njihov narod navzlic vsem krutostim noče pokoriti zavojevalcem. GEN. TAMASHITA PREMEŠČEN V MANCHUKUO Stalin prepovedal umikanje Poročilo iz Olmngkinga pra- Kot pravi rusko vojno poročilo, so včeraj Rusi potisnili Nemce nekoliko nazaj pri Klec-vi, da je bil japonski generalni kaji, kakih 80 mili od Stalingrada ter vzdržujejo sovražne napade ob južnem Donu pri poročnik; Tomoyuki Yama>hi- Cimlijanskaji; močan nemški oddelek pa še vedno napreduje proti jugu in jugozapadu ta, s svojimi četami vred pre-' od Bataiska. ITALIJANI PREGANJAJO CIVILNO JUGOSLOVANSKO PREBIVALSTVO "France" od 3. julija prinaša pod zgornjim naslovom nasle> iiiji članek: Odpora jugoslovan.-4kih bor- cev ni mogoče zlomiti. Italijanska vojska in italijanske oblasti preganjajo na najod-vratnejSi način civilno prebivalstvo v primorskih mestih Dalmacij« . V mestu Šlbeniku hoče italijanska vojska civilno prebivalstvo prisiliti, da se odkrije ob izobešanju italijanske zastave in da pozdravlja na fašistični način. Oni, ki se ^rotivijo, da se poklonijo temu novemu Gesslerjevemu klofbuku morajo pretrpeti telesne kazni od italijanske vojske in policije. Več] osefo je radi teh brutalnosti umrla. V znak maščevanja je prebivalstvo uibilo enega fašistične era agenta. Fašistična policija hoče za vsako ceno navaditi hrvatsko prebivalstvo na metode fašistične Vzgoje in uprave, ter vrši nasilja po privatnih stanovanjih, tepe ljudi, žene in otroke in jim daje piti ribje olje. Temu fašističnemu preganjanju so zlasti izpostavljeni hrvatski intelektualci. Število deportiranih v koncentracijska taborišča v Italiji znaša več tisoč. V Splitu glavnem mestu Dalmacije je italijanski teror zelo ■ krut in je sistematično organiziran. Italjanske oblasti so priredile 15. aprila velike slavno- ineščen ali poslan v Manchu kuoi, blizu Sibirske meje: Ta Rdeča armada se je namah general je zavzel Malay o in vstavila, ko je bilo objavljeno Singapore in zato se poučeni -Stalinovo povelje: Niti korak krogi vprašujejo, da li to ne nazaj!" Rusko časopisje poziv, jjomeni vojne nuni Rusijo in Ija armado, da rajše umre, kot Japonsko ? \ P^ umakne, češ, da je doba Informaci ja o došlMi četah umikanja minila, gen. Yamashita, je prišla odi Včeraj je bilo tudi objavije-Korejskih agentov v Manchu-1 nih nekaj podatkov o velikan-kuo in opazovalci pravijo, da se ski bitki, ki se je en teden bila v jem a s poročili, ki so došle na obsežni pokrajini jugozapa-prod kratkim iz Manohurije,! koruzo, itd. bombe povzročile le majhno 1 Izvrstno vreme je veliko pri. škodo in da je bila ubita *>amo pomoglo k dobri letini in k pr-ena oseba. vovrstnemu pridelku, pravijo farmarji, ki se pridelka vesele, ker vedo, da to pot jim nemara he bo trgba kuriti peci pozimi s koruznimi kla^i zaradi pomanjkanja trga, kot se je zgodilo večkrat v prejšnjih letih. Letos se bo vse pridelke porabilo in spravilo za bodoče potrebe doma in v zavezniških deželah. Poleg lepega žitnega in dru-geara pridelka, so farmarji tudi ^elo bogati na prirastku goveje živine, prašičev, kuretine, ovc jjtd. Vojna jih je namreč spodbudila k gojenju drobnice, živine, itd., ker so pač imeli v mislili lep dobiček, katerega Predsednik v konferenci z Leahy jem in vojaškimi voditelji Predsednik Roosevelt je 28. julija konferiral z voditelji armade in mornarice, ter z njegovim nedavno imenovanim osebnim zaupnikom in svetovalcem Leahvjem, katerega želi postaviti na čelo novega štabnega sistema, ki ga ima v načrtu. Predsednik je konferiral z voditelji armadnili sil in s svojim štabnim svetovalcem eno uro in pol in Leahy je po kon- yim ^ omogočila vojna, ki bo madi in mornarici deset sinov ' ferencl dejal, da so se razgo- 'dvignila cene mlečnim, mesnini eden, ki mu je 17 let, pa tudi komaj čaka, da bi bil dovolj star, da se vpiše v armado, medtem, ko edina hčerka te vi tikali predvsem organizato-( [n drugim produktom. ___________________________vrle matere, pridno pomaga navdihuje zmagovita zastava! pri civilnem prizadevanju za velikega Lenina." Zgodovinska imena, ki jih navaja Stalin, kažejo nekoliko primere v sedanjem položaju. Aleksander Nevskv, ki si je nadel svoje ime po reki Nevi, obrambo Amerike. Mati Radzinska, ki je stara 61 let in je vdova, je bila te dni počaščena po Transportation klubu, kateri ji je dal na-slov "War Mother No. 1." ričnih zadev, ki se nanašajo na njegovo pozicijo kot svetovalec in posredovalce med predsednikom in armadnim ter mornariškim štabom. Novi predsednikov osebni svetovalec ali pribočnik bo i-mel svoj glavni stan v novem Tnd., spomenik, ko je bil tamo-uradnem poslopju, ki je zdaj v šnji letalski oddelek v počast gradnji 'blizu vzhodnega vho- njenemu spominu imenovan da v Belo hišo. I "Lomlbardiers." V počast pokojni Carol Lombardovi Znana filmska igralka, Carole Lombard, ki se je ubila v zrakoplovski nesreči lansko leto, je dobila v kraju Kokomo, ANGLEŽI NE MARAJO AMERIŠKEGA ' POVELJ STVA ZA DRUGO FRONTO. — Londonski "Daily Mir ror" je s dne 28. julija piisal, da je proti nameri, ki bi dala poveljstvo druge fronte v roke ameriškemu štabnemu1 šefu, gen. Georgeu C. Marshallu, ali kateremkoli druge I mu ameriškemu generalu, kot so to pisali in priporočali ameriški listi. j Medtem pa je londonski Daily Telegraph zavzel vodilno mesto v kampanji potlačenja »uma zaradi druge fronte. Ta list, ki cesto izraža mnenje Churchilla, je hitro dobil posnemovalce in zdaj prevladuje splošno naiffnenje, da se zadevo druge fronte prepusti miltari-stičnim veščakom. AMERIŠKI VOJAKI NA SREDNJEM VZHODU Isto odprli prezgodaj in nepri-' pravljenl, tedaj bi pokazali, daj se iz taktičnih napak v Afriki^ nismo nič naučili, kar bi seve-J da prineslo zaveznikom nepo-; pravljiv polom. . Istočasno pa je berlinski rn-dijo podal poročilo, povzeto poj DNB novinarski agenciji, ki Leslie Hore-Belisha, bivši vojni tajnik, je isti dan Izjavil novinarjem United Press, da je m bil napačno citiran v smislu > a* P njegovih zahtev po takojšnjem odprtju druge fronte.- Bivši vojni tajnik je svoje tozadevne izjave popravil s tolmačenjem, da odiprtje druge fronte bi sicer pripomoglo do skorajšnje zmage, toda, če bi janke. pravi, da v okupirani Franciji pregledujejo utrcSbe člani tehničnega štaiba maršala v. Rund. utrdbe, ki so jih gradili z delovno silo deset tisoč mož, so menda najmodernejše svoje vrste in je vzelo dve leti preden so jih zgradili. U-trdlbe so v nekaterih krajih precej globoke in so tehnično zelo dovršene obrambne posto- 4 # Ameriški vojaki se vozijo v "jeepu" po ulicah Kaire v Egiptu. -GLAS NARODA" — Now X« FRIDAY, JULY 31, 1942 VHANOVLJEN M "GLAS NARODA- (TOICI or THI P10PLI) OvMd ud Pnbllabad by Starte* FaMtahiac Cwnn. « Carport**). km, Praatdaat; Lapaha, See. — Place of tnulMM of tfe* id«« ud iddrMw of Above officer«: 21« WB8T lStb STRUT. __ NIW TORE. H. I. 4Qth Year ««l*a Bftfoda" I* ■ntaertptloft Iwrlr M —. •vary day axeept Satnrdaya. ad Holldaya. m. Sa Mlo leto vel j ■ list aa Ameriko la KaaaSa ft.—s aa Pd m utrt leu |1.80. — Za New York aa ealo lato IT.«-; aa pal lata ttJfc Ei looMMtTo aa ealo loto »t.— ; aa pol M GOVOR CORDELL HULL-A S1 i . 4 "Olai Naroda" lakaja t »aid daa aadai} ta prmaaikor "SLU NARODA.1* ti« a. x. NASE STALIŠČE VH Slovenci nimamo za mirno državljansko sožitje s Srbi in Hrvati v bodo« Jugoslaviji nikakih "posebnih" za- __,__ za olhranitev svojilh svobod, z onimi, fel se borijo, da .nazaj pridobijo evoibodo, katere so bili tako kruto oropani, z onimi, ki se borijo za priložnost doseči svobodo. . Mi smo vedno veroval:— in vemijemk) danes — da vsa ljudstva brez razlike vere, plemena ali barye polti, ki so priprav-' ljena in voljna gtre vzeti odgo-' vornoeti svdljOde. so vpraviče-1 na uživati jo. Bila je naša j svrha v preteklosti — um osta-; ne naša svrba v bodočnosti —j viporaibljati vso mero našega ( vpliva, da pkxfcpiramo dosego svofbode s strani vsefo ljudstev, ki s svojimi dejanji pokazuje-jo, da so vredni iste in pripravljen! za njo. i za kratko dobo zavladalo! , J^r_____■___ „ . a . v ,. v,. , doprinese svoje mnenje, suge poštenje to se pravice bi sh z, aJ. ediog potom kate- nami tudi vsi tisti ticki, ki na- ^ ge na jesen za5lie vadno prežijo in čakajo, da o- drnštveno in kultomo ter drn-stanejo apartmenU prazni in| narodnQ d€lovanje, oib kate- tako dostopni tatičem, ki morajo v takemle velikem mravljišču seveda ?krbeti, da ne prodajalnice drugo roko. rem se na poletno newyorako vročino hitro pozabi. razpolago dodatna sredstva za' napredovanje narodnih in mednarodnih standardov, da ustvarimo nove mogtraio««ti, po katerih se pri rodna bogastva sveta in /produkti eloveSkih rok in umov .bodo mogli bolj iadat-no vporafbljati za pospeševanje človdSkega blagostajna. Ne da bi se s temi oviralo najpopolnejše izvede nje vojne — zares, zavoljo najbolj izdatnega izvečairja — združeni narodi bi morali od časa do časa Pa recimo, da človek ostane kar lepo v mestu in mirno trpi pa čaka, da se vreme spremeni, da pride nevihta, druga sapa ali karkoli, kar prinese olajšavo. V tem skicaju se je treba založiti s hladnimi pijačami imeti pri rokah kako vreteno, ee ne pa vsaj kako pahljačo iz "dime" trgovine, če pa tudi take ni pri hiši, je pa ravno tako dobra zadnja izdaja časopisa, po kateri človek morda ravno lista, glavno je, da si imeli v Jugoslaviji centralizem ali celo diktaturo, saj v tistih časih, se zunanji svet ni dosti menil za Jugoslavijo. Lahko smo bili zadovoljni, če je poprečen svetovni ''diplomat" vedel, da je Jugoslavija nekaj drugega ko "Če-lioslovakija." Toliko manj se je kdo zmenil za njeno notranjo ureditev. Danes ni več tako. Danes z Jugoslavijo računajo, čeprav je baje niti—ni ... Z Jugoslavijo računajo že sedaj, toliko bolj računajo z njo za bodočnost. Ni jim vseeno, kakšna bo, ne zunaj ne na znotraj. Bolj in bolj prihaja do zavesti dejstvo, da ni dovolj samo nekavirzava, ampak vprašanje je: KAKSŠNA država? Na vprašanje: Kakšna država, se pričakuje odgovor: Močna država, krepak člen v verigi bodočih državnih demokratičnih zvez za vzdrževanje trajnega miru. In tu ie nemogoč vsak poizkus izibegavanja in ovinkarstva — federacija ali eelo konfedereacija v Jugoslaviji — je edino pravi odgovor! To je "naše stališče" glede notranje uredbe bodoče Jugoslavije in to je naša izpoved. Glede tega smo neodjen-ljivi in nočemo poznati nobenega slepomišenja. Poudarili smo že, da to naše spoznanje ni said kakih J^pnferenc, da se tega nismo naučili pri kakih učenih glavah. Čitali smo v knjigi življenja. Ko to izpovedujemo na levo in desno, napram domačini ljudem in napram zunanjemu svetu, pa poleg tega zahtevamo, da Čita z nami v knjigi življenja VBakdo, ki ima s temi zadevami kakoršenkoli opravek. Zlasti naj Sita j o to tisti, ki so odgovorni za bodočnost Jugoslavije ali vsaj mislijo, da so. In ni dovolj, da samo Čitajo, treba je, da tiiii povedo, da se s tem črtanjem strinjajo. Zakaj taka izjava bo dosti pripomogla k temu, kar je dandanes najvažnejše—k notranjemu zbližan ju treh jugoslovanskih narodov in k njihovemu skupnemu snovanju bodočnosti. Jugoslavija bo in bo dobra, če jo bomo skupno snovali, ne pa vsak zase in za hribtom drug drugega. Jugoslavija—zvezna država jugoslovanskih narodov,, ne izključi vsi Bugarov—je nekaj tako naravnega, da je razna nasprotovanja ne morejo za zmerom preprečiti, razen če vse te narode vsakega posebej uničite. Ni mogoče snovati življenja vsakega teh narodov posebej, zraven pa zanikati zvezno državo Jugoslavijo. Pogoji za to trditev so v narodih samih, ki so Še dovolj zdravi, da jim bo ta resnica prišla do zavesti. "Voditelji" pa—kakor hočejo. Če se nočejo ukloniti, bodo zlomljeni! , (Dalje.) najbolj dpvreeno suženjstvo, ki ga je svet kdaj poznal To je oni takazvani "novi red" Hitlerja in japonskih rale človeški napredek in tvorila ugodna tla za razvoj diktatorjev. je bil skrajni nacijo-nalizem. Vsi se strinjamo v formulirati in proglasiti svoja' človek naipravi malo sapice, skupna naa'ranja o fundamen-1 Seveda, ko hitro se vreteno u-talnih poHtikah, ki naj začrta-! stavi ali prenehamo mahati s jo za ČJcrtvStvo modro pot, osno pahljačo ali časopisom, nadevano na trajnih spiritualnih ga hipno ?pet pritisne m koza vrednotah. Da tako politiko odpre vse svoje znojnice, ki vrše svoje delo tem uspešneje čim več hladnih pijač si je človek privoščil. Ponoči postane pa ta zadeva kar malo preveč mučna za povprečnega zemeljskega trpina. podpira, treba razviti dobro obveščeno javno mnenje. To je naloga globokega proučave-nja, težkega njisljenja, široke vizije in dobrega vodistva — ine le za same vlade, marveč za vojnih nicgotcev — red, ki je. tem, da nacijonalizem. in nje-.gtaxg^ učitelje, chlhovnike ter Vsa okna so namreč lahko od-tako star, kakor suženjstvo, gov duh je značilen za zdravo; 2a ^ one v ^akem narodu, ' * ------ nov le v ipreračunjeni dovršenosti svoje krutosti, v globo-čini ponižanja, ki ga nalaga svojim žrtvam, v stopnji, do katere je oživil naihujša po-čenjanja najtemnejših dob v Bgodlo^ini. Alko je še kaj ljudi, ki mislijo, da smejo pričakovati od Hitlerja in japonskih vojnih mogotcev večjo mero svobode ali priložnosti za svobodo, kot jo sedaj imajo, naj le pogledajo na trtnjanja na Poljskem, v Čehoslovakiji, na Norveškem, v Franciji in Jugoslaviji, na koncentracijske talbore v Avstriji in na Neniškem. Naj le pogledajo na ponižanja prisilnih delavcev, strganih s tal vsake zasedene dežele. Lahko izvedejo, koliko prevare je v tej vrsti "svobode," od Kitajcev v Nankingu, od Filiprncev v Manili, od prebivalcev Vzhod ne Indije. Ni nikake mogočnosti za svobodo nikakega naroda raanm skozi zmago svobodnih narodov. . V tej dbsežni borbi, mi, Amerik anci, stojimo zdruSeoii z onimi, ki se kakor mi, borijo in normalno politično in gospo-j ti h «o v položajih odgoJ vanje še vročina z ulice. Ali dovede do takih skrajnosti, da^^ vornoeti, javne in privatne." kaj,. Jko pa pri, zaprtih oknih 1 spet ne bi mogel elovek vzdr- žati. - Odprta okna pa nam dajejo v New Yorku se en drug problem in to je problem radovednih sosedov onkraj uiiee. Izgleda, da nekaterr Ijribi mestni sosedje, katerih seVeda človek niti ne pozna po imenu, pač pa prav dobro po njih radovednih nosovih, katere so nemara že ? izključi in ovira potrebno politiko mednarodnega sodelova-l uja, isti postanje nevaren in smrtonosen. r V svrho vzajemne korist* | vseh narodov treba zmanjšati trgorvinske zapreke vseh raznih vmst in preprečiti počenjan-ja, ki povzročajo škodo dru ignri in odvračajo trgovino od njenega naravnega gospodarskega toka. . T Graditi za bodočnost na gospodarskem polju pomeuja to, da mora vsak narod udejstvi-t! in vresničiti programe soci-» almega in gospodarskega na-f predka s tem, da poveča pro-j 'dukcijo in večjo proizvtudnjo • vporafbi za povišanje splošne-1 :ga blagostanja; s tem, da se ne dovoljevalo izraflbfjanje iste s strani posebnih interesov, privatnih ali javnih. Po menja tudi, da vsak narod mora igrati svojo popolno vlogo v sistemu VEST* KOMU POMAGATE . AKO PRISPEVATE ZA u. S. O. V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA" M vključene gledate slovenske pesmi: L Podoknlea — moSkl »bor i tart- ton samospevom 1 Pozdrav — tnofiki zbor 3. Lahko uoi — moftkl »bor' t. Otofkl rvem — mešani zbor i. Pomladnaka — meiaaS »bor. s bariton aamoepevom t- Lira 1. — »a solo apne, m o Ud ln meftaal »bor 7. Lira II. — »a m«*jm* »bor 8 AJ tan taki odmevi — za moSkl ln Z enaki zbor, * bariton samospevom _ 9. Kan tat*, t* psabna 12« — moški »bor 10. 8o?i — za samospeve, . meftahl »bor In spromUcvasjMs 11. Pulm 29 — m B&močpere. mete ni zbor ln ■pretnljevanj« flasovlra ali orgel CENA SAMO . 50 centov KOMAD To m kaaetrtne nil sa M&« In meimne zbor«, katere Je nghn-bil in v samozaUibl Izdal MATEJ L. HOLMAR, orsanfat ta per orodja pri sr. Vidu, Oeve-taad. Ohio. 19». Naročite to zbirko pri; KNJIGARNI SLOVENEC FUEL. COMPANY ; n« W. 1M| 8t Htm Varit La Ouardia bo predložil načrt za odprtje vojnih tovarn v New Yorku Župan roeeta New Yorka, je 28. julija konferiral z Lou Hol-landom, načelnikom za manjše vojne tovarne, ki rrm je obljubil, da se ibo z njim sestal v New Yorku, kjer bodeta imela razgovore o načrtu uporabe zdaj zaprtih vojnah tovarn v tem mestu. Holland je priznal, da bi načrt, ako bi bil izveden, omogočil zaslužek več kot 400,000 delavcem, ki so zdaj brez dela v newyorski metropoli. Dalje je rekel, da se zaveda, da je mesto New York zelo prizadeto, ker ni dobilo skoro nobenih vojnih naročil, radi česar so morale tovarne za vojno produkcijo v tem mestu ostati zaprte. Pred dobrim tednom se je hotelo New Yorku odvzeti še nakupni oddelek za zdravniške potrebščine armade, ter istega premestiti v S*. Loui«, kar bi aopet povečalo newyorsfco armado brezposelnih. Senator Mead, žuipan La Guardia ^ in drugi mestni visoki uradniki so pri Vojnem svetu v Washing-tonu vložili- protest in nameravana premestitev je bila preprečena. JSBSY kopetvšek «■ Terezlnka Polk« Na pUntocab—TalCek bct. M I" In DCUDE8NB CNIVEBSITT TAMBTRICA — Mv. M W1 Za toa. cenik ta ce»e ploH M obrnite oa: MHN MABSICM Inc. MS West 4 2nd Btn*. New T«k -- il! << (U ■I M M i V i r It. KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo | 5 Knjiga je trdo vezana in ima 82 \ »tranici,' \ 00 Eeceptl so napisani ▼ angleškem jeziku, ponekod pa ao | tudi v jexiku naroda, ki mn je kaka jed posebno t navadi (|, Ta knji^E je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo za l( i kuhanje in te hočejo v njem čimbolj isveibati in, 'i > izpopolniti. pri [ a % % % % i\ttfuuie pri ^ m ^ ^ KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. i New York, V. Y, 216 Wosfc 18th Street ■GLAS NAtODV»Nl» M FRIDAY; JULY 31, 1942 TRANOTIim JANEZ ROžE>?evfrr: S R O R T T Kozjem vnhm • sta živela mestnih ulicah slavnostni spre-mati in sin. Hodila sta delat vod z zastavami, godbo, župa-in lahko ae reče, da je otrok nom in mestnimi očeti, skoraj zalegel za odraslega. To- (Prance je «nal teči skoraj da ljudje so večinoma godrnja- kakor domačin, vendar aprevi-li: eden dela, dva jesta. Skopo del je. da dolgo ne bi vedr&ai. so rezali kruh, mati in sin sta V Zajčjem gradu rojeni otrobi 1 a 'večkrat lačna kakor sita. 1 ci so že na svet prinesli široke Pa je dejal sin: "Mati, po sve- koše, dolge noge in velika moč-tu pdjdem, da vam ne bom v na srca, on bi si pa jetiko na-nadlego. Ko bom veliko zaslu- kopal, če bi se že naprej silil žil, &e vrnem in obema nama Odšel je v drugo mesto, ki se bode dobro.'' j n*u je reklo Ribnica. Kozji vrfi je v as kakor sto in' iPri nas imamo Ribnico pri sto vasi; mati je bila kakor ti- 'Kočevju, na Pohorju, v tresoči revnih mater, sin France banjskem in Jcrsfkem sodnem pa fant, kakršen med stotisoči okraju. Pa imajo Ribnico komaj eden. Po vsem strada- Srbiji, v Ukrajini in *e kje nju čvrst, okreten in hiter, drugje na svetu. Zato ni bilo Menda od zraka ali pa od ka- čudno, če so jo imeil tudi v kega čudeža. osmi deželi. ČHidno je bilo. da 'France je odšel v osmo de- ee je v osmi deželi po irifbni«kkh želo. ulicah pretakala voda, k j so jo Na svetu je dosti čudežnih pozimi iz mestne kurilnice o-dežela in če je deveta, mora bi- grevali. Ljudje so po oprav- ti tudi osma; samo ne ve se prav, kje leži, ker France ni nikoli bolj natanko povedal. Prišel je France v Pol&nik. Pol^nik je tudi pri Litiji, (toda Pokšnik v osmi dežeM je bil dru gačen kraj. Hiše n®o stale na v.errilji. Visele na visokih mlajih in so bile med seboj zvezane z drogi. Po tefti mlajih in drogih so dvigali ljudje, kakor polhi. Če so šli otroci rt mesta v gozd, niso hodili po tleh. marveč so se podili po ve-.ia«h in preskakovali % drevesa na drevo kakor veverice. rVance se je v plezanju izuril iSe (bolj. .kakor se je bil že doma, vendar dostikrat je teleib-nil na tla, da so se mu vsi smejali- Zato je odčel najprej in pri-£el v Zajčji grad. Tam so stale hiše na tleh in mesto je bilo čisto našemta podofbno; samo Kjndje so imeli -čudno navado: nihče «e ni kretal počasi vsi so tekali kakor zajci. Tudi po promenadi so se podili po dva, po trije, štirje skupaj eele ure gori in doli. Posebno lepo je bilo, kadar se je drevil po kih plavali. č*e se je v hi& iz sitnosti drl otrok, ga niso nič mirili, kar skozi okno so ga v vodo zagnali. TTtonil ni, ker «o znali vsi otroci prej plavati kakcfr hoditi in po se že dojenčki urno po vodi sukali, da so v rokami ribico ulovili. V Ribnici je bilo Francetu težko. Kar je znal prej plavati, Se -(mena ni bilo vredno. Seda? se je motral naučiti z nogami potrepavati kakor riba z, repom. TJobro se je naučil, toda je le razlika, čb je človek za kaj že rojen ali pa etvari šele učen. France je sprevidel, da se v RSbnici nikoli ne bo motrel meriti s petletnimi otroki, in odpravil *e je naprej. četrto meeto, v katerem se je ustavil, je bilo Boljše. "Pri nas OB OBLETNICI BAflTILJE oecz nliico. V hiAah ni bilo nič stopnic. Na okna so bili obešeni taki stoli, kakor jib vma-W> pri nas za kozolec, in treba je bilo znati nanje skočiti. S težavo se je France navadil skakati od nadstropja do nadstropja, kakor so znali v Boljšem že otroci, ki pri nas Že platno prodajajo. Da bi pa pies kočij dvoje ali troje nad-ftropij ali široko ulico, pa ni fclo in ni šlo. France je odnehal in šel naprej. tPri&l je v veliko mesto Lu-čanje, ki je bilo k sreči čisto vftako, kakršna so nafta mesta, sauK) ljudje so imeli spet posebno navado, da stvari niso prenašali, ampak so jih kar lučali, /če je šlo. Poštarji so hodili zjutraj po sredi ulic in razmetavali na "vse strani pisma, ki so jih ljudje pri oknih Joviji. (Prav tako so razmetavali meesyr^i meso, trgovci' bia-go, lu<&naiTji vino v steklenicah itd. Skorja nikoli ni nihče zgrfiil, da bi bil slabo vrgel ali slabo ujel. Od jutra do večera je po mestu vse vprejs PIANO-HARMONOCO ali KLAVIR BREEZES Of SPUING TIME OF BLOSSOM (CT«t*l«M) Predstavniki Združenih držav čestitajo generalu de Oaule-u, voditelju svobodnih Francozov, ob obletnici Bastilje. po zraku letelo; košare, zavoji , škatle, zemlje, kozarrt klobn- »a m<* i^nenadilo m navdu- ki, "denar, časopisi in sploh, . . kar ljudje rabijo in kar se le vrsto so pnsh skakači. ki da zalučati. Skrinj in klavir-f so čakali na višavo m na da-jev seveda niso lučali, stole sol1iavo» nazadnje pa metavcn, ki pa. Ijenih. Plezavca ki je prvi pri Hel del smrečice in snel venec, feo ljudje z navdušenjem pozdravljali. . >Za plezavci so -se okušali te-krtči, ki so tekli naokrog mimo koncu swiovnega klanja,, tem ljudi. Id so jih neprestano iz- bolj živo n&m stopa pred očmi podbujali. Spet je bil prvi [vprašanje povojne ureditve na-deležen ploskanja in godba je življenja, naše države, zaigrala anagoraleu na čast. nove Jugoslavije. V tem po-! Tretji so se merili plavači, ^ledn moram povdariti, da sa katere je bil napravljen po-jsmo~ ^ Va£i predstavniki v iz-seben ;ribnik. Skakali <*o v v«. |Rnanstvu, samo skromni pri-do in plaval?, da je bilo prav•pravljalci, katerih dolžnost je, kit atkočasno gledati. Zmagala da 8tori vse, kar je v njihovi je nad plavači edina plavačicalroo^ ^ ^ ^ narod bil v sta-ki je tekmovala, kar je ljudi*nu COVOR DR. KREKA NA LONDONSKEM RADIU. SLOVENSKI FANTJE vse BOM PBODALA 'SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA po jezero K O I« O OHIO VALLEY SYLVIA POLKA TAK NA VBTNI OBEDI MARIBOR WALTZ SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ_ DEKLE NT VRTU OJ. MABI&KA. PEOLJAJ Zidana marela (polke) VESELI BRATCI BARVICA MLADI KAPETANE gremo na 8tajebsko stajerls nibolg se približujemo h Močnim in silnim prvakom IAFPy polka da svobodno govori in da se njegove žrtve pravikio ocenijo. Svobodni narodi bodo svoibodno odločali in urejali ^e približuje konec nacizma in fašizma. (Približuje ee Čas o-svoibodltve. Toda danes je še vsa domovina krvava dolina. V zadn jem času zopet gore slovenske naselbine, požgane od fašistične vojske. Fašisti posnemajo hitlerizem; in ubijajo najboljše slovenske ljudi. Gestapo jih navaja tudi k uničevanju tudi enega dela naroda, ki si je doslej rešil življenje. V zadnjem času je padlo 40 naj-boijSib ljudi od zločinske roke ter plačanih izdajalcev. Povečali so se z umorom slovenske ČE NA TUJEM 35 centov komad _ 3 za MOJA DEKLE JE MLADA V bičanju je bil France že doma mojster. Go«pod kaplan ae ga b:li dvakrat za ušesa pri ki so ga bili zalotili pri atavi, da zadene po desetkrat zaporedoma s kamnom jaboUro na" zrrdniku. V prejšnjih mestih osme dežele si je tudi dobro izrve-Tjbal telo in oči. kar se kraja ni s tem imenom, ni-l1^ ^ ^ f Pray fkar takiih ljudi, kakor jih je Ce rodov, posebno onrh. ki so ve-v.ani ipo -akupni usodi! . ^Pojrn državne neodvisnosti in suverenosti gineva in napra^-vi prostor širši in modernejši rihliki vzajemne povezanosti med narodu Da bi mjogli o-hraniti sigurnost in mir, moramo razpolagati a n točnimi in skupnimi sredstvi. Prav tako je treba neolbhodno skupno kontrolo ki naj garanti© prestrašeni italijanski funkcijo na rji v Hrvatski zagrozili, da bodo požgali jugoslovanske naselbine do t«nelja, ako se ne napravi konec patriotskim eijam. Istočasno pravijo po-rdčila iz kontinenta, da bodo napadalne čete šefa Ge^tapa Hiujnilerja uporabljene za u-krotitev dežel pod nazisticno rtblastjo. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PISATELJA LOUIS-A ADAMIČ-A ZA NAVADNO CENO $2.50 Pri narocbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE'* za $...... Moje ime —■—--— Si, ulica sdi Box št. Mesto in država — Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET NEW YORK 3SSSSS333S *6LAg NABODAL Ktm II FRIDAY, JULY 31, 1942 SMK fWANOWJEN 1W TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENOELBEBT GANGL 59« Iz zasužnjene Jugoslavije (JI€'.> — 41 Novo Vreme"| INB Pester Lloyd javlja iz poroiea, da je general Nedič Beograda: V nekem predme-sprejel predstavnike kmetov stjn Beograda se je pojavilo 90 iz zokolice iPožarevca. Govo- primerov zastrapljeiija zaradi reč o razvoju svetovnih dogod- j pokvarjene hrane. Na srečo je kov, je dejal Nedič, da Anglija bil samo en primer smrten. Sa- 44In kje je t-a zverina; Tisti človek — kje je, ki nagiu pretepi je n nama krade zaslužek. Kje je?" je vprašal Marke v eni sapi, 44Marko, za Baga, tiho, da naju ne ouje," je'prosila žena In p. ijela moža za roke. . *4 lxiu-ti me in samo povej mi, kje je!" je dejal Marko in oči M) se nuu za.* vet 'le. Ženi se je izvil iz rok in stopil na vežo. "Ali je zgoraj v sobi T*' je vprašal. . Žena je prikimala. Ilotela je planiti za Markom, a ne-kaj ji je zašibilo noge, da ni mogla a mesta. . .Marko je adirjal po stopnicah, in odprl sobo. Oekrtralk je -edel za mizo, in vino je stalo pred njinu. Presenečen je pogledal. ko so se vrata odprla tako nenadoma in ko se je prikazala na pragu mcSka postava. ' Ni mogel razločiti takoj, kdo je. Hotel je vrtati s stola, a vino ga je premagalo, da j** omahnil nazaj. "Kdo je?" je vprašal glasno. "Prišel sem po shranjeni zaslužek," je dejal mož na prati a in stopil korak naprej. "Marko!" je vzkliknil oni. 4 rekel Marko. 4'In pa ženo mene si že pretepal. Ah misliš da smo psi?" "Kaj irovoriš!" je zakričal osktibnlk. 44kako govoriš? Ti nit tika^! Ti garjeva koza! Čakaj, takoj ti dam plačilo, takoj ti pokažem, da si še manj kot'pes!" Oskrbnik >e je dvignil s stola in se opotekel do stene, kjer je visela puška. Žena je -podaj trepetala. Rada bi zaklicala, a ni bilo glasu iz grla.. Marko je .stopil do mize in prijel stol. V tem je oskrbnik snel s stene pa^ko.. "Takoj vidimo, kdo je pes!" je režal. . Marko je čul, kako je napel petelina. Roka je dvignila stol in gu spustila z vse težo na oekrb-j iitka. Ta je zakrir-al in =e z grudil na tla. Puška je počila. Zasvetilo >e je po tleh, kakor bi kdo brizgnil iz cevi gorečo lekJoč.ino.. Žfna Mlarkova si je zatisnila oči. Zbežala je ven. preko vrta je bežala, na cesto je prisopihala, zamešala se je med ljudi, radovedne gledalce, ki so odhajali in prihajali. Dosti se n',so zmenil? zanjo. . "Ali te zopet preganja*. je vprašal ta in oni. 41 To je strafcŠno, to je grozno!" je javkala in si tiščala ušesa. Ko je Marku zamahnila roka s stolom in se je oskrbnik ignadil na tla, je odbel in okrenil pot proti mlinu. Lahkega •e je začutil kakor bi izpolnil dolgoletno obveznost, sveto doLžnoet. Mirno je legei v seno. Ob njem so šumeli valovi, n Marko jih ni čul. Zaspal je. Komaj je odšel Marke, je prijezdil na pristavo Zavinščak. večer za večeromi širi laži. Prav tako se ne bo realiziralo to, — željo rdečih — da bi v strapljenja. Evropi izbruhnila ' revolucija in tekla kri. Angleži so največji lažniki na svetu. . nitečske dblasti preiskujejo vzroka tega rnnožinskega za- ŠPORT (Nadaljevanje s 3. str.) pravičnost. Čeprav se nisi pravilno prijavil, posekal si nas ianenitno in zato ti prepuščamo svoja darila." France pa velikodušen, ka-Franeetu, kakor še nikoli ni- kor se velikemu športniku spo-kcanur. 'dob:, jim odgovori: "Obdržite Drugi zmagovalci so zdaj jih za spomin name!" Plava-rajiši odstopili od tekme in čiei je pa v zmagoslavnem veselju podaril še prstan, ki ga je bil za zadnje denarje v Lu-čenjah kupil za mater. Ljudtje bi bili od samega navdušenja Franceta raztrgal!, da ga ni kralj poklical predse. INVESTIRAJTE V AMERIKO France je sam pokazal še ostale umetnije. iSkočil je na visoko in na daleč, da razsodniki svojim očem kaimilu ne bi bili verjeli. Težko Pester Lloyd prinaša dopis1 železno kroglo je sunil tako da-iz Zagreba, v katerem stoji 1«*, kakor pred njim in za njim Nacionalistični ukrajinski ča- med dragim naslednje: "Ogle-I^ nihče. Za kopje je najprej'na je moja dežela, ki te je ro-sopis "Dirrrika", ki izhaja vjdal sem -si "izložbe. Posebno so1 povedal, do kam ga bo vrgel, jdila in ki jo boš odslej zasto-Hrvatski, -ctbjavl'ja članek, vjmi padle v oči cene, ker so pri-]Tn Mhw'al ga je s tako silo, da pal na mednarodnih športnih katerem povdarja simpatije ukrajinskih nacionalistov s vstawlkini gibanjem. Te s imp a tije so obstojale vedno, z ustva- Kralj je dejal: "France, sreč- lično visoke. 1 Treba je imeti komaj iz zemlje izdrli. na inrtn, da kotira madžarski anja diska ni bil vajen, pengo 7 do 8 kun. Navajam! Vendar je stopil v krog, ka- ritvijo neodvisne hrvatske dr ža*ve, pa so prijateljske vezi postale 3e tesnejše. Dokaz tega je dejstvo, da se ukrajinski dobrovoljci bore z ramo ob rami s Hrvati proti komunističnim bandajn. ilz Suibotice javljajo, da je Prej~.se ne"nraknein"7mesta!" P°, vež m««®* končano si mi pretepal prej in tudi,del° dbnove žel^niske postage v Suibotici. Za ta dela so potrošli 390.000 pengov. Postaja je bila iznova otvorjena 20. junija. Obnova železniškega tunela, ki so ga Srbi dvig-nili v zrak, bo končana prihodnje leto in bo stala milijon pensrov. . "Zora" javlja iz Sofije: Sredi junija je skupina hrvatskih književnikov ofiieijelno obiskala Sofijo. Med književ niki so b li: Drasrutin Tadija novi«?, TI. Cesaric. Milan Esih, Marko Oovič, Mila Starčevič. Softa, Jože Živkovič, Slavko KŽolar in dr. Ante Bo-nifačič. Za časa njihovega bi- ... .... . . „,, . vanja je bil prirejen poseben Ali si bila zopet Upenal" jo praarraTIT cene. kakor sem j'h opazil po1 kor je bil prej druge videl se zavihtel plošča dvakrat na okoli in je zletela neverjetno izložbah, v glavnih ulicah: mo- .3ki klobuk 598 in 626 kun _ __ _ „ r______ kravate 180, 200, in 230 kun; daleč. .Športna komisija je da sc lahko hrpVj dra^e za tokmah. Za prvo silo pa vzemi tole mošnjo cekinov." brž še cd vseh za novine, potem so ga pa posadili v avto, ki mu ga je sam kralj posodil. Franceta so :tr an i fotografirali rokavice 285, in 369; blaero za ugotovila, da .ie France vrgel moške obleke 500 600, 1500 in *>Kk za ^lili dvanajst metrov 1600 kun za® meter moški cev- J'<1 al je, kakor je bil doslej sve-lji od 695 do 1035: sandali *ovni rekord. 135 do 885: ženski čevlji od 160 do 780; moška obleka od 2000 do 3000 kun. — Na križiščih se vidi napis: "Smrt ko-imroiamii.' V mnosri h izložbah so nahajajo zastavice, hrvatske trobojnice z napisi, v katerih se poveličeva hrvatska svoboda ;n oni, ki so se z njo borili. Veliki plakati objavljajo šport ne tekme med hrvatskimi in madžarskimi klubi. V mnogih I kinematografih vrtijo madžarske filme. Lahko se mrotavlja da se v -5"rokih krocrih prebivalstva posebno cenijo madžar ski filmi. Proti večeru je na cestah zelo živahno. Električne svetilke gore po ulicah stanovanja na ulice pa so zatem-ljena. Okrog polnoči življenje naenkrat zastoji — to je čas, po katerem je vsak izhod prepovedan." . iZdaj so pretopili k Francetu prejšnji zmagovalci in so dejali: "Pravil« so pri športu lepa reč, ampak še lepša je mrude odpeljal na Kozji vrh. France je stopil v domačo kočo in pred presenečeno mater stresel na mizo cekine. Mati je od veselja jokala, potem je šla pa večerjo kuhat. Spekla ;u je kokoš in skuhala tri velike najlepši je piskne suhih hrušk, ker je ve-'svetu. . KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS dela, kako ima France rad iiruševo vodo. iFo večerji sta sedela mati in sin p:ed hišo in si pripovedovala, kaj se je bilo zgodilo,, odkar se n'.sta videla. Tn sinu se je zdela mati naj-zalša ženska, mater« sin naj-gorši fant, obema pa Kozji v h in nasrečnejši kraj na Slovenske Knjige DOPIS IZ ARGENTINE. (Ker v Argentini izhaja samo en slovenski list, namreč tednik 4'Slovenski LLst" in naj-demlo le malo poročil, zato bi se naše društvo "Edinost" ra e ni na njegov klic oglasil nihče do naročilo na dnevnik 44GIa« me, kaj bi prej ne bilo mogoče, Druge zopet so zadovoljne, da lahko hodijo zdaj v lah kih oblekah, ki jih ne tišče Večina pa najbolj ceni to, da se lahko dekfeeta zdaj posvetijo športu in nosijo kratko ostrižene lase.. FABEJKACUA GOVOROV. Privezal je konja h kolu, ker da bi odvede! žival v hlev. Čudno ee je zdelo Zavinščaku, Naroda". Prosimo, pošljite ne-da ni nikjer nikogar, hiša pa je odprta. Stopil je vanjo. . kaj številk na ogled. "He, kje je kdo!" je zaklical.. j (Ob tej priliki vas tudi prosim Gla«no je odimeval klic, a ni bilo ddziva nanj, j da sporočite v svojem listu, da Šel je po stopnicah. Tudi vrata v oskrbnikovo sobo so 4)i rad zvedel za Jos. Duglina, (Pisanje po naročilu je v A l»ila odprta. jdoma z Gorjanskega pri Kom- meriki zelo razširjeno. Tudi ■"Takšne ljudi ima človek! Vse mi lahko pokradejo!" na na Primorskem. Ima pe-llahko kupite pri posebnih pod Stopil je v sobo in otipal pri oskrbnikovi postelji svečo.tkovsko obrt in je prišel v New; jet jih članke, govore ali celo 1'žgal jo je in se razgleda 1 po sobi. Sveča mu je skoro padla ; York pred 30 leti ter je star j romane da se potem postavlja- Prej mi je, kot te z njimi kot s svojo duševno i'. rok, vrglo ga je za dva koraka nazaj na tleh je ležal oskrb-1 okoli 48 let. idk ves v krvi, poleg zdrobljen stol in izstreljena puška. nr> se je začrtala sled trda na belih tleh. Cr-' svojemu svaku večkrat pisal, j sedaj pa že več let nič več. Od zunaj ee je začui hrum in šum. Plašno je namreč ibi (ga, če bi bral te vrsti-hegala Markova žena meti ljudmi in klicala venomer: ,Cf>' ,z. — Zelo koristna knjiga za vsakega ilvlnorejoa: opis raznih bolezni In zdravljenje; slike. Cena $13« GOVEDOREJA Spisal R. Legvart. 143 strani s slikami. Cena fl.— KNJIGA O DOSTOJNEM ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATIČlC Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kaj* ti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih podetkov v starem slovanstvo do današnjega dne. Knjiga Je verno srcalo naSega Šivljenja lu trpljenja, in kdor Jo prebere bo vede* o Slovencih ved kot mu more nuditi katerokoli naše sgodovinsko delo. IS POGLAVIJ — «1» STRANI V PLATNO VEZANO Cena $2. Poštnina plačana HHPS ilillllllltllllllillllllllllllllillllliilllll VEDENJU 111 strani. Cena 56 cenlo? menjati jo z drago. Pri tem šo naštele nekaj zanimivih razlogov. Nekatere so se sklicevale na to jda lahko hodijo zdaj na izprefoode in izlete sa- riih, tako da je vsak naročnik hitro postrežem Diskretnost je seveda zajamčena, kajti bree tega bi podjetje dolgo ne pro-speriralo. . □ GLASUJTE V "GLAS NARODA* Rojake prosimo, k o poŠljajo za naročnino, da s« poslužujejo — UNITED STATES oziroma C ANA DIA M POSTAL MONEY ORDER, ako Je vam le prirotao iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiitii MLEKARSTVO Spisal Anton Pevc. S slikami, 168 strani. — Knjiga xa mlekarje in farmerje v Bploftnem. Cena 50 centov OBRTNO KNJIGOVODSTVO 258 strani, ezana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrsti ®a stavbno, umetno In strojno ključavničarstvo ter železollvarstvo. Cena $1— ZDRAVILNA ŽELIŠČA €2 strani. Cena 25 centov Po 50c zvezek Andrej Ternovae (Ivan Albreht) Bele noči mali Junak. (DostoJevskiJ) Filozofska zgodba (Aloja Jlraaek) Na različnih potih (Franc Frlseh) Verne duše v vicata (Prosper Mirlme) Po 75c zvezek Belfejor (Artur Beraede) Po Strani klobuk (Damir Felgel) Po $ 1 zvezek VerldicDS (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Mftjerjevs) Pingvin ski otok (Ana tole France) Po $1.50 zvezek Zločin In kazat (F. M. Dostojevski)) KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street ' New York City