*t. 103 V Gorici, v soboto, diie 10. septembra 1910. hhaja triknl na teden, in sicer f terek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K .?/3 ' „ . . 10 „ Posamične številKe IStafiejtf10 vin. V Gorici se prodaja „$oča" v vseh tobakarnah. „S0ČAtt ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem -4t- AradSiGanskem" in dvakrat v letu „ Vozni red zelenic, paraikov in poštnih weau. Na naroČila bres doposlane naročnine se ne oziramo. T«ftaj »L, - --¦ ¦¦'¦¦¦'••ifl:- •-_____ »Vse za narod, svobodo in napredek !* Dr. K. Lavrič. Ureduičtro 1 i nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I. nadstr. na.deiM. Upravni&tvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v.I. nadstr. na le?0 v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če, tiskano l-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta.'— Za "obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavč ii v Gorici. B*fr*g — Telefon št. 83. — „Gog. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčifi) tiaka in *al. Lahi proti Slovencem. Kaj smo jim storili? Nedolžno športno prireditev je hotelo prirediti 1). t. m. v goriškem Velo-dromu kolesarsko društvo »Gorica«. Prišli bi bili/seveda tudi zunanji bieiklisti, ker je bila določena tudi velika cestna dirka iz Ljubljane v Gorico. Prišli bi bili seveda tudi drugi slovenski kolesarji. -Prireditev je imela biti športna in nič drugačna. Ali kaj se je zgodilo? Začeli so vpiti krški pobalini, da je laštvo Gorice v nevarnosti, da se mora »calata« prepovedati; da je prihod Slovencev velikansko žaljenje Lahov v Gorici itd. Vlada jih je poslušala in jim ugodila. Slovenci jim nismo hoteli storiti nič hudega. Se zraven bi bili lahko prišli; bi bili videli lepo kolesarsko prireditev. Lahi so se pokazali za velike neote-sance. Toliko se tolčejo po prsih radi svoje kulture, ali v resnici so tako nekulturni, da hočejo napast: in pobiti mirne Slovence, gredoče na športno prireditev. Glejte! Slovenci so bolj kulturni. -Kolikokrat napravijo goriški Lahi v velikem številu izlete v slovenske kraje, na slovenske gore. Pa se jim nikjer nič ne zgodi. Gredo, zabavat se med Slovence in kulturni Slovenci jim tega nič ne zamerijo, marveč jih še iepo postrežejo in jim storijo kako uslugo. Tako delajo kulturni Slovenci! Ali Lahi v Gorici so tako nekulturni, da hočejo pobiti Slovence, ki bi prišli v Gorico v Velodrom na povabilo športnega slovenskega društva, ki ima sedež v mestu! Tako kot goriški Lahi delajo barbar i. Ničesar jim nismo storili, nič hudega nismo hoteli — pa taka gonja, tako peklensko sovraštvo proti Slovencem! Ali res nimajo Slovenci nobene pravice do Gorice? Prej so bivali na tleh, kjer stoji Oo-riea, Slovenci kot pa Lahi. Slovenci so dali ime mestu, Imenuje se Gorica in nič drugače. Slovensko je to ime.,, pa naj pretvarjajo to ime kakor hočejo v »Gorizia« ali če hočejo iskati izvor celo v »Noritia«. Mor i so bili res tisti Lahi, ki so zašli vedoma in hote* tako daleč od resnice. Koliko pa je pravega laškega življa v Gorici? Malo, jako malo, večina je po-tujeena, slovenska kri. Potujčevanje je cvetelo do zadnjega desetletja skoro tako, da so šteli Lahi vedno več svojih ljudi; ni dvoma, da je bilo pred 50 leti v Gorici avtohtounega prebivalstva več slovenskega nego laškega. Na to je sledilo potujčevanje ali to .se ustavlja. — Nikdar več ne bo takega dotoka v laške vrste izmed Slovencev kot je bil pred leti, da, ta dotok mora popolnoma prenehati! Gorica nima bodočnosti za Lahe. Dotok s slovenske strani neha docela, iz Purlanije ni dotoka, ker ne gravituje proti Gorici, kaj jim torej ostane? Se bežali bodo iz Gorice. Tržič raste in se dviga, v Trst teži furlanski živelj, konec »laške Gorice« pa tiči v gospodarski osamosvoji Slovencev. Na to stran moramo Slovenci delati bolje kot doslej. --Slovenska trgovina in obrt se mora dvigniti tako, da laška ne pride več v pošte;/. G o r i c a je ti a r a v n o s r e d k-š č e Slovence v. Zato moramo temu središču posvečati vso paznost ter mu dati trdno gospodarsko podlago. Potem bo hitro drugače! Potem ne bo nas nihče več zasramoval v Gorici in nihče ne bo nam nič prepovedoval! Slovenski živelj v Gorici raste, laški pojde nizdol. Nekdanja laška trgovina, zlasti obila krama-rija, gre h koncu. Kriza, katero so prinesle v Gorico nemalo nove prometne zveze, jo pomete in vstvari drug trg. Ce Slovenci redijo Gorico, naj redijo Slovence v njej. ne več tako kakor doslej: kačjo zalego, ki steza svoj strup proti njim..... Gorica je glavno mesto goriškega dela dežele, torej slovenskega, kakor je Gradišče »la eapitale del Friuli«. To je naravno, vse pretvarjanje v tem oziru. Lahom nič ne pomaga. Torej imamo vendar nekaj pravice do Gorice! Avtohtonim slov. prebivalstvo je tu, Slovencev v Gorici je skoro toliko kot Lahov, Slovenci redijo Gorico, slovensko je njeno ime — pa naj bi bili Slovenci v takem mestu le »ospiti«. To je preneumno. Furlanski »mu-šu se morajo smejati goriškim lahon-čkom, ko toliko gobezdajo o »laštvu« Gorice in ko govore, da so Slovenci le »ospiti«. — Resnica je ta, da imajo Slovenci več pravice do Gorice kot pa Lahi! Vse okoliščine govorijo za to. Zate-gadel pa tudi morajo priti Slovenci v Gorici do svojih polnih pravic in Lahi morajo prenehati s tistim povdarjanjem »in časa uostra«. Tudi mi smo v Gorici »in časa nostra«! Lahi naj le pazijo, da se jim ne podere njihova »časa nostra« prekmalu, če bodo tako divjali proti Slovencem. B o d o č n o s t je 11 a š a! To kaj velja, gospodje lahončki! Le vpijte! »Glave in žepi«. Ko so začeli hujskati po »Corrieru« ter zbirali palice in boksarje, da napadejo Slovence 11. t. m., smo jim priporočili mir in dostavili smo: da če ne bo mi-r ti, j i h bodo bolele glave i n ž e p i. Pri »Corrieru« iti na sploh so že razumeli, kaj v resnici mislimo, ali kaj so napisali po irredentovskeni glasilu. »Cor-riere« je priobčil članek: »Slovenci p r o p o v e d u j e j o plenjenje«. V tem članku pravijo: »Če jih Lahi ne pustijo v miru — tako piše doslovno >Soča« —- naredimo, da jih bodo bolele glave in žepi«. G I a v e, prav. Slovenci imajo namen priti oboroženi v Gorico ter napasti meščane, ki se upro po dolžnosti njihovemu roparskemu pohodu. Slovenci imajo ves namen, napasti nas z oboroženo roko. Da jih sprejmemo, kakor pritiče, o tem naj bodo prepričani..... Ali glede žepov? Mi imamo na to pretnjo samo jedno razlago: Slovenci p r o p o v e d u j e j o o p I en j e n j e na- šega nt e s ta. Kajti na kak drug način bi mogli priti škodovat ?sa imetju, če ne da to uničijo ali odnesejo? Razlaga je tako logična, da ne .dvomimo, da ume to tako najbolj trda buča slovenska«...... Nadalje piše; »Meščani, pozor! Slovenci grozijo, da v nedeljo oplenijo naše mesto. Branite torej svoje hiše, branite svoje otroke in svoje žene! Potomci Atile bodo skušali storiti z laško Gorico to, kar so storili njihovi-predniki z rimskim Oglejem«........ ' Kdo se ne smeja pri takih neumnostih? Smejali so se Slovenci, smejali Lahi ter rekali: da je »Corriere« prismojen list, ki na tak način deva v nič njihov boj proti Slovencem ter jih izpostavlja javnemu zusmehu in kompromitira sveto laško stvar. Kaj vraga bodo iskali Slovenci po I a š k i h žepih? Praznoto, ki tam vlada? In po laških bulicah tudi nimajo kaj iskati, ker so votle in puhle, kakor dokazuje, člankar v »Corrieru«, ki vidi v svoji norosti med Slovenci roparje in plenilce. Tega člankarja pošljejo na -St Pe-tersko cesto, kakor hitro se otvori tam zavod za take ljudi.--------- Malo poglavje o laški kulturi. Visoko cenimo kulturo pravega laškega naroda. Ali kaj imajo skupnega sto kulturo goriški baštardi? Nič. Koliko pa so prispevali k tej kulturi, koliko se; jih okorišča s to kulturo? Prispevali niso, okorišča se jih. bore malo. V Gorici je med Lahi 6000 analfabe-tov. Več nego pol Furlanije ne zna ne pisati ne citati. Taka je njihova kultura. Kar je srednjih stanov, ni med njimi nobene izobrazbe, če že kaj čitajo, Čitajo kako irredentistično knjigo o Garibaldiju, drugega nič. Inteligenca je Študirala na nemških srednjih in visokih šolah. Le redek je, ki se je okoristil z laško kulturo. Kaj torej toliko kričijo? Da bi s svojim 'kričanjem zakrili praznoto, kajti prava laška kultura stoji daleč proč bd teh Iju-dij! Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal lulfiS ferne. -• Preve! 0. I. XI. Vznemirljivi sledovi. V noči od 26. do 27. april« se je vreme izpremeniio; toplomer je vidno padal in stanovalci Doktors-Housa so občutili, kako jim sili trtraz ipod odej*). Altamont je straži1] pri peči ter vestno skrbel, da ogenj ni pojenjal, in moral je dobro potikati v peč, da se je notranja toplota vzdržala pri 10" nad ničlo. Mraz je naznanjal konec viharnega vremena in doktor se je tega oveselil; kajti ina vrsto so prišle zopet navadne zabave: lovi, izleti in preiskovimje zemlje, kar napravi konec brezdelnemu samevanju, ki končno tudi najboljše značaje (spravi v slabo voljo fin čmernost. Naslednjo jutro zapusti idoktor rano svojo (posteljo An jo mahne preko nakopičenega ledov ja ina je te živa'H zjelo iastna^ailia in so k' n tudi ne o »njlifiovi najkininli,« pristavi Amer-Jkanec. »Mertite Hi, ma item obiežju?« »Brez dvoma, hi to tembolj, tker smisrno naleteli samo • na etno medvedjo ste/Jo; sioer ipa atlkaj Se te stapiinje vi-jejo v krogu, mesto da 'bi se lizgubilte v idailjavo? Veste. te živali so prište od1 jtvgovzhodst, so se itu ustavile 'in so pričale vohati hrt stiikati ipo Okiolici. »Prav imate,« de doktor, »'.gotovo je, da so to noč prišle.« ' ' _ ' , ,u [ >s gLai,*a?Sele ^rav pr[ PriCetku* Toliko "turo, naj začno učiti svoje ljudi pisanja in čitania,'J?Usto je po Furlaniji. Niti pihati siti;Citati ne znajo, nobenega izobraževalnega bralnega društva, nikakegaduševnega« življenja* * Mrtvilo povsodi, ka-ifcor tudi 'med Lahi y. Gorici. O kulturi Aro nikjer sledov..j.... 'kaj torej to---lik® kričijo. Še iDanteja:ne poznajo. Vrle Cloričanke so stale pred njegovim kipom '¦•¦-'•f vrtu radej sa mestno palačo pa gledale in.jrekle; da mora biti to kak ste- župan . goriški! — — -V < .Primerjajmo Furlanijo s slovenskim rdeldm deželel V Furlaniji mrtvilo, pri nas življenje. V vsaki vasi bralna, izobraževalna društva, v vsaki hiši Časniki politični in gospodarski, predavanja, --predstave, zanimanje na celi črti za vse kulturne pojave. Analfabetov malo. Ho, kaj pravijo k temu gospodiČi laški v Gorici? Kdo je bolj kulturen na Goriškem: aH Lahi in Furlani ali Slovenci ? Laški vandallzem. Koliko vandalizma tiči v sinovih »velike kulture«, se je pokazalo v Trstu. Naskočil i so kavarno »Minerva« v času, ko je bila policija in množice ob morju; z : revolverji so jo naskočili, streljali so in razbili vse, tako da je škode na tisoče. In zakaj to? Samo radi tega, da napravilo veliko Škodo Slovenca! Fantje hi možje iz boljših laških krogov so zagrešili tak vandaltzem! Nekaj nezaslišanega! To so barbari! Pravi barbari. Štiri kilograme težki kamen so našli aa njimi v kavarni. Dva nedolžna Istrana sta pila vrček piva v restavraciji »All'Aurora« v Trstu pa so ju napadli gospodje samo zato, ker sta kramljala po svoje, po hrvatsko. Pretepli so ju, da sta obležala v krvi na tleh. Junaki laški! Napadli so Furlanko, ki je nosila na rokah 14 mesečno dete, mimo kavarne »Chiozza«; skočilo je na to ubogo ženo kakih 30 Italijanov edino zato, ker je imela belo-modro obleko, češ, da je to — slovenska trikolora in da nosi to obleko v demonstrativen namen. Vstavili so u-bogo ženo? in jo vprašali, kje je kupila to obleko otroku. Ona je odgovorila da v Krminu in da ona ne ve, če to žali itali-janstvo. Zato prosi, naj jej to odpuste. Ali vse to ni nič pomagalo! Junaki kulture so strgali otroku obleko, a njo pretepli do krvi!! Ko Je bežala, je priletel od zadaj kakih 30 let star gosposki oblečen človek, ki je vdaril otroka s palico po roki! To so čini, ki se sami ob sebi obso-... ;.!Jaio._ - ,. ..,-. .--. , .- \\yx Tako vandalsko so nastopili v Trstu Lahi. Barabsko, nizkotno! To so tolovaji, ti ljudje so razpoloženi za plenjenje, ti mo svojem razbojniškem glasilu .»Corriere« sa govorili sumljiva o -plenie- ; nju, o pretepih in napadih. Ti so nameravali storiti jutri kaj takega* kafcor so storili njih vredni bratci v Trstu!! i f^tndi laški trgovci se refle&Sjlo. v; Mestni svet goriŠJrf je imel v sredo zvečer/sejo. Župan Jurček je naznanil, da sta «nu došla dva protesta, eden od ^tranji društva laških trgovce v, kr;še peča z letakom kolesarskega društva »Gorica*, kjer je rečeno. ti s ep otipa 1 a š k e s o v r a ž n i k •. n a n a j b olj -¦' o b č u 11 j i ve m m e s tu, na žepu. PruŠtvo laških trgovcev je zahtevalo, da naj mestni svet izroči to reč sodniji. Izročili so protest pravnemu odseku. Torej tudi laški trgovci se repenčijo! Lepo, lepo! Sami so po.večini fanatični sovražniki Slovencev, v svojih botegah imajo sfanatizirane nastavljence, ki gredo s kamenjem nad Slovence* kadar hočejo; ker je izšel letak, ki na} jih-bi poučil, da naj bodo pametni, so pa vsi iz sebe. Že zopet jokajo ter kličejo sodnijo na pomoč! Pomoč že pride. »Pomagali« jim bomo že mi, Slovenci! še imperti-nentni so; jim že izbijemo iz glave im-pertinenco! Slnočni laški shod v »Ginnastikl«. govski Donu Pripravlietil bodo braniti italijanstvo Gorice s palicami, bokserji, revolver!! In kamenjem. Govorili so, da naredilo tako, kakor v Trstu. Ali nrisllip) narediti škodo v »Port- Arturju«?! Slnočni shod je pokazal, da so razpoloženi^ za to.'— V Trstu je dajal pogum razboj-.nikom župan Valerio; v Gorici jih podpihuje pa župan Jurček! Slovanci! Pozor! Pripravite se na obrambo pred Vozečimi laškimi tolovaji!! Strokovni zdraunik za cčcsdc, ušesi)*, oosik li) ^patoe bolezni Med.Dr. Jos. Pogaenik ordinira zopet od 11.-12. in od 2. -V,4. Mre t Ljubljani, Slovenski trg St. 8. tična strokovna organizacija je internacionalna, 2A njo. je raerodajno samo stališče razrednega boja in vse narodno-se-paratistične težnje zavračajo,. Vsak poizkus, strokovno organizacijo ločiti pomeni samoumor vse organizacije. Vsi češki u-govori, da ima vsak narod pravico do lastne organizacije, da. se je internacio-nala že dvakrat na tem razbila,-ker je hotela preveč centralistično ves svet pod se spraviti, so bili udarec v vodo. In tako so se vrnili češki odposlanci za eno iluzijo bogatejši v Prago kakor so odšli. Na socialno-demokratiškem kongresu v Brnu se je postavil naslednji social-no-demokraški narodnostni program: Ker so narodni boji v Avstriji glavna ovira Vsakega političnega in kulturnega narodnega napredka, zahteva socialna demokracija sledeče: Avstrija naj se spremeni v demokratično državo; vsak narod je celota zase, ki naj ima svojo lastno upravo, postavodajo, narodno zastopstvo/kratko narodno avtonomijo. (Pride še.) DOPISI. Tolovajski naklepi. V irredentovski »Ginnastiki« so imeli sinoči Lahi shod. Bilo jih je okoli 300; med njimi župan Jurček! Sklical je shod neki I. Beltram, ki je rekel, da hočejo imeti Slovenci v nedeljo shod v Gorici z namenom, da storijo indirektno to, kar jim je direktno storiti zabranjeno. Dolžnost laških meščanov je, da ne trpijo provokacij. Pazin, Pulj in Trst so se znali b; niti. Vsi so pripravljeni, od prvega do zadnjega, braniti »laški značaj Gorice«. Na to je govoril Bombig, rekoč da je rad ustregel klicu za brambo laške narodnosti v Gorici. Hodila sta okoli s poslancem Ušajem..... Tržaško meščanstvo je dalo vzgled in tudi v Gorici bi se ne trpelo provokacij slovenskih agitatorjev. — — — — — — ' — ,+~ Dolžnost je sedaj (mislil je na shod Slovencev, katerega ne bo!) naj bodo v&i pozorni ter naj ne bod> nepripravljeni nasproti Slovencem. Govorila stavisoko-šolec Venuti in dijak Boniies. Hoteli so sklicati za nedeljo poseben protestni shod v gledališče pa so se končno skesali, ker so se bali, da isti čas^ ko bi bili oni v gledališču, bi Slovenci nemoteni korakali po mestu. Posebno glasen je bil neki C o c i an-c i g, sin trgovca s čevlji pri mestnem vrtu. Končno so skienili, da se zberejo jutri okoli mestnega vrta, tam okoli »Port -Arturja«, kakor so imenovali sinoči Tr- Po sacialnedemokratičnem kongresu v Kodanju. Spor, ki se je bil unel med nemško j in češko socialno demokracijo v Avstriji, je vzbudil občo pozornost od prvega po-četka, s posebno napetostjo pa se je pričakovalo kongres v Kodanju, ker tam se je imelo odločiti v tem sporu, ali se da prav Čehom, ali se jih nažene navidezno v socialnodemokratično internacionalo, v resnici pa pod komando nemški?« sodru-gov. Moč in vpliv socialne demokracije tiči v strokovnih društvih in polaga se največjo važnost na to, da so vsa Strokovna društva v posameznih državah združena v enotno zvezo. Avstrijska strokovna društva so bila tudi vsa združena v dunajski centrali; potem pa je bilo več slučajev, da so nemški socialno-de-mokraški poslanci v parlamentu v narodnih vprašanjih glasovali z nemškimi strankami, češki socialni demokrati pa iso glasovali s slovanskimi poslanci. Ta razpor je imel posledice tudi za strokovno organizacijo. Znaten del čeških strokovnih društev se je ločil od Dunaja in si osnoval lastno centralo v Pragi. Blizu 45 tisoč strokovno organiziranih Čeških socialnih demokratov je združenih v Pragi, in 100 tisoč jih je še v dunajski centrali. Čehi hočejo tudi v strokovnih društvih svojo lastno avtonomijo, lastno u-pravo, hočejo, da ostane češki denar v čeških rokah, njim samim na razpolago. To zahtevo je kodanjski kongres krat-komalo odbil; socialna demokracija ne pozna čeških strokovnih društev, imeti hoče samo avstrijske. Socialno-demokra- Iz devete dežele. — (Kapucin — zdravnik.) V deveti deželi se je naselil v kraju A. znamenit zdravnik, katerega glas je segel mnogo dalje Čez meje devete dežele. Ne le od blizu, ampak tudi od daleč so prihajali k njemu bolniki. V bližnjem kraju B. živi v samostanu kapucin, ki se odlikuje po mršavosti, ki ni običajna v njegovem stanu; radi tega menijo njegovi sobratje, da nima vseh kolesc v redu. Sam pa se domišljuje, da zna tudi za kratek čas — zdraviti ljudi. Kolikim je že pomagal iti prezgodaj v krtovo deželo, zna Bog, a -tudi ljudje vedo za slučaje. Kako je mogoče, da se puste ljudje v 20. stoletju zdraviti od mazačev, ko imajo blizu dobrega zdraynika? AH dela to le priprosto, nezavedno ljudstvo? Kaj še! Izgled kaže »inteligenca«! Čujte! V kraju B. živi c. kr. uradnik z mlado gospo. Oba sta iz uglednih hiš, celo oba iz županovih hiš. Gospa zboli. Tašča pa ne pošlje po zdravnika, ampak po mršavega kapucina, da preišče bolno, mlado gospo. Škandal na potenci. A ni ostal edini. Kmalu zboli v hiši abiturijent. Po koga pošljejo? Po zdravnika? Kaj še! Po kapucina___Ali je potem kaj čudnega, ako ubogo priprosto ljudstvo večkrat pošlje po zdravnika šele potem, ko vsi mazači niso nič opravili, ampak spravili reveža na prag groba, Ali je potem še kaj čudnega, ako se zateka ubogo, zu^emarjeno ljudstvo s culami do samostana, da si d? »blagoslovljati« o-trobi in druge stvari, da prežene uroke itd. Take izglede dajejo oni, ki bi morali res biti v izgled drugim in sicer po svoji izobrazbi in po gmotnih močeh! (Dalje v prilogi). »In brez dvoma tudi druge npči,« odgovori Altamont, »samo da je sneg zaferil njihove sledi.« . - »To pa ne,« odvrne doktor, »bolj verjetno je, da so ti medvedje čakali, da se je vihar polegel. Ker jih je sila gnala, so šli do zaliva, z namnom, da uiovs tu kaj tulnjev, in tako so nas izvohali.« »Prav tako je,« pritrdi Altamont; sicer pa lahko izvemo, če pridejo prihodnjo noč.« *Kako to?« vpraša Bell. »Izbrišimo sledi na par stezah; in če najdemo jutri nove stopinje, potem je dovolj jasno, da je Fort-Provi-dence njihov cilj, na kateri merijo.« »Prav, bomo vsaj vedeli, pri čem smo,« reče doktor. Vsi trije lovci se spravijo na delo, brskajo sneg in kmalu izgii. 7J0 stopinje kakih sto sežnjev na okrog. »Pa je vendar čudno,« pravi Bell, »da so nas začutile te živali v toliki daljavi. Saj nismo sežigali nikake mastne tvarine, da bi jih privabljali. »O!« odvrne doktor, »medvedje imajo zelo oster pogled in tanek vonj; sicer so pa tudi zelo razumni, da ne rečem najbolj umni med vsemi živalimi, in zavohali so tu nekaj nenavadnega.« »Sicer pa, kdo nam pravi, da nišo med tem viharjem prišli noter do naše planote?« pripomni Bell. »Zakaj pa bi se bili potem ravno to noč ustavili ob tej meji?« ga zavrne Altamont. »Da, na to se ne da odgovoriti,« de doktor, »in naj-brže polagoma stisnejo krog svojega stikanja, da slednjič pridejo do Trdnjave Previdnosti. »Bomo že videli,« reče Altamont. »Sedaj pa pojdimo dalje, a čuvajmo se,« svari doktor. Pazno so gledali lovci okrog sebe, kajti lahko so se bali, da za kakim kupom snega tiči kak medved v zasedi. Dostikrat so tudi imeli za živali velike grude, ki so bile iste oblike in barve. A končno in na njihovo veliko za-dovoljnost so bile le same prevare. 1 Prišli so nazaj do stozčastega griča; zastonj so gle-j dali do rta Washington do otoka Johnson. Ničesar niso i opazili; vse je bilo nepremično in belo, nikakega šuma in hrušča. Lovci so vstopili v snežno hišo. Hatteraš in Johnson izvesta, kaj se je zgodilo, n* sklenili so-čuvati z najnatančnejšo pazljivostjo. Noč je prišla; nič ni Uotilo tihega miru, ničesar se ni culo, kar bi naznanjalo bl|žajočo se nevarnost. Drugo jutro se Hatteias in njegovi tovariši na vse zgodaj dobro oborože in kredo gledat sneg. Tu najdejo ravno take sledi kakor prejšnjega dne, samo malo bližje. Iz tega je bilo jasno, da* sre sovražniki pripravljajo na obleganje Trdnjave Previdnosti. »Otvorili so drugo paralelko,« reče doktor. 1 . »Za eno postajo so se pomaknili dalje,« dč Altamont, »vidite te stopinje, ki vodijo proti planoti? nd močne živali morajo biti.« »Da, te živali se nam počasi bližajo; oči vidno nas nameravajo napasti,« pravi Johnson. »O tem ni dvomiti,« pritrdi doktor, »pazimo, da se jim ne prikažemo, kajti mi nismo dovolj močni, da bi se | uspešno borili ž njimi.« »A kje pa naj bi bili ti šentani medvedje?« se hii-dujeBell. »Na vzhodni strani z& kakim ledovjem, odkoder nas zalezujejo; nikar se ne izpostavljajmo nevarnosti.« »Kaj pa lov?« de Altamont. »Odložimo ga za par dni,« pravi doktor; »izbrišimo zopet najbližje stopinje in jutri bomo videli, če bodo zopet obnovljene. Na tak način -se prepričamo o spletkah sovražnikov.« Doktorjev nasvet je bil sprejet in zopet so se umaknili nazaj v trdnjavo; navzočnost teh strašnih zverin je preplašila vsak izlet. Pazljivo so stražili okolico zaliva Viktorije. Svetilnik so porušili, kajti sedaj ni imel nobenega haska, in bi k večjemu vzbujal živalim pozornost, svetilko in električne prevodnike so pa spravili v hišo; potem pa so vrstoma hodili stražit na zgornjo planoto. Tako so bili znova obsojeni v brezdelje in dolg čas; kako pa naj bi drugače ravnali? Tako neenakemu boju se niso mogli izpostavljati, kajti življenje vsakogar je bilo predragoceho, da bi ie stavili v nevarnost. Ko medvedje ne bodo ničesar videli, bodo nehali slediti, in če se posamič pokažejo na izletih, se jih bo lahko napadlo z uspehom. Vendar je nudilo tudi brezdelje nekaj zanimivega. Med tem je bilo treba stražiti in nihče se ni branil, stati nekaj časa kot vojak na prostem. Dan 28. aprila je preminul, ne da bi bili dali sovražniki kako znamenje od sebe. Drugo jutro so šli z veliko radovednostjo gledat sledi, in zelo so se začudili. Niti ene stopinje ni bilo več in sneg je bil daleč na okrog nedotaknjen na svojem površju. »Bravo! medvedje so se naveličali vohati, niso imeli vztrajnosti! niso mogli čakati in so odšli. Srečno pot! in sedaj pa na tov!« se veseli Altamont. »E, e!« mu odgovarja doktor, »kdo ve? Zaradi večje varnosti vam priporočam še en dan straže. Gotovo je samo, da sovražnik ni prišel to noč ali od te strani....« »Pojdimo okrog planote,« reče Altamont »in videli bomo, pri čem smo.« »Zakaj pa ne?« de doktor. Pregledali so prostor dve milji daleč na okrog, ne da bi bili mogli najti kako sled. »No, gremo li torej na lov?« praša nestrpno Ame-rikanec. (Dalje pride.) Priloga „$oče" št. 103, z dne 10, septembra 1910, Iz ajdovskega okraja. Iz Velikih Zabeli. — »V b o i, v b o i, v strasten boj proti naši.m nasprotnikom, č e t u d i d o — n o ža«! Talko je izustil v nedeljo tisti »ialirani le-menatar« Vrtovec v Velikih Žabljah na veselici ,Kat. izobr. društva. Na »veselici« ijena«. Več kq„jjh zakolješ, večje, zaslu-ženje te Čaka? Vse smeš, vse lahko storiš, — samo da si naš!. Čukovska organizacija ima na sebi madež — \krvav madež. Te »katoliške« organizacije se drži iridolinstvo, lesbištvo; nečistost, poboji. — Kri škropi organizacijo. A ti, mladina, spreglej enkrat in proč od te bande.proč -$&vimLW&%kš&$~§e •r^l^snTiiij^ar ;^d--ttmazawh.^apeljivcev in pocestnih na-javnost zve nekaj malega 6 tej prireditvi, padalcev. 2e več mesecev se je govorilo, da.bo v Vel. Žabljah velikanska »čukovska« slav-nost. Najprej so začeli premišljevati, kje-bi dobili primere*-prostor. Nx>! Prostor že imamo! Grajsko dvorišče bo imenitno za našo slavnost! Bili so gotovi, da gosp. Rovis, (ki je lastnica omenjenega gradu) z odprtimi rokami sprejme in jih poprosi, ako bi blagovolili se »zverati« na njenem dvorišču. A bilo je drugače! Gospa se ni zmenila za njihove prošnje. No! »Čuki« pa so jo »tehtali« in »tehtali« in obljubili so ji polno piščancev, masla, jajc, jerebic in kaj jaz vem, kaj še. Dobra gospa jim je, ko je že bila sita teh pose-tov, dovolila. Ce bi jim ne, bi bilo tudi vseeno, Jter imeli so še »rošt« na razpolago. Prišel je dan, ko pade »Veliko-Ža-beljska liberalna trdnjava«. Govorilo se je, da pride ta dan na stotine ljudi v Vel. Zabije. Da pridejo »čuki« iz cele vipaske doline, iz Šmarij, Ajdovščine, Šturij Lokavca, Kamenj, Domberga, Batuj, Sela in celo iz daljnih Brd. Radovednost me Te gnala na postajo »Dobravlje«, da jih vidim, kako si bodo »salutirali«v Vipavska svetovnoznana povževka prisopiha. »Čuki« poskačejo z vozov. Načelnik da znamenje, naj se u-ravnajo v »lilo«. Joj. joj, koliko jih je bilo! Več milijonov!.—• no, da se ne bom lagal ker laž je greh, bilo jih je prišlo o-kolo, gotovo pretiravam, ako rečem, okolo — 50 v številu. Ti so potem odkorakali v »Veliko-Žabeljsko liberalno trdnjavo.« Veselica prične. Natančnih poročil Vam ne morem o veselici dati, ker k sreči nisem bil tam. Toliko pa vem, ker sem slišal, da vse skupaj ni bilo vredno, da človek zgubi po nepotrebnem toliko zlatega časa, da gleda take stvari. Slišal sem »čuka«, ki je rekel: »Akramejli! Prišel sem v Zabije, ker so pravili, da bo nekaj lepega, a najrajše bi se znašel doma.« ~r- Pravili so mi o onem, ki mu je oltar zmrznil. Ta človek uganja grozno v Vel. Žabljah. Imel je tudi govor, kjer se je zaganjal v Veliko - Žabeljske liberalce in kjer je »gajžlal« liberalno učitelj-stvo na najnesramnejše načine. Pa saj ti ne zamerim toliko »Lojzk«. — Mi dobro verno, da tak »kšeft — nese«. — Sami prisotni so se zgražali, ko se je predzni! izreči besede: »v boj, v boj, v strasten ! boj proti našim nasoroluikom — četudi do — noža«. Kristus je učil: Ljubite se med seboj. Ta človek pa neti prepir in sovraštvo med mirnim ljudstvom. Njegove besede so imele vspeh že ta dan. Po »komediji«, da ne rečem, po končani komediji, ker , niso niti končali vse stvari. Zakaj ne? Komu pa naj igrajo, ko ni žive duše pred odrom. — Vse je že odšlo, ker nobenemu se ni zljubilo tistih neumnosti poslušati Po, končani »predstavi« so se zbrali pri »Jožetu«. Ko so odhajali, je stalo par naših tam blizu. S hrupom so se vrgli »čukovski« izobraženci na mirne fante s kamenjem in tudi »fovč« je stopil v delo. Veliko-Žabeljska »čukovska« srajca je krvava, omadeževana in noben ne izbriše tega madeža nikoli več. »Zabeljski od-rešenci« so obdelovali mirne ljudi »sso-drgo, morilci, roparji, cestni pobijalci«! Kričali so, da so ljudje prišli iz cele vasi gledat, kaj je! Vsi navzoči so se zgražali nad »čukovsko« surovostjo. Javnosti pa povemo, da so »Čuki« mirne fante napadli s kamenjem tn Jih porezali. Š »sodrgo, in roparji se pa lahko ponašajo le »čuki«. — Ko so videli kri, — gorko kri, so začeli, še bolj divjati. »Daj, da mu razparam trebuh, — da ga žakoljem« so kričali. Podžigal jih je strasten govor »faliranega le-menatarja«. — V boj, v boj, v strasten boj — četudi do — noža.« To jih je podžigalo, da so divjali kot stekli psi. Ko si porezal mirnega fanta, ko ga vidiš v krvi, posrebai gorko njegovo kri, toliko zaželjeno — dovolj ti bo. Ali si steni storil dobro — Bogu dopadljivo delo? Ako ni kdo pristaš »farovške« stranke, ga moraš zato zaklati. No! Vam jevscedno! Tako in tako so Vam že nebesa zagotov- Iz tolminskega okraja. - Volče. — (Odgovor dopisniku »Gorice« z dne 30. avg. 1.1. na dopis izVolč). Ni prijetno, da je človek prisiljen potom časopisja pisati »pro domo«. Ker se pa vsaka živa stvar brani smrti, zakaj bi se ne jaz? Dopisun »Gorice« me hoče kar živega pokopati. Pa — ne bo. kruha iz njegove moke! Dobro vem, da sem mnogim »trn v peti«. Sicer pa povem svojim »prijateljem«, da. ni slab sad isti, na katerega rade gredo ose in sršeni. '— Želim vam »dober tek« z opombo i glejte, da mesto sladkega soka, ne bodete srkali strupa----.Bodi dovolj o tem; sedaj pa k onemu imenitnemu dopisu. — »Blagor vbogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo« — sem si mislil, pre-bravši dopis iz Volč v »Gorici« št. 69. Ne bom iztikal, kedo je dopisnik, ampak — kaj je pisano. V celem dopisu ni drugega nego denunciranje in izzivanje. »Prijatelji« moji, zakaj se skrivate za hrbet odgovornega urednika? Ako imate čisto vest, pridite na dan z odprtim vizir-jem, da se lahko pogledamo iz oči v oči. Napočila je vaša doba, doba klerikalizma in denunciranja. V tej stroki pa ste res mojstri. To bi bilo veselje v vašem »Izraelu«, ako bi mogli dobiti v uašej občini kakega »veleizdajrtika« ala Hribar v Ljubljani! Radi tega bodite potolaženi; ne imejte pred očmi strahov.... kjer jih ni! Ako imate še količkaj vesti v sebi,bi vas maralo biti sram in strah! Da! Rtidečica srama in straha vas mora ob-liti tačas, ko si upate zapisati: »Naj rajši pove, v kakšnem redu so bili računi li-beralskega društva, pri katerem je bil za blagajnika itd.« Barabe na katoliški podlagi! Pojdite pogledat moj račun — katerega sem položil kot bivši blagajnik — potem govorite! Ako dobite najmanjši pogrešek, sem pripravljen istega popraviti, za kar vam jamčim z vsem svojim premoženjem. Na dan z dokazi — ljube »prijateljske« duše. Dosti! Končam s sv. Metodom (zgodovina vam je menda znana) ko je odgovoril na vprašanje: »Filo-, zof! zakaj si se pa spotil?« »Ker sem se z norci preganjal« je bil odgovor našega Blagovestnika hi tak odgovor bodi za clanes tudi moj, p r i j a t e 1 j i moji. Karol Hvala. Iz goriške okolice. Iz gor. okolice. — V četrtek dne 1. septembra t. 1. šel sem iz mesta čez Soški most v $t. Ferjan in naprej po Brdih. Ko sem pr ,el v Št. Ferjan, sem . opazil semtertja. 5. ne zastave. Prašal sem ljudi, kaj se je v Št. Ferjanu tako izvanredne-ga zgodilo, da plapolajo črne zastave. — Plakaje in s solzami v očeh mi odgovori neki mož: »Z današnjim dnem smo izgubili »kat.« nadučitelja, ki je toliko deloval za sv. vero v tuk. občini. Bojim se, da izgubi v par letih tukajšnja občina sv. vero.« Prašam nadalje, kam pa je šel »pobožni učitelj«. Odgovori mi, da je premeščen v Ozeljan, ker je okr. šolskemu svetu dobro znano, da v Ozeljanu so ljudje bolj naprednega mišljenja, da pa tam tamkajšnjo ljudstvo spreobrne v prave katoličane. Kdo bo pa njegov naslednik tu, vprašam ga? »No sliši se, da pride neki Likar iz Ozeljana in da je tudi ta Še precej dober katoličan, saj je pisal že 6. junija t. 1. g. kuratu, koj ko je izvedel za premestitev, sledeče pismo: Ozeljan 6. junija 1910. Prečastiti gospod! Usojam si, naznaniti Vam, da je potrdil dež. šol. svet menjavo služeb med menoj in tovarišem Cenčičem. Stem je tedaj moje nameščenje v Št. Florjanu gotova stvar. Priporočam se že sedaj Vaši naklonjenosti v trdni nadi, da bova delovala na katoliški podlagi (?!?. Katoliška podlaga pa Likar! Kdo se ne smeje?) ramo ob rami v blagor in napredek on- dotnega ljudstva. Toliko v obvestilo mojega imenovanja. Z odličnim spoštovanjem . Ladislav Likar, nadučitelj. No kar se tiče tega, menim jaz, ni prav storil okr. šolski svet, da pošlje sem, kjer je vera že tako dobro utrjena, misijonarja Ukarjav Sliši se, da obstojati že tako društvo »Čukov« in »Marijinih hčera«. Okr. šol. svet bi bolje storil, da .bi Likarja poslal v kako napredno občino, kjer bi vero reševal.: Gospod Likar, odsvetujem Vam, metati drva v ogenj, ki ga sta že zapalila prejšnji — Cenčič — in tamkajšnji kurat Jarc, iz Cadrga »dama«. Iz prepira, sovraštva in maščevanja še ni nihče dobička vžival. Poiščite si kak vzgled! Za sedaj pika! Popotnik. Iz krminskega okraja. Zapadna Brda. — (N o v o s t r u j ar- s k i z d r a ž b a r ji. — R a z n o.) Zadnji čas so nas začeli dokaj pogostoma obiskovati goriški novostrujarji; seveda ne sme manjkati oni znani goriški »facana-p--«. Ustanovili so slovensko(?) katoliŠ-ko(?) zdražbarsko društvo v Medani, v Bi! jati i in menda tudi v Fojani. O govorih "onega »facanapa« se ne splača zgubljati časa, ker jih čitatelji vže poznajo in vedo, da niso nič druzega kot golo farba-nje. A nastopil je še nekdo, in sicer go-spodič Reja, bogoslovec z Bobrovega. Vse, kar je mogel in znal skupaj zljeclja-ti, je bilo to, da je rekel, da se morajo (klerikalni zdražbarji) varovati liberalcev, ker da niso pred temi varni!!? — Vprašamo Vas, kaplanček mali, kje so Vas vže napadli ali samo skušali napasti liberalci? Zakaj bi ne povedal na zborovanju raje golo resnico namreč, da je umrl Cokan, zaboden z nožem od pristašev Vaše stranke! Zakaj bi ne povedal raje, da je prišlo 21 Vaših števerjanskih čukov v zapor, ker so kamenjali ženo nekega naprednjaka! In to slednje bi Vam zamogla potrditi navozoča števerjanska čukovka. Po krvi diši Vaša »lepa« stranka, pa obtežujete potem nas naprednjake! Sram Vas bodi tolovaji farizejski! Istodobno kot v Biljani novostrujarji so zborovali tudi Sokoli na Dobrovem, a poizvedel sem, da se niti od daleč niso zmenili za politične nasprotnike. Tako je prav! Stranka, ki nastopa z odkritimi o-brazi in s stvarnostjo in pametjo pred ljudi lahko mirno gleda v bodočnost..... Letina tukaj v zapadnih Brdih je letos jako slaba. Sadja malo, a vina tretjina od lanskega leta, če bode sploh grozdje dozorelo, kajti jako počasi gre letos naprej. Naši Brici tudi letos pridno lupijo češpe. Dal Bog, da bi ne delali zastonj ! O briški železnici se nič ne Čuje. Kolike važnosti bi bila železnica za naša Brda, se lahko prevdari, Če se pomisli, koliko sadja in koliko vina se razpeča vsako leto od tod v svet! Saj se mora Krmin zahvaliti le Brdom, da je dandanašnji to, kar je. Torej! Pretekli teden je bilo mnogo vojakov v Brdih. Stanovali so Biljani, v Šmartnerrt in v Kojskem. »Fest« fantje in pravi sinovi slovanskih mater. Drugo leto bodo stanovali tukaj v Brdih celih šest mesecev: Samo, da bi naša polja pri tem ne trpela! Naj skrbi, kdor je v to poklican. Družba sv. Cirila in Metoda. Ko mene več ne bo... Prva češka zavarovalnica na življenje v Trstu je poslala družbi sv. Cirila in Metoda zopet štiri police štirih rodoljubov, ki sb se zavarovali na življenje družbi v korist za vsoto 2000 K. Med temi vnetimi rodoljubi je g. Justin Krizmančič, trgovec v Trstu, ul. NuDVa 37. Nadejamo se, da vrli slovenski mož dobi posnemovalcev r\ed slovenskimi trgovskimi tovariši, med občinstvom pa dejansfko priznanje s pomnoženimi naročili po geslu: Svoji k svojim. »Prva češka« si je pridobila za družbo sv. Cirila in Metoda že lepih zaslug. — Hvala ji! Hvala požrtvovalnim rojakom! Domače vesti - Slovenci v mestu, pozor! Na sinoč-nem shodu v »Oinnastikl« se sklenili Lahi, da se zberejo, jutri zjutraj ob 9. ulri pred mestnim vrtom ter na Telovadnem trgu. Če dobijo tam okoli kakega Slovenca, ga najpadejo. Dalje so določili: da se od tam razkropijo po mestu, v gručah po 5—10, ter pojdejo okoli napadat Slovence; hočejo iti tudi v favnje lokale, vse z namenom, da napadejo Slovence, kjerkoli jih dobijo. Oboroženi hočejo tolovajsko napadati Slovence. Nastopiti hočejo tako vandalsko kakor v Trstu. Tako so sklenili sinoči. Mi vemo to natanko! Slovenci, pozor! Vsak ve, kaj mu je storiti, da odgovorimo jprav v obrambjo na laški tolovajski pohod! P. n. naročnikom. — Opozarjamo naročnike, ki še niso plačali naročnine za tekoče leto, da se .nagibljemo že proti koncu leta.' Prosimo, da .poravnajo naročnino čim prej. Pridejane so' listu položnice. — List ustavimo vsem onim, ki bi še mudili s plačilom. Akademiki in abiturijenti! — Akad. fer. društvo »Adrija« ima kakor že naznanjeno v pondeljek, dne 12. t. m. pri »Jelenu« svoj redni občni zbor. Odbor je v to svrho razposlal vabila vsem znanim naprednim goriškim visokošolcem in upa, da se isti vabilu polnoštevilno odzovejo. Ce bi kdo iz enega ali drugega vzroka vabila ne bil dobil dostavljenega, je k udeležbi tem potom vabljen. Da zamore namreč društvo izvrševati program, ki si ga je bjlo postavilo in da zamore tudi- v javnosti si pridobiti vpliv in veljavo, treba je, da se vsi goriški napredni akademiki med sabo spoznamo in tesneje združimo. Udeležite se torej občnega zbora, na katerem si bode naša organizacija začrtala pot, pa kateri ji bo mogoče v večji meri kot do sedaj v ljudsko in tudi v lastno korist prispevati. — bdbor. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Neimenovan št. 7. ža avgust in sept. 10 K, Neimenovan št. 8 3 K, Neimenovan št. 9 5 K, Peter Brmnat, veleposest. v Št. Petru, 10 K in vesela družba starih znancev po fotografu An t. Jerkič 5 K. — Prijatelji in prijateljice mladine! Spominjajte se prepotrebne »D i j a š k e kuhinje« v Gorici! Proti prepovedi dirke in veselice v Velodromu je vložen rekurz. Od rešitve rekurza je odvisno, ali se bo vršil potem nameravani shod ali ne. Toliko v splošno znanje. Goriški deželni zbor .bo sklican naj-brže začetkom meseca oktobra. V Gorici se nahaja 5 dirkačev, ki so prišli, ker niso bili še obveščeni o prepovedi dirke. Ti so: ¦ Meniga, Rutzner, Gregel, Merčep iz Zagreba in, Hamza Kuželj iz Mostara. -• -¦ 10.000 letakov! — Lahi razglašajo, da je kol. društvo »Gorica« razposlalo 10.000 letakov, v katerih je citati na koncu: »Z glavnimi krivci, t. j. z Lahi naj obračunajo Slovenci in Slovenke in naj jih potipljejoza najbolj občutljivo mesto — za žep! To bodi naš odgovor!« — Škoda, da se res ni poslalo med Jjudstvo toliko letakov. Slovenci ^si: moramo zapomniti za bodočnost, kar pravijo Lahi: 10.00 0 letakov je potreba za tako reč! Poroka. ^- V pondeljek se poroči g. Vladimir K o r š i č, : Ijtidskošolski učitelj, z gospodično Valerijo 3 a j č e v o iz Renč. Vse najbolje! Laška re-alna gimnazija v Gorici. — V seji imestnega sveta v sredo so ponovili zahtevo, da naj se otvori v Gorici laška zasebna realna gimnazija z' laškim učnim jezikom. Referent dr. Venier je poročal, da naučni minister je obljubil laške paralelke na c. kr. gimnaziji s' tekočim letom, ali Lahi bi rajši svojo zasebno gimnazijo, katera naj bi se potem podr-žavila. Zjj,to ponovljen sVtep". Laške in 'Slovenske i>wrale!ke 'na državni gimnaziji v Gorici. — Dr. Venier je povedal v seji mestnega; sveta goriškega v sredo, Ida mu je rekel naučni minister, da zajedno z laškimi paralelkami bi se ustanovile na tukajšnji c. kr. državni gimnaziji tudi slovenske paralelke. In 'sicer že z bližnjim šolskim letom. Kaj je ^ storil v tem pogledu' Gregorčič, ki vodi šolsko vprašanje ter se je bil v tež, šol- skekis&tčta tudUm&& m,paralelke?r { Ali ga moti z, drugimi vred še vedno za-'; 'seina gimnazija?*! Menda ne zamudi zo- "pellepeVpnlifce!!!'* « ..... ' Pevsko fn gja^iio frruštvo v Gorici ' (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) J naznanja, da "se prične šolsko leto z dnem 26. septembra t. i. ¦ _ Vpisovanje za učence se vrši od 15. iri traja do 22. t. ni. vsak dan od 10—12. ure dopoldne in od 2—3. ure popoldne v šolskih prostorih v ulici sv. Ivana Št. 7. I. iiadstr. — Mesečnina za učenca znaša K 3 —, za dva učenca iste družine K 5.--, za fri K 6.—. Vpisnine plačati je K 1— Učnina za Izreden pouk po dogovoru. Poučuje se gosli, glasovir, petje in glasbena teorija. — Vabimo stariše in njihove namestnike, da prijavijo učence za gotovo v gorenjem toku, ker se pri poznejših prijavah na bo moglo ozirati pri določitvi urnika v toliki meri na želje posameznikov. — Odbor. Pevsko In glasbeno društvo v Gorici (podružnica dlasbene Matice v Ljubljani) vabi p. n. pevke in pevce na pristop k pevskemu zboru ter prosi, da se vsi dosedanji člani, kakor tudi oni, ki nameravajo na novo pristopiti, zbero vponde-1 j e k 12. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih ulica sv. Ivana št. 7. Dame pa se naj v isto svrho zbero v torek dne 13. t. m. ob 6. uri popoldne ravnotam. — Pripominjamo izrecno, da se morajo priglasiti tudi vsi dosedanji pevci in pevke, da vemo, s kakim številom nam je računati, ker pričnemo takoj z vajami za jesenski koncert. —. Odbor. Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za šolsko leto 1910/11 — spričo naknadnega namestništvenega odloka — že v torek, dne 13. t. m. od 9—12. dopoldne ter od 3—6. popoldne. Ta dan se morajo tudi zglasiti osebno pri ravnateljstvu oni dosedanji gojenci, ki imajo zvršiti še kak po-navljalni ali naknadni izpit. — Vsi drugi dosedanji gojenci, ki nameravajo pose-čati zavod Še v prihodnjem šolskem letu, morajo do imenovanega dne prinesti osebno v ravnateljstvo ali po pošti poslati zadnje šolsko izpričevalo. Od dne 14. do vštetega dne 17. t. m. bodo premeni in ustni sprejemni, ponav-ljalni in naknadni izpiti. V pondeljek dne 19. t. m. bo otvoritvena služba božja. Huni v Gorici. — »Coriere« piše venomer, da smo Slovenci potomci Hu-nov ter tako divji kakor Huni! Med našimi Lahi je polno slovenskih renegatov in že sinov renegatov — torej Hunov. »Hunska« imena jih izdajajo, le poslušajte: Bombic, Pinavčič, Batič, Paljk, Čiči-goj, Cej, Šapla, Koklič, Kravos, Lenardič. Cotič, Jug, Gorjan, Kovačič, Prinčič, Pe-rinčič, JVUi.ac, Bitežnik, Cvetrežnik, Cer-kvenik, Pertovt, Kodrič, Travan, Stanič. Plesničar, Gejan, Marusič, Mozetič, Kovačič, Kocjančič itd., itd., itd. V Vsaki laški mestni šoli v Gorici je 80% »nunskih« otrok. — Vzgajajo jih po nunsko. To kažejo sedaj v svetli luči; jutri hočejo imeti . svoj nunski dan. Iz mesta. — »Zdaj zopet pišejo, kako žalostno je, da naši ljudje z dežele-hodijo v italijanske botege. Ali ne hodijo; le ljudje z dežele, marveč tudi meščani. Vedno jih je polno po italijanskih botegah, tudi v slučajih, ko dobijo jednako blago pri Slovencu. Znana italijanska manufak-turna trgovina, ki je stopila s »slovenskega pozorišča«, je obiskana vsak dan . kar .najbolje samo od Slovenk in felo-vencev iz mesta in z dežele! Slovenske-".- gamanufakturista, ki je zaveden mož ter kaj šteje med Slovenci, naj vzame vrag, Italijan naj živi, da se na tihem smeje v r^.i.pest slovenskim svojim odjemalkam in j r odjemalcem!' Večna sramota za vse tiste velike »rodoljube«, ki so prodali slovensko trgovino Italijanu. Sedaj pa se še delajo, ikakor da bi napovedovali bojkot! Smešno. Nikdo jim ne more več verjeti!« .:> ., .»Še to vprašanje: zakaj ima neka dela Tiri novi ,$ 1 o v e n s k i šolski stavbi laški obrtnik z zagrizenimi sinovi?! Na razpolago je izboren slov. obrtnik, ki tudi podpira slov. šolstvo. Kako morejo kaj takega opravičiti veliki »rodoljubi* z Gregorčičem na čelu?!« Učiteljsko društvo sežanskega gol. okraja bo zborovalo v četrtek dne 15. t. m. ob lO1"/« uri predp. v .Sesljanu. Na dnevnem redu bode poleg običajnega, nadaljevanje referata. »2ena v kulturnem razvoju«, poroča tov.ca F. Živec — Vse svoje člane (ice) kakor tudi bližnje stanovske sosede (inje) vabi vljudno na obilno vdeležbo odbor. Smrtna kosa. — Davi je umrla gospa Marija vd. Štrekelj roj. Pavletič. Pogreb se vrši v pondeljek ob 8 uri zj. »z dež kmet. šole slov. oddelek na pokopališče v Gor-janskem. Goriškemu knezoškofu se je zdelo potrebno povedati našim »Slomškarjem« ali kakor jih on nazivlje: »Krščansko mislečemu učiteljstvu, romajočemu na Sv. goro«, da je sedanja ljudska šola brezpo-trebna in za nič in je le »draga ustanova, ki ne ustreza svojemv namenu, je spod-tika in težka butara našemu krščanskemu ljudstvu, vir moderne skvarjenosti«. m takim besedam so »Slomškarji« »navdušeno pritrjevali in za to pismo, v katerem piše knezbškof take stvari — mu sklenejo poslati- vdahostno izjavo«: —-Tako »Slomškarji« zametujejo in postajajo nevarni avstrijskim zakonom, po katerih je naša šola urejena, katere je potrdil sam cesar in katere izpolnjevati so se pod prisego zavezali sami. Krivo-prisežniki, ste li Šli na Sv. goro greh delat? — »U. T.« Na c. kr. pripravnici za srednje šole na Proseku prične Šolsko leto dne 19. septembra s sv. mašo, zatem se bode vpisovalo novodošle učence, na kar prične hitro redni poduk. Učenci se morajo javiti v spremstvu starišev oziroma namestnikov. Dovršiti morajo peto oziroma šesto leto. Prinesti morajo s seboj zadnje šolsko spričevalo z dobrim v s p e-liom, na nezadosten vspeh se ne bode oziralo, rojstni krstni list, spričevalo o zdravih očeh in o cepljenju kožic. Železnica Gorica-Červinjan. — Koncesija za zgradbo te železnice je došla. Gradila se bo po prvotnem načrtu dež. odbora. Postaja v Gorici bo blizu tovarne Weis na levem bregu Soče. postaja bo potem v Podgori, Ločniku, Slovren-cu, Gradišču, Marijanu, Romansu, tapo-ljanu, Ajelu, Saciletu in Červinjanu. V Šturjah pri Ajdovščini so sklicali v četrtek kranjski klerikalci shod. Alj za-vedni možje in mladeniči so preprečili ta shod, da klerikalni zveličani niso prišli do besede!. . ¦¦ •„ • Železniška zveza od Štanjela-Kobdil črez Štorje do Divače. — C. kr. mini-sterstvo avstrijskih železnic je obvestilo deželni odbor meseca junija t. 1.,' da je ukazalo napraviti splošen načrt za železniško zvezo od Štanjela - Kobdil, črez Štorje na Divačo. Izdelek gorenjega načrta je bil poverjen inženirju g. Maksu Piche v Pragi z naročilom, naj takoj prične s potrebnimi deli za trasiranje proge. Deželni odbor je obvestil o tem prizadete občine s povabilom, naj skrbijo, da bo inženir nemoten izvršil poverjeno mu nalogo. Danes je splošen načrt te železniške proge končan in nadejati se je, da še bojo precej določile komisije, ki naj pregledajo traso, in določijo postaje s tem namenom, da se bojo lahko napravili podrobni načrti in se bo izpeljalo delo. »Podestraria di Anhovo«. —- V rokah smo imeli delavsko knjižico, katero je dalo županstvo v Anhovem, neki tamoš-nji domačinki, ko je šla služit v Gorico. Knjižico je izpolnilo slavno županstvo v Anhovem po — laško! Torej vl čisti slovenski občini izpolnjujejo delavske knjižice, po laško! Škandal, da m» ga ni para! Občina je seveda ,v k 1 e r i k i 1 n ih rokah!! »Podestraria di Anhovo«! Kako se neskončno smešijo! Devetnajstletno dekle iz Semeniške ulice, ki je bilo pobegnilo iz Gorice, se je že vrnilo. Deklica si je premislila iti v smrt ter šla rajši lepo nazaj k starišein, katerim pa je bila napravila nemalo strahu in žalosti. Kaiser-feve glasbene šole na Dunaju. Pouk na teh šolah prične 15. sept ozk. 1. oktobra (37. šol. leto). Poučuje se: glasovir, orkestralna godba, petje in teorija. Tam obstoji tečaj za državne izpite in tečaj za kapelnike. Za manj premolne je večje število polovičnih in popolnoma brezplačnih vstopnic. Pojasnila daje, pisarna Kaiserjevih glasbenih šol, Dunaj, VII/l, Zieglergasse 29. Odprti lekarni, — Jutri popoldne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-LI- beri. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v Času od 11. do 18. t. m. Opozarjamo slav. občinstvo na inse-rat »Agro-Merkur« in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke. Naši deželani! Imejte pred očmi, da hočejo Lahi v Gorici 11. t. m. napasti mirne Slovence s palicami, bokserji in kamenjem. Kak odgovor je najbolj umesten na take tolovajske nakane, veste sami ter se boste ravnali po tem v Gorici. Slovenci, skup! Naš drugorodnl sovražnik nas hoče potlačiti in udušitt! V skupnosti In gospodarski osamosvoji je moč in bodočnost goriških Slovencev! Delajmo na celi črti v svojo slovensko korist! Moll-ov Seii je u na Želodcu trpeCe naprekoaljlvo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenčic&mi. Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejanje se sodnijsko »asledoje. Molla-vo Franc, žganje io tel za ribanje iivota. — BolcCine olaJStjoJe in okrepSolofe »ta-r»*atmo sredstvo proti trganja is preblajenja vsake vrste. Orijf. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicab. Glavna lekarna A. MOLL, c. is kr. dvorit iilolitk, Dunaj, TV,ulaub«n 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Uriatofoletti A. Gironooli. Solesh)il{. Občni zbor »Sokola« v Prvačini se je vršil 7. t. m. Izvoljen je o\i z vsklikom stari odbor, ki se že bavi z zgradbo So-kolskega Doma. Iveza narodnih društev. Iz Kreda. — Dne 28. avgusta je priredilo tukajšnje obmejno kmetsko-izo-braževalno društvo »Nadiža«, veselico z igro in plesom, katera se je v redu mirno in precej dobro iztekla. Obisk je bil povoljen. Kot prvi nastop mladega društva se je igra in petje izvrstno obneslo, vsa čast igralcem in pevcem, posebno pa g. Fr. Komelu, kateri se je pri tem delu jako trudil in vztrajal ^ navdušenjem do konca. Le tako naprej! le po knjigi, ki jo je izdala Prva kranjska tovarna testenin o H. Sistrhi zamtreš pravilno pripra Ijati Pekatete. Zahtevaj jo, pošlje se ti zastonj! Poaittčrirpregled. Reorganizacija čeških poslancev. — Dne 2. t. m. popoldne so se posvetovali pod predsedstvom agrarca dr. Udržala češki poslanci v Pragi v zborovalni dvorani češkega narodnega sveta. O posvetovanju, ki je trajalo skoro tri ure. so izdali sledeč komunike ali oficijelno poročilo: Parlamentarna komisija zveze čeških državnih poslancev je v svojem posvetovanju dne 2. septembra v Pragi z ozirom na sovražni sistem in na politični položaj soglasno spoznala potrebo organične združitve češke delegacije v državnem zboru. Iz tega vzroka se i? izvolila komisija, da izdela pravila skupnega kluba. — V debati so posamezni govorniki ostro napadali ministerskega predsednika radi odloka glede ljudskega štetja, ki določa, da se bo še zanaprej vršilo ljudsko štetje po občevalnem jeziku in ne bo narodnosti. Istrski deželni zbor bo sklican začetkom oktobra. ie seveda tudi meso .drago, škodo pa ima 'tudi mali'kmet. Proda marsikako žival, ki bi je drugače ne- prodal, ali > premoti ga visoka cena. No, potem živine ni v hlevu, denarca pa. tudinajrajše ne več v žepu. Živina se izvaža, tu je pa pomanjkanje. Tisti bogati agrarci-se redijo in-vlečejo velike dobičke od živine- pri taki draginji. Radi teh trpimo v glavnem. Ti pa so tudi k sreupriraščeni slepi avstrijski vladi.. Naj ukrene kaj parlament! Zrakoplovstvo. ~- Zrakoplovec Cha-vez je dosegel s svojim raonoplanom visokost 2680 m ter tako dosegel svetovni rekord za višino. Povodnji so divjale te dni po Morav-skem. Povodenj je povsodi napravila ogromne škode; prizadetih je obilo krajev; tudi ljudje so ponesrečili. Cesar je daroval 40.000 K, dunajski mestni svet 10.000 K v pomoč ljudstvu, prizadetemu po povodnji. Sovraštvo do Slovencev. — V bližini Gleichenberga je bila veselica. Ko se je kočijaž Janez Predikaka, doma iz St. Petra pri Mariboru, vračal v temi domov, so ga nemški fantalini s kamenjem napadli. Dva kilograma težek kamen, ki ga je dobil v glavo, ga je ubil. Surovine so nesrečneža potem pustile ležati v luži krvi. Kje so divjaki? Proti hazardnim igram, — Znano je, da so v Budimpešti doma hazardne igre. Zahtevajo seveda obilo žrtev. Pred kratkim se je umorit neki bančni uradnik Oblat radi velikih izgub pri kartah. Neki tovarnar je izgubil pred kratkim 200.000 ter bil ruiniran; neki poštar je ukradel 10.000 K, da je mogel nadaljevati igro pa vse zakartai; neki odvetniški uradnik je pobral iz pisarne velike svote ter jih zaigral. Baj" se hoče narediti konec hazardnim igram postavnim potom, da se zabrani igranje v privatnih klubih. Roparji so napadli v bližini iiudsona v Ameriki avtomobil, v katerem je sedel blagajnik »Atlas-Brick-Companv«. Mas-kirani roparji so vstavili avtomobil, ubili chaffeurja in blagajnika ter pobrali 50.000 dolarjev. Na to so izginili brez sledu. Strah Američanov pred Slovani. — Ameriško časopisje je v zadnjem času | jelo obširno pisati o slovanskih priseljeni-! kili. In vsi ti listi prihajajo do enega in j istega zaključka, da bo treba slovansko priseljevanje, ?'t ne popolnoma preprečiti, pa vsaj A-i;«tno omejiti, zakaj sicer se lahko v doglednem času prigodi, da bodo večino prebivalcev Združenih držav tvorili ne Anglosasi, marveč — Slovani. To svojo bojazen utemeljujejo angleški listi s statističnimi podatki iz pravkar končanega splošnega ljudskega štetja. — Smrtne obsodbe v Albaniji. — Vojno sodišče v Skopljem je obsodilo vodje albanske ustaje: Bar jam Muktarja, Ramo Bekirja, Rustan Regjepa in Zako Zejnela na smrt Sultan Mohamed V. je to smrtno obsodbo potrdil, vsled česar bodo vsi obsojenci te dni obešeni. Prebivalstvo dunajskega mesta. — Lani je Dunaj prekoračil svoj drugi milijon prebivalcev. Koncem ianskega leta je štel Dunaj 2.085.900 duš. Pred 100 leti je štel Dunaj 324.000 ljudi. Leta 1856. pri prvem popisu prebivalstva je štel Dunaj 473,590 prebivalcev. Razne vesti. Draginja mesa se čuti povsodi jednako. Cena mesu raste, živina je vedno dražja in tako se draži meso ter ne pridemo da znižanja cen, dokler se ne odpre vrat dovozu mesa od drugddi. Ni drugega pripomočka. Vse dosedanje odredbe, ki naj bi vzročile znižanje cen mesa, niso koristile nič, meso se le draži. Živine primanjkuje, zato je draga, potem flfiffa CD v J11*1' Dnifovka % opremljeni šobi UUU0 dO v III. nadstr. Primerni za dijnkc, ki imajo hrano'v'.Dijaški kuhinji*. Odvetnik Dr. S farne je — preseiipši se z Dunaja — odpri svojo pisarno p Coriei, Via Petrarea 3, L nadst (pri mestnem vrtu, tik Trgovskega Soma j. Uradne ure : 9 - /2, 3 0. Ob nedeljah in praznikih je pisarna zaprta. Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C in ITI. bodi Dam sueta dolžnost! Mali oglasi. Najmanjša pristojbina atane 60 tU. Ako Je oglas obselnejll se rafiana ta vsako besedo 3 vin. Hajprlpravnejie inserlranj« i» trgovce In obrtnike. Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na dsJeil (in celo v mojtu) nlhCe ne pozna, ker nikjer ne Inserirajo. Skoda ni majhna. m muMMJM ,rL. vanje ftr tirani ZMnfcTcf 4*feJJv^.^jiatfsTiv Driuoi nn7nr! , Dob,ro }'Pe,Jana brlvnica! DIliUV |lUI.Ui i brez konkurence,, se pi,oda. Gotova eksistenca, ugodni pogoji in cena: 1'rntati je v našem upravnistvu. Ha ot-annuanifl *» nraiM»»all- l>r*z hrana se fld dlflllUlal»|G- sprejme i dijak pri dobri družini. Naslov pove nase upravništvo. sprejmem na stanovanje in hrano. — M. Podbršček, ulica Codelli *t 1*. FnilraMrtet T^tSTST&f. ; občinstva v mestu in na deželi. Postrežba točna in čista. V zalogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa hjaničarska dela ter kupuje zmešane Senike lase od K 12 naprej kg. D najem se išče GOSTUIM z zemljiščem, blizu Gorice ali ob vipavski Železnici, Ponudbe z pogoji pod „Gosti lna" na upravo „Sode". l Lekarna Gristofoletti j J v Gorici. $ I • • ŽELODČNE KAPLJICE J T • »•¦Ia *u anl«na Parfnvanikana ^ Nekaj posebnega , nudi letošnja jesenska moda. Po tipu dunajske lovske razstave, sva izbrala nekaj najlepših izdelkov blaga av- strijske, francoske in angleške industrije, katerega sva zalo- žila ne le v o r i gi n a I n e m finem blago, temveč tudi po originalnih uzorcih posnetem blagu, cenejše vrste (imitacijo). Kot reklamno no- z znamko »v. Antoni Padovantkaga. Cena steklenici 60 vin. Zdravilna mot teh { kapljic je oeprskosljiva. ^ — Te kapljice vredijo • rs dno prebavljanje, | 5e se jih dvakrat na dan • po jedno žliftico popije, t ukrepe pokvarjeni te- J ilodec, 8tor6, da igine J tVafirtvena znamka), j fcfatkeitt tUVL OttlO- T A tica in žiTOlna lenost (rartvost). Te J J kapljice tudi store, da človek raji je. | A - • fristofolettijeva pijača iz kine J J in fa\nm najboljši pripomoček pri J c lil ZUlVLa, zdravljenju s trskinira oljem. ^ A • I Ena steklenica atane 1 krono 60 vin. ¦ \ i Ulju J no naznanjava si. občinstvu, da svu otvorila na TrflllliElll SfLt1. *, irgooino i železnimi, ftactrias-itml predmeti In kohlnjsko posoda. — Cene zmerne. — Priporočava se si. občinstvu. — Z odličnim spoštovanjem !HotDbi$ & deotilli. 30 let obstoječa strokom krojačnica za gospode viakega stana. Zaloga usakoursfnega blaga iz inozemskih in čeških touaren ter izgj- touljenih oblek. Blago na meter po najnižih cenah. = Zaloga blaga = za sokolske kroje. Ha željo se obleka tndi ukroji Zaloga orožja in vse oprave k uniformam, ter tndi za brate »Sokole", samo v trgovini M. POVERAJ v Gorici na Travniku Štev. 5. vost bova prodajala te vrste blago po izredno nizkih cenah. Cenjene čitatelje torej opozarjava na to najino poročilo ter jih prosiva, da si b' go-\ole ogledati pred nakupom blaga za jesen, najine velikanske izložbe, kjer je razstav- ljeno najnovejše blago za žen- ske obleke, kostume, bluze ter Vaša žena bo sila zadovoljna, če ji' preskrbite Pilndčkovega specialnega toaletnega mila „LAN0L" ki usluarja in ohranjuje krasno in zdrauo polt. Edini izdelovale!j J. Pilnaček, c. in kr. dvorni zalagatelj slara Čisto češka tovarna za pralno in toaletno milo, parfume, voščene in povoščene sveče za cerkve, stearinove in pe afinove sveče za domačo rabo, Kraljičin Gradec (Kralove* Hradec) Kralj. Češk". Zahtevajte ga v vseh lekarnah, drogerijah, milarskih in galanterijskih trgovinah. Kjer ga ni v zalogi, naravnost iz tovarne. Pošljite K 8-—, pa dobite franko tucat „Lanolov". s flouodošli morci za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič. — krojaški mojster In trgovec v Gorici Tržaška ulica št. 16 (v lastni hiši).; Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar uelika množina raznorslnih uzorceu blaga kakovosti iz ausirijskih in angležkth touaren najrazličnejših za vsaki stan. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = Bojuj se proti pijančevanju. :- dokler je šč ^rts* o >;*< Besi pijači ndanega predno' je Uničene njegovo zdravje, vesolje do dela In njegovo premoženje, — in predno ga je pobrala smrt, Aikolin je sredstvo g katerim st omogoči, zad«$ab kakor: napovedi, prošnje, pritožbe in reknrze. Dajem nasvete in informacije, zračunam in preskrbim kolekovanje knjig za trgovce in obrtnike itd. Reševanje hitro in točno. — Prevzemam tudi zavarovalna ter razna druga zastopstva in oskrbovanje hiš. .„.,.•• , Pisarna se nahaja: V Goriei, ulica MaJtioli »t. 13 v pritličju (blizu selškega trga) in posluje: ob delavnikih od 8-1 popoldne in od 2-5 popoldne, v nedeljah in praznikih od 9-ril dopoldne. — Priporočam se z odličnim spoštovanjem RfltfBlf Slfll, c. kr. davkar v. p. Spet pojdejo strastni turisti v višino i>l padali bodo globoko strašno. Ce nočeš z visokega pasti v dolino, ostani doma in pa nosi „Ohou. „0H0" J. Medved, Gorica Tekališče. Josipa Verdi It. 32. Odlikovana pekarlja in sladčičarna Indrej fajt Gorica Tekallšče Frana Josipa štev. 2 Podružnica v nI. fflunlcipio št. 2. Sprejema naročila za vsakovrstno pecvo najfinejše vrste, pecivo za nove maše, godove, kolače za birmance, poroke itd. — Vsa naročila izvršuje točno in solidno po želji naročnikov. Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Vse po zmernih cenah. Tokajec, kralj vseh vin! Kar je mleko nežnemu otroku, to je odrastlim ljudem pristno tokajsko zdr;ui!t)i> vino! Zdravniško priporočeno, postavnim zahtevani odgovarjajoče tokajsko vino je zdravilo za mlade in staro in ne bi smelo manjkati v nobeni hiSi. Čisto, noponarejeno tokajsko vino ozdravlja poseimo želodčni* nadlcgt, pomanjkanje krvi. vstvarja apetit in vzbuja v veliki meri veselje do življenja pri mladih in starih. — Produkcijo vseh naših vin nadzoruje država in ta vina je razglasilo visoko kr. ogr. polje-deljsko muiistevsivo kot edina zdravilna vina. Zraven zdravilnih uspehov nudi Tokajec tudi izboiv-n «2it«k! — Da se omogoči vsakomur uživati ta biser med vsemi vini, smo sestavili skrbim d\v kolekciji, kateri razpošiljamo v vse kraje franko zubojiiine in franko poštnino in sieer Kolekcija št. 1. j >Uik!#niea 0.5 1 petletnega med. - Samorodec (Saciorodimr) j ,, 0.5 I osemletnega „ ,, " ., „ 0.25 i petletnega med. - samotoja (Augbruch) „ 0.25 1 osemletnega ., „ „ j Kolekcija št. II. ] pet steklenic 0.7 I petletnega med. - Samorodca (Samorodimr) ! ,, „ 0.7 1 osemletnega „ „ „ ' , ,. „ 0.5 1 petletnega med. - samoto5a (Ausbruch) I •i » ••• l osehiletneg.i „ „ „ j Kron 9' - brez kakih drugih izdatkov-! proti povzotju ali predplačilu gor. zneska. kron 63*50 brea kakih drugih izdatkov! franko zabojnine in franko postaja, plačati tekom 30 dnij od datuma na fakturi. Akcijska družba tokajskih vinskih producentov § (Gesellschaft Tokajer Weinproduzenten A. G. Vertriebs-Abteihmg) Budimpešta V„ Lipot-kornt št. 2. Odlikorana skoraj v tseh državah« Zahvalna in priznalna. pisma od visoke in najtiSje gospode. Dobri zastopniki, ki imajo v višjih krogih znance in tudi dostop v te kroge, si lahko zogotov* s priporočanjem naših vin lep sraslužek, oziroma tudi stalno plačo! fflgro-Wler!kur v Ljubljani. (^adi)i prostori iJaijez ^?dit)o&i alica šM. 8. Podružnica Trst, ulica Stadion it. 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu. Agro-Merkur je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupo-=. vanje blaga , POZOR! Umetna gnojila, galica, žveplo, krmila, semena, stroji in orodja. POZOR! Vina, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina! — Sir, maslo. Žita, moka, olje. ftd. Agro-Herknr preskrbi sploh nafto blago. — Agro-Ierknr kupuje vse pridelke . in izdelke. • Cene najugodnejše! Postrežba točna! Zahtevajte pravila,.cenike, ponujajte svoje pridelke! ¦ ^^^^^H Velika zaloga dvokoles od ¦¦¦¦¦ >| 30-300; šivalnih strojev od K 30-250; gramofonov od K 15-1500; plogče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t d. — Mehanična delavnica pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 34. Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej. POSLANO*) Z ozirom na »Poslano« gosp. Artura Bullo, priobčeno v listu »Soča« št. '.>!. z dne 11. avgusta 1910., prosim, da slavno uredništvo priobči v smisli. J? 1°. tisk. zakona sledeči popravek: Ni res, da se izvid poskuse val išča iz Gradca glede kemične analize različnih izdelkov g. Artura Bullo in sicer masti, slanine itd., ki jih je zaplenila oblast pri raznih trgovcih, njegovih odjemalcih v Gorici in pri gospej Schidlo, glasi, da so vsi njegovi izdelki dobri in naravni; res pa je, da je c. kr. splošno preskuševališče živil v Gradcu v svojem mnenju z dne 20. jati. 1910. list 9 kazenske pravde proti obdolžencu Arturu Bullo opr. št. Vr VIH .a)7, 9 c. kr. okrožnega sodišča v Gorici označilo poskus-njo, izvirajočo od masti, kupljene pri Arturju Bullo za: »pokvarjeno, škodljivo in oljnato«. G o r i c a, dne 3. sept. 1910. Josipina Schidlo. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Anton Potatzky v Gorici! Na eretl BafttetJ« 7. .»GOVINA NA DROBNO IN DEBELO. N«)oene]e kupnvallee ilriberikegi It drebn«gi!| blagi ter tkaili, preje li iltlj. ' POTREBŠČINE 21 piiarnlce, kadilce In popotnike, NajboljSe Sivanke za šivalno stroja,] POTREBŠČINE ga krojafo in fovi/at/e* Stetlnjlce. — Eožnl venol. — M asu J knjlilee. fišna obuAala zavss letna časej Posebnost: Semena za zcUojave, trva in dafeijeI Najbolje OBkrbliena salona ?a> kramarU kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgijj Ludovik Borovnil = puSkar = i » BOROVLJAH (rerlach) na Koroški se priporoča za nabavo pušk na krojni drobni svinec, pušk brez ali z pett-lirB najboljšim strelnim učinkom. Veliko 5J| dišče samokresov (revolverjev), repe« pištol, fiobert-pušk in klicev za vsakovivj zverjad po najnižjih cenah. i Imam tudi veliko delavnico za poprav i jj« pušk iti samokresov. Poprave'izvršujem fl čno, trpežno in v kratkem Času. Na s M mojo stroko spadajoča vprašanja odgovo-g z veseljem ter dajem potrebni svet. Slu1.« ske in nemške cenike pošiljam, ako sJ pošlje natančen naslov franko iti p<»>""p prosto!!!! f Cene hrvz konkurent-. GORICA le o G1edaliikfnl.lt. 14 4- M. Gal 4 IS Kilni pasovi. Preveze za živiš Elastične nogovice in preveze za [5 krčne žile. OrtopedifiBi aparati m J |§ razne priprave zit bolniki'. mX Gumijaste cevi in rjuhe. Irigatorji, 1 k termometri, raznovrstni klisiirji, I tj zračne blazine in vsi gumijasti:] I* predmeti. I* Parfumi, mila, glavniki, ščetke z.i 15 zobe, ogledala, čevlji za deževni "< vreme in nepremočljivi dežn plošči. Bretrtlr. Br«*trll«>. POZOR ! le v (lileilaHiški ulici ši. 14. Rimske toplice U TrŽiČU (Monfalcone) Primorsko. Stalna temperatura 3S—40rt. Učinkuje proti revmatizmu, protinu, bolečinam bedrih, živčnim boleznim itd. ------Zdravljenje pod zdravniškim nadzorstvom. — Avtomobilni omnibus. Cenike in pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo kneza Aleks. Thurn in Taxis-a | v Devinu (Primorsko). Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom, NaeelBtvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in ane 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra »905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po "2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrcstovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevaica določi tudi na 10 ah vec let. * Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine V# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'.% vezje, stalno naložene pa po dogovoru Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po -20 k.-on. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. ni nI°.I*iwila S0,se jazP°Bl»la. vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo.