Letnik XXVII — Štev. 14	3. aprila 1975	Cena 4— šil. P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Reka: tragedija v bolnici: 25 novorojenčkov mrtvih!
Atentat na KHD pred razjasnitvijo?
Da „nt“ ob atentatu na biro Heimatdiensta svoj namig ni stresel iz rokava, se je izkazalo te dni: policija je kar v redakciji aretirala reporterja VZ Petra Jauka. Izkazalo se je, da je iskan goljuf. Poleg tega — tako poroča tudi nemško časopisje — ga spravljajo tudi v zvezo z atentatom na biro Heimatdiensta. „nt“ je 14. novembra 1974 pisal, da se je nekaj dni pred atentatom ustavil pred birojem avtomobil. Iz njega je skočil sopotnik in fotografiral poslopje. Vozač je bil neki reporter VZ, sopotnik pa — Peter Jauk.
Nenadni, doslej še neraziskani požar je v petek ob treh zjutraj spremenil porodniško sobo v kliniki „Dr. Zdravko Kučič" v sobo smrti. Zadušilo se je ali zgorelo 24 novorojenčkov. Štirje preživeli pa svoje življenje začenjajo z opeklinami tretje stopnje. Njihovo stanje je po izjavi dr. Ljuba štanfela, šefa kirurškega oddelka otroške bolnišnice na Kantridi, kritično.
Zavod za sodno medicino reške medicinske fakultete je indentifici-ral žrtve. Široko zastavljena preiskava organov javne varnosti o vzrokih nesreče še ni prišla do sklepnih rezultatov. Raziskovalni center okrožnega sodišča na Reki je v prvem uradnem sporočilu objavil, da je prišlo do nesreče v so-
bi za novorojence v drugem nadstropju. Po prvih preiskavah je požar nastal zaradi napak na električni napeljavi v sobi.
Preiskovalni sodnik centra Vladimir Pavič je formiral ustrezne strokovne komisije, ki podrobno raziskujejo vzroke nesreče, pa tudi odgovornosti zanj.
Milan Zatezalo, namestnik okrožnega javnega tožilca, pa je povedal:
„Razen napak, ki so nastale na električnih inštalacijah, gre ob tem primeru, v tej tragediji, gotovo tudi za odgovornost določenega števila ljudi. Lahko rečem, da bomo gotovo začeli preiskavo proti nekaterim osebam.
Škoti jan: proračun brez večine!
Edinstveni primer, da proračun za tekoče leto v občinski sobi ni dobil potrebne večine, se je primeril v četrtek v Škocijanu: za osnutek proračuna so namreč glasovali zastopniki tiVP in slovenske gospodarske liste, kar bi moralo zadostovati. Ker pa eden od mandatarjev OVP ni prišel na občinsko sejo (razmerje mandatarjev v Škocijanu: OVP 9, SPO 9, Slovenci 3, FPO 2), je dobil predlog finančnega referenta podžupana Trinkla le 11 glasov; potrebnih bi bilo dvanajst. OVP-jevski župan Drobesch, naslednik Vitusa Jesseja, je prišel zaradi tega v hude težave z termini: Splošni občinski pravilnik (Allgemeine Gemeindeordnung) namreč določa, da mora biti proračun pod streho najmanj do 31. marca.
Občinski odborniki so sprva razpravljali o načrtovanem obvozu Spodnjih Vinarij. Dva predloga sta bila predložena. Član občinskega predstojništva Picej (slovenska lista) se je izrekel za spodnjo progo: bilo bi prizadetih manj ljudi, zgornja proga bi poleg tega bila prestrma in bi imela tudi nevaren ovinek. Picejevemu predlogu se je pridružil tudi socialistični podžupan dr. Holzer, tako da je bil Picejev predlog končno tudi sprejet.
Naslednja točka je bila tudi cestna zadeva: cesta zapadno od Klo-pinjskega jezera. Na opozorilo, naj
ne bi gradili preveč cest okoli jezera, sicer tujci od samih cest ne bodo več prišli, se je oglasil tudi slovenski občinski odbornik dipl. inž. Koncilija in predlagal, naj občinski odborniki ne sklepajo o tem prej, preden ne bo znana proga avtoceste na jug.
Točko „Preosnovanje tujih posojil" so občinski odborniki strnili v zadnjo točko, ki je bila hkrati tudi točka celotne seje: proračun za leto 1975.
Obe večinski frakciji sta pri tej točki dokazali, da v preteklih letih nista posebno dobro gospodarili:
občina Škocijan je namreč zadolžena do skrajnega. Socialistični podžupan dr. Holzer je očital županu, da bodo ob koncu leta — po dosedanjih podlagah — dolgovi narasli od 24 na 27 milijonov šilingov. Na to prognozo sta odgovorila župan in finančni referent (oba OVP) in s tem dokazala, da si obe večinski frakciji, kar zadene delanje dolgov, nimata drug drugemu kaj očitati: bivši župan Jesse je namreč, ko je zapustil županov stol, prepustil občino v takem finančnem stanju, da ni bila zmožna nobenih plačil. Ta debata o pra-
Pogled na slovenske občinske odbornike v škocijanu: od leve dipl. inž. Koncilija, Picej in občinski odbornik Polzer.
Šmarjeta v Rožu: možnar je detoniral v cerkvi - v ozadju narodnostni momenti
Škandalozen pripetljaj je vrgel žalostno senco na velikonočno slavje v farni cerkvi v Šmarjeti v Rožu: med povzdigovanjem je v cerkvi detoniral papirnat možnar. Župnik Janez Lampichler je moral prekiniti mašo, ker so eksplodirali taki možnarji tudi na pokopališču. Šele ko se je položaj malo pomiril, je s težavo nadaljeval z obredi.
K vstajenju v soboto zvečer je prišlo v šmarješko farno cerkev razmeroma malo ljudi: očitno zaradi vremena je bila cerkev, ki je druga leta ta dan bila nabito polna, na pol prazna — le polovica sedežev je bila zasedenih. Velikonočne obrede je že od vsega začetka motilo pokanje možnarjev. Doslej neznani storilci so postajali vedno drznejši: vedno bližje cerkvenega zida so eksplodirali papirnati možnarji. Župnik Lampichler, ki ima hude težave z glasilkami, kljub temu nadaljuje z obredi, čeprav vedno težje. Potem ko je nekaj možnarjev eksplodiralo ob cerkvenem zidu, je med povzdigovanjem postalo početje nahujskanih storilcev naravnost kriminalno: skozi odprta cerkvena vrata je ne-
kdo vrgel močan papirnat možnar (žandarmerija je ugotovila, da je za nabavo le-takega potrebno posebno dovoljenje), ki je tudi nekaj sekund navrh detoniral. Župnik, ki je ravnokar držal v roki hostijo, jo je moral spustiti. Trajalo je dobro minuto, da je mogel izdaviti prve besede: „Ne morem več maševati dalje. Prosim, da nekdo stopi ven in napravi red!" Molk. Obotavljanje. Manjkalo je civilne korajže. Nekateri so se celo še smejali, tako tudi občinski odbornik OVP VValter VVoschitz. Končno je vstal šolski ravnatelj Wolte in pogledal ven. Medtem so se tudi ostali verniki opomogli od strahu in župnik je mogel — čeprav z veliko težavo — nadaljevati. Kar pa ni odvrnilo nepoboljšljivih pobalinov, da so ob koncu maše vžgali še en možnar.
Ko je bilo vstajenje končano, je bilo ljudstvo tako prestrašeno, da nihče ni hotel kot prvi zapustiti cerkve, ker se je vsak bal, da bo zunaj spet kaj eksplodiralo. Nekdo se je potem le opogumil. Sicer ni počil noben možnar več, pač pa je stalo na trgu pred cerkvijo — kljub snegu in mrazu — nekaj o-
seb, ki imajo tudi funkcije v Land-jugend in v OVP. Nekateri šmarje-čani domnevajo, da so morale biti tiste osebe informirane o provokaciji z možnarji. Kajti tiste osebe, pravijo informirani Smarječani, po navadi stojijo med mašo v bližini spovednice in zadnjih vrat — ..prodajajo žegnano vodo". Na velikonočno soboto slučajno niso bili tam in slučajno je tam detoniral v njih odsotnosti možnar.
Izraz ..pobalin" za to dejanje najbrž ne bo pravilen, če si predoči-mo možne posledice tega dejanja: K sreči je bilo v cerkvi le malo ljudi in v trenutku eksplozije nihče ni bil v zadnjem delu cerkve pri spovednici. Ne bomo omenili možnosti, da bi katero od starejših ženic mogla ob eksploziji zadeti kap, toda močna eksplozija v majhnem, bi prav lahko povzročila pri kateremu od navzočih trajne posledice na vidu ali še posebej sluhu. Tako gledano, je bil pripetljaj dejansko kriminalen. — Ne glede na to, da se motenje verskih obredov zasleduje po kazenskem zakoniku.
(Nadaljevanje na 4. strani)
vilnosti finančne politike je dosegla svoj vrhunec v socialističnih napadih na finančnega referenta, tako da je moral župan odvzeti besedo Jesseju in Holzerju.
V tem poglavju so občinski očetje tudi razpravljali o dveh milijonih tujih denarjev, ki so preostali iz zadnjega leta. Dve možnosti so debatirali odborniki: Naj bi en milijon odplačali (drugi milijon je že služil drugim namenom) ali pa naj bi bil ta denar neke vrste temeljni kamen za financiranje novega občinskega poslopja. Kajti občinska u-prava mora delati pod zelo težavnimi pogoji, ker so npr. v prostoru, ki meri le 15 kvadratnih metrov, nastanjeni trije uradniki. O novem šolskem poslopju za Št. Primož pa zaradi hude finančne stiske še govorili niso ...
Občinski odbornik dipl. inž. Koncilija je ostro kritiziral osnutek proračuna: „Ta osnutek nima nobenega težišča, kar bi moralo biti predpogoj za vsako načrtovanje," je dejal Koncilija. Grajal je tudi preslabo dotacijo vzdrževanja cest in takšno drobtinico označil kot sramoto za tujskoprometno občino. Le 1,5 milijonov je na razpolago za precejšnjo cestno omrežje.
Okoli enajstih ponoči je finančni referent stavil predlog za odobritev rednega proračuna v znesku 20,3 milijonov šilingov — izredni je predvideval dohodke in izdatke v višini 13 milijonov. Socialisti so izrabili položaj in nezmožnost OVP, da bi medtem poklicala nadomestnika za manjkajočega občinskega odbornika: čeprav je imela OVP na svoji strani slovenske glasove, ji ni uspelo dobiti večine: 11 glasov (8 od 9 mandatarjev OVP ter 3 slovenski glasovi) je bilo premalo. Vsekakor se je izkazalo, da ima župan Drobesch v občinski sobi premalo avtoritete: pri zadnji točki — glasovanje o od kazanju nujnostnega predloga pristojnemu referatu — namreč ni mogel niti ugotoviti, kdo vse je glasoval za ta predlog.
Sodnik je postal žrtev atentatorja: v Rožeku je v torek dopoldne 45-letni trgovec Eduard Nietsch vdrl v uradno sobo rožeškega o-krajnega sodnika dr. Felixa VVeratschniga ter ga s streli iz revolverja zelo težko ranil. Storilca so prijeli. Potek dejanja pa je snemal tudi magnetofon, ki ga je prinesel storilec s seboj in ga pustil snemati.
Pretresljivo je potem bilo, ko so zaigrali orožniki Niet-schev magnetofon: Slišali so obupne klice sodnika na pomoč, ukaze atentatorja in strele. O motivu si preiskovalni organi še niso na jasnem: Nietsch je bil pred letom dni obsojen od sodnika na denarno kazen v znesku 1000 šil. Menda ima od tega časa naprej jezo na sodnika.
Nietsch je imel v Spodnjih Jezercah ob Vrbskem jezeru trgovino in v Kočuhi (občina Šmarjeta v Rožu) gostilno. Pravijo, da je bil dobro situiran.
Občina Dobrla vas je za Slovence gluha - zato pa JO.-Oktober-StraBe'
Tudi Dobrla vas ima zdaj svojo „10.-Okotober-StraBe“. T ozadevni sklep so sprejeli občinski očetje Dobrle vasi na zadnji občinski seji v četrtek. Proti nepotrebnemu ogrevanju preteklosti je edinole glasoval slovenski občinski odbornik dr. Luka Sienčnik.
Ker Dobrla vas nima več legendarnega ozkotirnega vlaka — „Fi-keja", tudi „BahnstraBe“ ni več potrebna, je bilo mnenje nekaterih Dobrolčanov, ki se vse preradi ozirajo na — menda slavno — preteklost. To mnenje so spravili tudi na dnevni red občinske seje. Da bi svojemu prepričanju dali
primerno težo, so s podpisno akcijo vsilili še drugim. Preteklost mora ostati preteklost, je bilo geslo: namesto po „Fikeju“ se bo imenovala cesta po plebiscitu — „10.-Oktober-StraBe“. Čeprav niso bili vsi tisti, ki stanujejo v „Bahn-straBe" oz. zdaj v desetooktobrski, navdušeni nad takim preimenovanjem, je podpisna akcija vplivala na občinske očete. Z jasnimi besedami je nasprotoval temu ogrevanju preteklosti edinole dr. Luka Sienčnik. „Po 55 letih s takšnim preimenovanjem ponovno vnašamo nemir v naše Ijud-(Nadaljevanje na 4. strani)
GOSPODARSTVO
Avstrijski in evropski trg z govejim mesom - po statistiki
Avstrijski, posebej pa še koroški govedorejci se že več kot leto dni borijo s težavami pri vnovče-nju klavnih govedi. Povpraševanje od meseca do meseca popušča, z njim pa padejo tudi cene klavnih in drugih govedi, medtem ko po mesnicah cene govejega mesa prej naraščajo kot popuščajo. Položaj na Koroškem je posebno hud zaradi tega, ker je izvoz klavnih govedi in govejega mesa s strani Italije že devet mesecev prepovedan in ker Avstrija drugih tržišč za svoje viške ne more najti. Izgleda, da je širom Evrope govejega mesa v izobilju. Pred tremi leti je bil položaj drugačen in po treh letih bo
—	verjetno — spet takšen, da se bodo industrijske dežele za mesto teple.
Po tem uvodu obrnimo pogled nazaj na zadnjih pet let. Jeseni 1970 je skrbni opazovalec razvoja na trgu z govejim mesom na osnovi zadevnih objav biltena „Agra Europe“ lahko prišel do zaključka,
—	da izvoz govejega mesa iz prekomorskih dežel v zahodnoevropske dežele pojema, ker te dežele komaj krijejo domače povpraševanje;
—	da je pričela potreba EGS po uvozu govejega mesa naraščati in da evropske živinorejske dežele teh potreb niso v stanju kriti;
—	da pa je med deželami EGS Italija po skokovitem naraščanju v letih 1965—1967 v naslednjih letih uvoz reducirala na sicer še vedno pomembne, a konstantne količine.
Tedanji čas je bil za avstrijsko govedorejo zelo ugoden. Zahodna Evropa je morala letno uvažati okoli 660.000 ton govejega mesa ali 2,640.000 klavnih goved. To pa je bilo 5 odstotkov tedanjega števila goved v EGS. Celokupni uvoz govejega mesa iz prekomorskih dežel v Evropo je znašal 932.000 ton. V tem času je imela Avstrija izvozni višek govejega mesa v vrednosti 100.000 pitanih goved in goved za nadaljno rejo. Ta ponudba je odgovarjala 3 odstotkom evropske potrebe po uvozu iz prekomorskih dežel. Pogoji za prirejo govejega mesa so bili torej v Avstriji ugodni.
Po letu 1970 je izgledalo, da se nahaja Evropa v obdobju, ko ne
bo mogla več docela kriti potreb po govejem mesu. Posebno očitno so prišla znamenja te nevarnosti do izraza tekom 1972. Pri uvozu govedine iz prekomorskih dežel je prišlo do resnih zastojev, širom Evrope pa je pričelo povpraševanje za njo iz meseca v mesec naraščati. V tem letu je Avstrija izvozila govedi in govejega mesa v vrednosti 178.300 goved. Cene za pitane bike in vole so na dunajskem trgu od avgusta 1970 do avgusta 1972 narasle za 3 šilinge na 21,30 šilinga za kilogram žive teže. Na tej ravni so se držale do jeseni 1973.
Avstrijski govedorejci so reagirali temu primerno. Ponudba klavnih telet je nazadovala, vsak jih je raje privezal in pital, število mladih goved se je spričo tega naglo večalo. Tako so v državnem merilu pri štetju živine našteli:
Kljub izvozu 311.427 goved v letih 1972 in 1973 se je njihovo število povečalo za 124.263 na 2 mil. 623.239 glav. V govedoreji je imela prireja mesa prednost pred prirejo mleka. V Avstriji enako kot v večini evropskih dežel.
V ta izredno ugodni razvoj na evropskem trgu z mesom je 1974 udarilo skoraj kot strela iz jasnega neba. Prva znamenja krize na trgu z govejim mesom so se v naši državi pričela kazati že leta 1973 v obliki devalvacij lire in revalvacij šilinga. Med prizadetimi krogi je vendar prevladovalo mnenje, da bo nazadovanje cen za govejo živino le kratkoročnega značaja, kajti povpraševanje za živino se ni zmanjšalo. Zato so govedorejci število telet za nadaljnjo rejo še naprej večali.
Toda na začetku 1974 je pričela domača ponudba preraščati povpraševanje za govejo živino. Padec cen je postajal čedalje bolj očiten. Izvozne cene, ki so prej
pozitivno stimulirale cene v prid govedorejcev, so čedalje bolj pritiskale na cene na domačih tržiščih.
V prvem polletju 1974 je še nekam šlo. Ob sicer padajočih cenah je uspelo izvoz goved nasproti prvemu polletju 1973 povečati za 40 odstotkov. S 1. julijem je EGS ukinila uvoz pitanih goved iz Avstrije. To se je zgodilo v času, ko je bila avstrijska ponudba mnogo večja kot pred letom dni. Že itak številčno za okroglo 10% višjo ponudbo so govedorejci še sami zvišali, ker so računali z zboljšanjem cen v poletni turistični sezoni. Zato so pomladi držali pitane bike in vole v hlevih in jih prodajali šele jeseni, ko so bili za 20 do 30% težji in cenejši.
Pritisk s strani ponudbe je na trgu čedalje nagleje naraščal. Postal je tako močan, da ga tudi pre-
poved uvoza govejega mesa, ki je bila v Avstriji uveljavljena s 1. 1. 1974 ni mogla več omiliti. Cene pitanih volov in bikov so na Dunaju do avgusta zdrknile na 18.22 šilinga žive teže. Na Koroškem, kjer je bilo dotlej pitanje bikov in volov zaradi bližine italijanskega trga posebno atraktivno, pa so iste cene proti koncu leta zdrknile na povprečje 16,75 šilinga. Intervencije države, dežel in kmetijske zbornice niso bile v stanju, da zboljšajo razvoj v prid kmetov.
Kaj obeta govedorejcem prihodnost? — Odgovor na to vprašanje je enako trpek kot so izkušnje preteklega leta. Leto, pa tudi v prvem polletju prihodnjega leta se na trgu z govejo živino razmere ne bodo izboljšale. Po štetju živine konec 1974 se je sicer število telet in mladih goved zmanjšalo za 6 %, toda to zmanjšanje letos danih pogojev ne more omiliti. Omiliti jih tudi ne morejo biki in voli, ki so bili z intervencijami javne roke la-
	1971	1973	razlika
telet do 3 mesecev	267.905	282.022	+ 15.117
govedi do 1 leta	508.999	554.618	+ 45.619
govedi med 1 in 2 leti	541.840	573.551	+ 31.711
govedi nad 2 leti	129.822	152.094	+ 22.272
krav	1,050.933	1,052.274	+	1.341
ni predčasno zaklani. Njihovo meso leži v zmrzovalnicah mesne industrije in v gospodinjskih zmrzo-valnih skrinjah. Konec januarja je bilo po zmrzovalnicah mesne industrije vskladiščeno meso 34.700 goved. Do 23. marca so se te zaloge povečale na 40.460 goved. Temu nasproti je bilo lani konec februarja vskladiščeno meso le 10.450 goved.
Te zaloge in odlašanje olajšav za uvoz klavnih govedi in mesa s strani EGS bodo celo leto pritiskale na domači trg. Lani je Avstrija v prvem polletju lahko izvozila še okroglo 75.000 goved, letos pa se bomo čutili lahko srečne, če jih bo mogoče izvoziti polovico. Zadnji razvoj na trgu EGS ne dovoljuje nobenega optimizma. Po poročilih biltena „Mitteilungen der gemeinsamen Agrarpolitik" je sta-lež goveje živine v EGS v zadnjih petih letih narasel za 8 milijonov na 80 milijonov goved. Od 1973 se je samooskrba te skupnosti z govejim mesom povečala od 87 na 99 odstotkov, letos pa se utegne prireja mesa povečati za nadaljnjih 5 odstotkov. Avstrijski pogoji za izvoz klavnih govedi in mesa so
torej zelo skromni, če sploh obstajajo. Domača ponudba pa bo za okroglo 25.000 glav večja, kot je bila lani, ko je bil še mogoč izvoz 132.000 goved.
Odgovor na vsiljujoče se vprašanje, kdaj bo prišlo do zboljšanja položaja na trgu z govejim mesom, je po vsem tem lahko zelo enostaven: prej ne, preden ne bo uspelo odpraviti pritisk s strani ponudbe. Ta pritisk bo pričel popuščati šele proti poletju prihodnjega leta, ker je bilo po zadnjem štetju število do leta dni starih govedi za 40.636 nižje kot konec leta 1973. Izgleda, da se bo tudi letos zmanjšalo, če bo v prihodnjih mesecih javna roka v obliki pocenitev teletine pomagala, da bodo kmetje prodali več klavnih telet. Pritisk ponudbe pa je mogoče omiliti tudi še z zakolji starih krav in z nadaljnjim doslednim uveljavljanjem prepovedi uvoza govejega mesa za industrijsko predelavo. Medtem vendar govedorejci ne smejo ponoviti napako preteklega leta, ko so preko časa spitane vole in bike držali v hlevih, ker so čakali na boljše cene.
(bi)
Nemška manjšina na Danskem -model za manjšinsko ureditev?
Od 23. do 27. marca se je vršil redni velikonočni seminar mladinske komisije FUEN (Federalistična unija evropskih narodnosti) na Knivsbergu na Danskem. Ob tej priložnosti so se zastopniki narodnih manjšin iz vseh predelov Evrope seznanili z manjšinsko ureditvijo v Severnem Šlesvigu.
Za člane organizacije se je stavilo vprašanje sprejema eksilnih organizacij. Prevladovalo je mnenje, da so redni člani le tisti, ki so pripadniki kakšne avtohtono živeče narodnostne manjšine. Zato tudi mladinska organizacija sudetskih Nemcev ni bila sprejeta v FUEN.
Za predsednika mladinske komisije je bil potrjen Heinrich Schulz, za tajnika Olav Meinhardt, za podpredsednika pa je bil na novo izvoljen Gerhard Emrich iz Gradiščanskega.
Velikonočnega seminarja se je udeležilo deset narodnih manjšin: Danci v Nemčiji, Nemci na Danskem, Bretonci, Frizijci, Francozi in Nemci iz Aoste, Nemci iz Elza-cije, gradiščanski Hrvati in koroški Slovenci. — Koroške Slovence je zastopal dunajski študent Janko Kumer.
Seminar je nudil udeležencem priliko, da so se na licu mesta seznanili s praktičnim položajem tamkaj živeče narodne skupnosti nemške manjšine. Le-ta tam uživa
pravice v tašni meri, da jo zavida marsikatera druga. Tudi gmotna podlaga za obstoj narodne manjšine je v zadovoljivi meri dana.
Tudi odnos večine do manjšine — morda ravno zaradi naklonjene manjšinske politike je vse drugačen: primeri nacionalne nestrpnosti, kot se pojavljajo na Koroškem vsak dan, bi bili zgoraj izjema.
Koroška stvarnost — v NAŠEM TEDNIKU
■ Po poročilu v tržaškem »Zalivu", revija za književnost in kulturo, je znana francoska književna revija „Esprit“ prinesla v prevodu odlomke iz romana »Nekropola", tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Pisatelj Boris Pahor sam omenja v dnevniku, objavljenem v »Zalivu", ta svoj osebni in tržaškega slovenskega pisanja uspeh: »Po vojski je naše kulturno prizadevanje stremelo po čim bujnejši rasti, da bi dopolnili vse zamujeno po letu osemnajstem," piše Pahor, »v mojem primeru je šlo za zavestno odločitev, da svojo izrazno sposobnost porabim za poglobljen prikaz naše usode."
Od 1. aprila naprej varnostni pasovi
Od 1. aprila naprej velja v Avstriji nov predpis: vsak avtomobil mora biti od tega dne naprej opremljen z varnostnimi pasovi. Izjema velja le za tiste avtomobile, ki so bili pripuščeni pred letom 1968. Doslej pa še ne obstaja noben predpis, da se morajo vozniki dejansko tudi opasati. Nekateri vidni pravniki namreč trdijo, da bi takšna obveznost bila v nasprotju z zakonskimi določili o osebni svobodi. Kljub temu bo vsak avtomobilist indirektno prisiljen, da uporablja varnostne pasove: zavarovalnice bodo namreč v civilnem postopku navedle lahkomiselnost voznika, ki se je poškodoval brez pasov, kot vzrok, da jim ne bo treba plačati.
Od dragega leta tudi poletni čas?
Da bi pri uporabi električne energije še bolj varčevali, diskutirajo trenutno v parlamentu uvedbo posebnega poletnega časa. To bi pomenilo, da bi od 1. marca do 31. oktobra bilo treba premakniti kazalce ure za eno uro naprej. V praksi naj bi to prineslo boljšo uporabo naravne svetlobe, manj porabe električnega toka, gospodarsko gledano cenejšo produkcijo. Prebivalstvo pa naj bi zvečer imelo večjo potrebo po konzumnih produktih, kar bi zopet koristilo gospodarstvu. V Avstriji so že leta 1916 uvedli poletni čas. Trenutno s uspehom prakticira poletni čas Italija, Velika Britanija, Poljska, Sovjetska zveza in druge. Srednjeevropski čas naj bi ostal osnova.
V letu žene: pen-zija tudi za vdovce
Tudi vdovec naj bi dobil penzijo: to je najnovejša variacija osnutkov za nadaljno zakonito enakopravnost obeh spolov. Doslej je tako, da je na tem področju zasigurana le žena. Če mož umre, dobi penzijo po njem, vseeno, ali je žena sama delala ali ne. Popolnoma v znaku enako pravnosti bi bilo, pravijo zagovorniki take rešitve, če bi tudi moški bili deležni kot vdovci penzije. Zaenkrat se kaže na obzorju le ena kompromisna rešitev: ne penzija za vdovce in ne za vdove, ampak penzija za vsakogar. Višina naj bi bila odvisna od vplačila. To pa bi pomenilo, da bi imeli samo še »poklicne zakone". Pravična rešitev ne bi bila: vsaj za tiste, ki manj zaslužijo.
Konjunktura se je v Avstriji končala
Hitreje kot je bilo za pričakovati, se je tudi v Avstriji končala konjunktura. Kakor poroča zadnje poročilo instituta za gospodarsko raziska-vanje, se je tudi sesul eks-portni boom, doslej zadnja opora visoke konjunkture, zaradi padca konjunkture po celem svetu. Ta preobrat tendence pa se — vsaj zaenkrat še ni pojavil na trgu delovnih mest in pri razvoju plač. Kljub temu znaša brezposelnost 1,85 odstotkov. Tudi pri nas se pojavlja efekt drugih držav: gospodinje kupujejo manj in kljub inflaciji varčujejo. Podjetniki ocenjujejo položaj podobno kot leta 1967, ko je prirastek znašal le 2,5 odstotka.
Razvidno pa je iz poročila, da bo naslednje še slabše.
Projekt V0EST v Afriki spet odprt
Da bo zvezni kancler in bivši zunanji minister dr. Bruno Kreisky tudi dejansko bojkotiral industrijski projekt VOEST v Južni Afriki (nt je poročal), ni več tako jasno. Kajti ko je Kreisky dejal, da obstojijo resni pomisleki proti projektu v državi, ki prakticira politiko apartheida — ločitve ras, je kot en mož bila vsa opozicija proti njemu. Kreiskyjev argument, da bi soudeležba pri tem projektu bil nepotreben eksport kapitala, pa tudi, da bi druge države tretjega sveta mogle bojkotirati Avstrijo, je bil na mah izbit. Apartheid menda že ni tako hud, Avstrija pa potrebuje delovna mesta. To je »uvidel" tudi Bruno Krei-sky in dejal, da bo zadevo še premislil.
Michael Guttenbrunner na 2. tinjskih literarnih pogovorih:
flDie gedrechselfe Kniippelbrticke"
(Nadaljevanje in konec)
Aber auch die Slovvenische Par-tei geht nicht leer aus. Daniel S p i t z e r, verspottet sle in sei-nen Reisebriefen aus Bad Veldes in Oberkrain 1867. So wenn er
schreibt: ....die Welt ist hier mit
Slovvenen verschlagen," und dann fortfahrt: „Klagenfurt ist eine durch und durch deutsche Stadt; aber schon vor den Toren derselben wird die Zunge schwer, und bringt nur noch slovvenische Laute hervor. Das karntnerische Slowenisch ist iibrigens ganz und gar verschie-den von dem krainerischen Slo-vvenisch, und wenn der Slovvene aus Karnten den Slovvenen aus Krain nur schvver versteht, und um-gekehrt, so ist doch beiden das Hochslovvenische, vvelches die Slo-wenissimi im Abgeordnetenhaus sprechen, noch unverstandlicher."
Und vveiter: „Wenn man die Verhaltnisse hier kennt, begreift man dann leicht, vveshalb diese (die slovvenischen Abgeordneten) fiir das Konkordat einstehen muBten. Ist es doch die Geistlichkeit in Karnten und Krain, vvelche uber alles Deutsche das Anathema aus-gesprochen und die Bauern in den Slovvenismus gehetzt hat. Die gro-Ben Slovvenenfiihrer hatten ohne die machtige Beihilfe der Kirche nichts durchgesetzt, aber von der Kanzel herunter hat man gegen das Deutschtum gepredigt und den Bauern, vvelche ihre Kinder nicht Deutsch lernen lieBen, den Him-mel, ja noch mehr, vvohlfeiles Salz, versprochen. Wenn der Bauer be-griffstiitztig vvar, nicht glauben vvollte, daB Deutsch und Satanas eins und dasselbe seien, das eine Argument hat ihn immer tiberzeugt, daB ja das Steueramt deutsch sei.“
Seitdem sind mehr als hundert Jahre zvveisprachiger Demagogie und Gevvalt ins Land gegangen. Ich erinnere nur an die sog. „Aus-siedlung" der Slovvenen unter Hitler. Aber die zvveimalige Beset-zung des Landesteiles durch jugo-slavvische Truppen vvirkt auch tort. Sie ist aus dem Krieg heraus er-folgt, in dem Karnten jedesmal bei den Besiegten vvar, und findet, als Teilgeschehen von Staatszerfall, Staatszerschlagung, Staatsgrun-dung, seine Erklarung. Mit Recht und VVahrheit an sich haben mili-tarische Aktionen nichts zu tun. — Der Gevvaltschritt ist gesche-hen, gelungen ist er nicht. — Hier ist, ganz allgemein, zu bedenken, daB den Menschen, die so viel unter Unrecht leiden, tatsachlich nichts ferner liegt als das Recht, das jeder nur als ein ihm abge-brochenes begreift, als eines Gan-zes nie erblickt. Was im Streit von der schon an sich schvvachen Rechtsanschauung der Menschen ubrig bleibt, ist nichts.
Vor hundert Jahren vvar Slovve-nisch-Karnten noch eine natiirliche Realitat und die Republik der Gei-ster, vvie der alte Humanismus und die Aufklarung sie zum Kosmopo-litismus ausgebildet hatten, vvar es nicht minder. Im Nekrolog der Ca-rinthia auf den Slovvenischen „Na-turdichter", Michael Andreash, 1861 (Juniheft) heiBt es:
„Derselbe vvar geboren zu Feistritz im Rosenathale den 28. September 1762, gestorben in der Pfarre St. Jakob im Rosenthale im Jahre 1821. Eines Bauern Sohn, kam er, statt in die Schule, in fruher Jugend zum Web-stuhl. Der Trieb, sich in seinem Hand-werke auszubilden, brachte ihn zu seinem Bortenvvirker nach Maria Elend und auf seiner VVanderschaft besuchte er den deutschen Teil Karntens. Nun eignete er sich das Lesen, die deutsche Mundart an und iibte sich im Schreiben des Deutschen und Slovvenischen. Ohne je den Unterricht in der
Musik erhalten zu haben, setzte die-ser slovvenische Dupont die Melodie zu allen seinen Liedern selbst..." Andreash wird dann noch im Bilde vorgefuhrt, vvie er, am VVebstuhl sitzend, immer ein Buch vor sich aufgeschla-gen hat, in dem er Mest, und vvahrend er mechanisch den VVebstuhl in Gang halt, im selben Rhythmus denkt er in sich hin und her, vviever sich in den Sinn einer Strophe einvveihe, und iiber-legt, wenn es z. B. bei Schiller gelingt, „wie er es am besten und verstand-lichsten slovvenisch geben konne."
Ein eindrucksvolles Bild, dessen unschuldiger, rein geistiger Anblick eine giinstige VVirkung auf uns aus-iiben solite.
Und nun erlauben Sie, daB ich mich in der eigentlichen Sache kurz fasse und die gegenvvartige slovvenische Literatur in Karnten an ganz vvenigen Beispielen nicht einmal explizire, sondern nur strei-fe, eine Kraft, einen Hoffnungs-schimmer, eine Gefahr anzudeu-ten.
Die markanteste Erscheinung auf diesem Gebiet ist ein Toter: Prežihov Voranc, alias Kuhar aus Kotlje im Miestal, dessen Kenntnis vvir zum Teil der Obersetzung Janko Messners verdanken. Prežihov Voranc kommt nach Cankar; seine literarische Technik scheint dagegen alter zu sein. Ein interes-santer Fali, der mir erlaubt, gegen eine bekannte Schablone vorzu-gehen, derzufolge politischer und literarischer Radikalismus unzer-trennlich sind. Sie sind es nicht immer. Es gibt da auch neuen VVein in alten Schlauchen und neue Schlauche, die iiberhaupt leer sind. Ich kann es mit dem groBten Rešpekt vor Prežihov Voranc sa-gen, daB er mehr ein Romantiker, als ein Analytiker ist. Er sieht die Menschen von Natur groBer als daB er sie nur verkleinert und vergro-Bert šahe durch Politik. Janko Messner fragt: „Ist Prežihov nun ein Jean Giono der Slovvenen? Dazu ist dieser zu poetisierend. Ist er ein Hemingway? Dazu ist dieser zu redselig. Ist er ein Poe? Ein Hamsun? ein Scholochovv, ein Silone, ein Perkonig? — er ist Prežihov..." Richtig; und er ver-dient Schutz gegen die bloBe Mog-lichkeit und den Ehrgeiz gevvisser Vergleiche.
Meine Antvvort lautet: Kein slo-vvenischer Silone; dieser ist nuch-terner. Kein Hemingway; das er-gibt uberhaupt keine Proportion. Kein Edgar Poe, kein Scholochovv, und noch vveniger ein Perkonig, der mehr als GroBere fiir den Ver-gleich vemissen lieBe. Was Hamsun betrifft, fehlt es Prežihov nicht an Sinn fiir Blut und Boden, nur an der beriihmten Ironie des Norvve-gers. Im Rahmen Messners zu ant-vvorten, ist Prežihov Voranc am ehesten ein linksradikaler slovve-nischer Giono; und das vvare gar nichts Schlechtes.
Tatsachlich ist Prežihov er selbst, der arme, vielgevvanderte Mann aus Karnten, ein neuer slo-vvenischer Odysseus, ein gar nicht so spater Nachfahre Cankars, Kommunist und Mythizist zugleich. Ich habe den Eindruck, daB er, so vvie Zola, als Dichter groBer ist und daB er, vvenn er den Kampf der Menschen um Freiheit und Brot schildert, und vvie er sie schil-dert, mehr Mythen bildet, als er Miseren schildert. Als vvare es sein Ziel zu sagen: Die Naturkraft ist starker als die Verhaltnisse.
Bei Janko Messner, ist die durch die Verhaltnisse bevvirkte Deformation voll-standig, der Druck erdriickend. Karnt-ner Slovvene sein, heiBt bei ihm: le-benslanglich genarrt, getreten, verge-vvaltigt vverden. Dabei gelingt es ihm, sovveit ich urteilen kann, nicht wirk-lich, zu sagen was er leidet. Die Gri-
masse ist starker. Sein „Gesprach zvveier Ungeborener im Bauch einer slovvenischen Mutter" ist ein Beispiel miBlungener Satire.
Als ein Hoffnungsschimmer er-scheint „Mladje“, eine Zeitschrift, vvelche die jungen slovvenischen Gei-ster unter sich bestarken kann, als einer neuen Karntner Schule, in der es naturgemaB verschiedene Klassen gibt; das Bestreben muBte in der Polemik eine moglichste Verallgemeine-rung sein, und in der Poesie eine Ver-fielfaltigung es muBte Gedichte reg-nen. Man muB Erfahrungen mit Ge-vvittern haben. Es kommt aber, vvenn man sie hat, alles darauf an, sie als Blitzschutz fiir sich und fiir die ande-ren bekannt zu machen, und dem rei-nen Vergniigen zu dienen vvie Lev Detela mit seinem Buch „Erfahrungen mit Gevvittern". Hier ist eine gevvisse Hebekraft am Werk, vvelche das Pha-nomen der sog. Enthebung bevvirkt, die der Kunst, unter anderen, von alters-her zugeschrieben vvird. Sie enthebt uns aus einer Realitat in eine andere, aus der vvir, vvie von oben, in die erste VVirklichkeit hineinschauen, und kein Sissyphus mehr sind.
Es ist nun einige Zeit her, daB eine DIENSTANVVEISUNG POR DIE ZOLLAMTER (Zahl DAZ 223.059— 12/74) von ihrer obersten Dienst-stelle, dem Finanzministerium — und vvofiir der Verfassungsdienst im Bundeskanzleramt bemuht wur-de — abgegangen ist, fiir die ich mich hier in Wien eingesetzt habe und die nunmehr ein vollkommen neues, nicht mehr diskriminieren-des Grenzabfertigungsgefuhl geben solite.
Die Zollamter vverden hierin an-gevviesen, nicht nur die mundliche, sondern auch die schriftliche Zoll-abfertigung in unserer slovvenischen Muttersprache durchzufiih-ren.
VVaren diese 14 Tage genug, daB diese DIENSTANVVEISUNG in das BevvuBtsein der Beamten durch-gedrungen ist? VVie weit vverde ich gehen mussen, um mein Recht zu erhalten?
Ich stehe zvvar vor dem AbschluB der Zollprufung, aber sicherheits-halber fuhre ich in meinem Ge-pack nicht nur das Zollgesetz, sondern auch die Kommentare, oberst-gerichtliche Entscheide und die Dienstanvveisung mit.
Es ist ja immerhin moglich, daB die Zollbeamten die Diskriminie-rung so vveit treiben vverden und mir den § 23 Abs. 3 vverden versu-chen anzuhangen: „ ... ist die Zoll-vvache befugt, jedermann, der sich ihrer vorschriftsmaBigen Amtshand-lung vvidersetzt, ... vvortlich oder tatlich beleidigt, in Vervvahrung zu
Mit den kunstlerischen Mitteln der Groteske erzeugt Detela eine iiberraschende Unsicherheit der Stimmung und der Deutung, die vvohl ofter als eine politische ge-dacht ist. Man solite dieses Buch, ohne Ansehen der Nation, oder Nationalitat, als eine Art VVinds-braut uberall in Umlauf bringen, vvo dustere Funktionare an ihren Sesseln kleben. — DaB ich Detela hier vor anderen nenne, hat seinen Grund nur im intriganten Humor dieser seiner Grotesken; es geht darum, vvomoglich den Humor zu starken — ich sage es, vvie Cle-mentschitsch zu sagen pflegte, „mit jeder Einsicht in vergossenes Blut." DaB ich Detela, einen ge-burtigen Marburger, der in Unter-siebenbrunn, das ist liber der Do-nau, vvohnt, gevvissermaBen zu den Karntner Slovvenen zahle, vvird kei-nen Slovvenen unstatthaft erschei-nen, da es das Schicksal jedes dritten Slovvenen ist, nicht in Slo-vvenien zu sein, und den nachsten AnschluB nie an die Nation, sondern an den nachsten, gleich ihm
nehmen..." Um die Spannung zu erhohen, habe ich VVaren mitge-nommen, die bis an die Grenze des erlaubten nach § 34 ZG gehen.
Den VVert der VVaren bemeBte ich nach Artikel VII der GATT-Ver-einbarungen (§ 1 VVertZG Kap. II/ Dienstanvveisung Z 223.000-13 b
AOFV 1973/46.) ....und nicht auf
Grund des VVertes von VVaren in-landischen Ursprungs ermittelt vverden."
Nach § 34 ZG — § 3. ZG-Durch-fiihrungsverordnung 1973 Abs. 1 fiihrte ich mit mir: („ ... Schaum-vvein ist fiir Zvvecke der Anvvendung dieser Bestimmung als VVein zu be-handeln") 3 I Kraški Teran, 2 Fl. Šampanski, 1 I Slivovka, 200 Zig. LD (Die uberzahligen 3 I VVein vvollte ich nach § 61 ZG — § 4 ZG-Durchfuhrungsverordnung 1973 Abs. 1+2b) pauschaliert mit 20% Eingangsabgaben verzollen — da der Zollvvert unter aS 10.— liegt, vvare eine Bezahlung auch hier ent-fallen.
Nach § 34 Abs. 6 kaufte ich div. Lebensmittel um aS 150.— und Kleidungsstucke fiir meine Kinder um aS 850.—. Nach § 34 Abs. 2
(....vvegen dringender Notvven-
digkeit ervvorben vvurde ...“) daher fiir mich Abgabenfrei — einen Friihjahrsmantel. Die Zollbegunsti-gung It. § 61a Abs. 3 (ErlaB Z 206.200—12 AOFV 1968/124 Abs. 2) in der mir erlaubt gevvesen vvare, VVaren, neben den oben angefuhr-ten, von zusatzlich aS 2600.— zum begiinstigten Eingangsabgabensatz
iiber die VVelt verstreuten, Lands-mann zu haben.
Nach allem zu schlieBen, vvas ich hier zum Thema vorgebracht und nicht vorgebracht habe, kann die Frage, ob die gegenvvartige slovvenische Literatur in Karnten et-was zur osterreichischen Kultur beitragt, vveder bejaht noch ver-neint vverden. Sie zu bejahen, ist es vvahrscheinlich noch zu friih, die Saat noch zu jung oder das VVetter zu schlecht. Und ist sie, mehr als man vveiB, diskutabel, so muB man das osterreichische Empfangsorgan der Indisposition oder gar der Impotenz beschuldi-gen. — Das kann sich alles an-dern; sogar Karnten kann sich an-dern. Es muB aber vor allem mehr ubersetzt vverden. Unser Staat, der alles fordert, muB auch das for-dern.
Die Gesetzesbrecher und Slo-vvenenspotter leben noch, aber nicht unbescholten; und gezeich-net und geistlos vvie sie sind, gehen sie doch nur ihrem Ende zu. Zugleich schvvindet auch alte slovvenische Arroganz und Intransi-genz. Die VVelt hat andere ernstere Sorgen, und das Universum ver-langt viel GrdBeres von uns, als hauslichen Frieden, gute Nachbar-schaft, Gleichheit vor dem Gesetz, und zvvar: gemeinsame Gottes-furcht und gegenseitige Diskretion fur das bischen Leben.
von 20 % (fur „Waren fiir den per-sonlichen Gebrauch oder Ver-brauch fiir meine Angehorigen"), konnte ich aus Geldmangel leider nicht in Anspruch nehmen.
Um 15.45 vvar es so vveit. Ich vvahlte diese Zeit, um notfalls bei dieser „Jungfernfahrt“ auch noch das Finanzministerium anrufen zu konnen.
Nach § 41 ZG hatte es vollkommen geniigt, die Erklarung abzu-geben, daB ich „auBer den Frei-vvaren It. § 34 ZG, nichts mitfiihre." Da ich dies jedoch in meiner Muttersprache tat, vvar die Reaktion des Zollbeamten fiir Karntner Verhaltnisse vollkomen „normal“. Ich vvurde im scharfen Ton aufgefor-dert, deutsch zu sprechen.
Als ich mich nunmehr auf die eingangs ervvahnte DIENSTANVVEISUNG bezog, kam die ebenfalls vorhersehbare Reaktion: fahren Sie zur Seite — das ist nicht vvahr — diese gilt nicht fiir Sie — jetzt vverde ich Ihnen bevveisen, vver der starkere ist. Erst als ich auf die Folgen solcher Handlungsvveise hinvvies, vvollte er mir den zitier-ten ErlaB als Gegenbevveis zei-gen, — ging und vvard nicht mehr gesehen. —
Bald darauf kam jedoch ein Zoll-beamter mit der Aufschrift „Slo-vensko" und fertigte mich auBerst korrekt und freundlich im schon-sten Slovvenisch mit Jauntaler Ein-schlag ab.	KLJUN-
■	V Slovenskem Porabju na Madžarskem (Slovenska krajina) je zadnji čas opaziti živahno dejavnost tamkajšnje slovenske skupnosti. Pred kratkim so odprli nov slovenski kulturni dom v štefanov-cih (Apatistvanfalva). Sedaj pa prenavljajo kulturni dom v Slovenski vasi (Ršbatčtfalu) blizu porabske-ga središča Monošter (Szentgott-hard). Prenovitvena dela bodo stala okroglo sto tisoč madžarskih forintov.
■	Gradiščanske „Hrvatske no-vine“ poročajo o zasedanju komisije za pripravo gradiščansko-hrva-škega slovarja v sodelovanju z Inštitutom za hrvaški jezik v Zagrebu. Slovar bo imel tri dele: gradi-ščansko-hrvaško (hrvaško knjižno) /nemški. Slovar bo imel tudi slovnico gradiščanske hrvaščine.
Carina: se je obrnilo na bolje?
Se bo na meji pričelo novo poglavje v odnosih med pripadniki narodnostnih manjšin v Avstriji in avstrijskimi carinskimi uradniki? Doslej namreč so vsi tisti, ki so prekoračili mejo in tudi na naši avstrijski strani zahtevali odpravo v materinem jeziku, doživeli v glavnem eno od treh variant: 1. Da so jih ignorirali in so potem morali čakati po pol ure in več, da se jih je sploh kdo „usmilil“ in odpravil. 2. Da so doživeli zelo strogo preiskavo, ki je v več ko enem primeru mejila na šikano; 3. Da so cariniki izjavili, da se mora vsak poslužiti le nemščine, ker da je le edino ta jezik dovoljen.
Primer praktične carinske kontrole, ki je razburjal tudi širšo javnost, je štatuiral jeseni študent Feliks Wieser. On je nagovoril carinike v materinščini, le-ti so ga ignorirali. Wieser je čakal pol ure, nato pa, ko se nihče ni več zmenil zanj, se je odpeljal. Rezultat: ovadili so ga.
Danes prinašamo dopis nekega Slovenca, ki je iztaknil posebno — doslej neobjavljeno — odredbo o uporabi slovenščine pri carini. Tako je to odredbo preizkusil v praksi, priča naslednje poročilo:
PUtn& bcatca:
PLIBERK:
Uspešna uprizoritev „odra 73"
„ECHT — ECHTER —
AM ECHTESTEN!"
Ist Ihnen auch schon aufgefal-len, daB ali die Jahre, in denen es vvegen der Erfullung der 1955 ver-traglich verankerten Volksgruppen-rechte, und betreffend das Ver-haltnis Mehrheit — Minderheit, rege MeinungsauBerungen in den Zeitungen gibt, sich von jenen Leuten, die von sich selbst immer vvieder behaupten, daB sie „echte, heimattreue und aufrichtige" Karntner sind (vermutlich haben sie es notvvendig), auffallend viele fur Leserschaft und Offentlichkeit stetts annonym an diesen »Gedan-kenaustauschen“ beteiligen. Erst unlangst fand sich vvieder ein sol-cher „Echter“, aufrichtig-anonymer Leserbrief in einer unserer Landes-zeitungen. Wird sonst so manche Huhnerbrust zum Heldengebilde, bei Artikeln und Leserbriefen reicht es nicht einmal dazu, Name und Adresse unter das Geschriebene zu setzen! Ist es Feigheit, die an-geblich auch „Helden“ nicht fremd sein soli, oder ganz einfach der GenuB an der Anonymitat? Bei jenen aus ebenfalls „echten“ Karntner Kreisen (so kan n man es hau-fig der „Unterschrift“ entnehmen), die sich mittels Briefen und Post-karten anonym betatigen, kan n ich den Wunsch im Untergrund zu bleiben, verstehen. Vermutlich er-kennen jene „Heimattreuen“ selbst, daB jene primitiv-ordinaren Ergiisse, die sie da von sich ge-ben, gesellschaftsunfahig und kul-tivierten Menschen fremd sind. Obrigens! Wie kommt es daB es „echte“ und „unechte“ Karntner gibt? Vielleicht ist der G rund gar darin zu suchen, daB zu viele Karntner nur den gevvohnlichen „Hefalekaffee“ trinken. Trinken da-her auch Sie echten Bohnenkaffee! Unter Umstanden wird man bei uns schon durch vielen echten Kaffee zum „echten“ Karntner, denn viel Echtes macht wohl noch echter! Echt — echter — am echtesten. Echter geht es nimmer!
Guttenbrunner Herbert,
Kottmannsdorf
Šmarjeta . . .
(Nadaljevanje s 1. strani)
Motiv neznanih storilcev leži prav tako na dlani: župnik Janez Lampichler v Šmarjeti v Rožu še ni klonil nemškonacionalnemu pritisku. Zato ga nemškonacionalni krogi skušajo spraviti vedno bolj v izolacijo. Zahteve po nemški maši se še vedno množijo. Navadno jih postavljajo tisti, ki jih nikoli ni v cerkev. Župnik bi bil voljan vršiti obe maši v obeh jezikih in se — popolnoma pravilno — brani proti apartheidu — ločitvi ras — v cerkvi. Župnik je doslej naletel pri teh krogih le na gluha ušesa. Pri — slovenskem — velikonočnem obredu so ga pač hoteli spraviti — enkrat več — na kolena.
Tako gledano, so storilci morda neznani. Znan pa je krog, ki je v ozadju tega podlega dejanja.
Občina Dobrla vas...
(Nadaljevanje s 1. strani)
stvo“, je dejal slovenski mandatar. — „10. oktober je častni dan za vse Korošce, ker niso le Nemci, ampak tudi Slovenci glasovali za Avstrijo," je skušal zagovarjati preimenovanje novopečeni deželni poslanec in odbornik OVP Leo Uster. — Ponovno je odgovoril dr. Siečnik: „Vsem tistim, ki ne morejo pozabiti 10. oktobra 1920, bi poklical v spomin, da je koroška deželna vlada pred plebiscitom obljubila koroškim Slovencem enakopraven narodnostni razvoj, če se izrečejo za Avstrijo. Kako je svojo obljubo držala, vidimo iz na-
„Strogo zaupno" — kriminalna komedija je tretja odrska uprizoritev, katere se je lotil pliberški „oder 73“ pod posrečeno režijo Anite Hudi. Premiera je bila na velikonočni ponedeljek v farni dvorani v Pliberku. Vreme je bilo sicer takšno, da niti psa ne bi spravili od peči — kljub temu je bila dvorana nabito polna, kar nenazadnje priča o dobro organizirani pliberški publiki.
Na kratko vsebina igre: v središču zanimanja je neka skrivnostna
Izšla je tretja številka Zvona. To je glasilo ..socialističnih" dijakov Slovenske gimnazije (uredniški odbor: Roman Schellander, Lori Miil-ler, Jani Osvvald, Marjan Jelen, Andrej Mohar, Roland Grilc). Vpričo dejstva, da se ta list vedno bolj zaletava proti „klerikalnim in reakcionarnim" profesorjem in podvomi o verodostojnosti naše šole ter tako skuša izpodbiti glavne temelje naše ustanove, se nam zdi nujno potrebno, da objektivno presodimo vrednoto Zvona. Pri tem se ne bomo posluževali banalnih izrazov, kot to delajo Zvonači, v tipanju, da si pridobijo čim več enostranskih dijakov, ampak bomo skušali stvarno prikazati nove razmere.
V zadnji številki Zvona je uredniški odbor izjavil enoglasno mnenje, da bodo Zvonači vnaprej kritizirali „konzervativne ter klerikalne profesorje, ki kuhajo antikomu-nistične juhice", in če bi se cmerili prav do nezavesti. Istočasno pa trdijo, da bodo branili ugled naše šole. Protislovje teh dveh izjav je očividno! Očitajo nam tudi, da smo nekritični ter intolerantni. Poglejmo si, kdo je dejansko nekritičen ter
daljnjega razvoja, ko se je število koroških Slovencev v teku ene generacije („Nur ein Menschenalter haben wir Zeit"... op. ured.) tako znatno zmanjšalo."
Kako malo upošteva občinski odbor v Dobrli vasi obljubo deželnega zbora po enkopravnosti iz leta 1920, kaže dejstvo, da je na isti seji odklonil prošnjo Slovenskega prosvetnega društva „Srce“, naj bi občina subvencionirala izgradnjo dvorane v kulturnem domu. V letnem proračunu za to u-pravičeno prošnjo ni namenil niti groša.
Takemu pojmovanju kulture se slovenski občinski odbornik dr. Luka Sienčnik ni mogel priključiti: glasoval je proti temu proračunu.
pudrnica, v kateri tiče miniaturno atomsko orožje. Pudrnico naj bi predala agentka, ki se je pojavila na prizorišču, nekem hotelu kot pevka (Zalka Messner). Pudrnico hočeta tudi dva moskovska agenta, preoblečena kot kapucina (Feliks Buchvvald in Franc Krasnik) ter dva ameriška agenta, preoblečena v ženski (Franc Kuežnik in Alojz Messner). Zmešnjavo dopolnjujeta dva sobarja (Matevž Nach-bar in Emil Krištof ter manager pevke (Štefan Hudi). Da celotna
intoleranten! Zvonači glasno zmerjajo sedanji položaj v Čilu (tudi nam se ne zdi prav), a istočasno niti besedice ne zinejo o položaju v Rusiji, ki je prav gotovo še veliko slabši. Kdo pa polni Arhipel Gulag, če ne ljudje drugih svetovnih nazorov in tako narodni izdajalci? O tem Zvon ne piše. Zato bi bilo čas, da končno pred lastnim pragom (če smemo tako reči) pometejo in se šele nato ozrejo kam drugam. Je to samo en primer nekritičnosti Zvonačev, zaradi katere jih večina dijakov ne vzame resno. Če se oni imajo za najpametnejše ter najbolj razgledane, potem jim naj Bog podeli tisto, česar se zdi, da niso bili deležni. Namreč zdrave človeške pameti!
Zvonači so prosili Nanteja Oli-pa, zastopnika dijakov v šolskem odboru (v tem so zastopani dijaki, profesorji ter člani združenja staršev), da bi napisal članek o poteku seje prav tega odbora. Nante Olip se je odzval prošnji ter napisal članek. Toda ugotoviti smo morali, da je ob izidu Zvona ta članek doživel hude spremembe. Človek bi razumel, da ga popravijo jezikovno, preden ga dajo v tisk, a da ga vsebinsko spremenijo, ne dovoli noben tiskovni zakon. Pozanimati bi se pač morali, ali imajo pri Zvonu drugačna pravila. „Tovariš" Mohar je imel nalogo, da slovnično popravi članek. Značilno za njegovo ..korekturo" pa je bilo, da je vpletel vmes stavke, ki so spremenili stvarno poročilo o seji v hujskanje proti profesorjem ter članom šolskega odbora. Žalostno je, da se je to pripetilo ravno „tovarišu" Moharju, ki je že na lastni koži občutil, kako neprijetno je, če se članek smiselno spremeni (sam je že objavljal pisma bralcev v Kleine Zeitung). Višek vsega pa je, da kljub trikratni Olipovi zahtevi, naj mu vrnejo spremenjeni članek, tega niso storili.
Hujskanje proti profesorjem se nadaljuje v članku „prof. Spieler
zmešnjava v hotelu preko demaski-ranja kapucinov in slačenja „žensk“ ostane pregledna, ter da pudrnica pride v prave roke, skrbi portir hiše (Tine Lesjak).
Nobenega od nastopajočih ne bi posebej omenili: vsi so podali svojo vlogo zelo doživeto. Vidi se, da so igralke in igralci homogena enota, da imajo dovolj rutine v igranju in da jim igranje dela veselje. Sploh pa so igralci „odra 73“ že dobro navajeni na nastope: samo v lanskem letu so imeli 22 nastopov, torej vsakih štirinajst dni. Tako v tej komediji, ki je zahtevala hitro igranje, ni prišlo do nobenega mučnega zavlačevanja. In: publiki se je dopadlo.
S to uprizoritvijo bodo pliberški igralci nastopali še po drugih krajih Koroške. Poleg tega so povabljeni na področno srečanje igralskih skupin v Slovenijo. Za jesen pa pripravljajo igralci — po komediji „Zares čuden par", kabaretu „Še! je popotnik skozi koroški vek" in komediji „Strogo zaupno" — ponovno politični kabaret.
odskočila". Znano je, da so profesorji naše šole pred nedavnim tožili inž. Stouraca (podpredsednika Heimatdiensta), ki je v nekem pismu bralca podvomil o lojalnosti dijakov naše ustanove. Prof. Spieler je umaknila tožbo. Od vsega začetka ona ni imela namena tožiti, kot osem profesorjev naše šole. Le pomotoma je bila navedena med tožilci. Dijaki smo za to vedeli. Zvonači pa so izrabili to priložnost in ji podtikavali, češ, da hoče prof. Spieler narediti na naši šoli kariero. Če bi prof. Spielerjevi resnično šlo za kariero, ne bi poučevala na naši gimnaziji. Poleg tega se prof. Spieler pred nikomur ne more zagovarjati, ker se avtorji člankov podpisujejo s psevdonimi (zvonoljub, zvonoslav, zvonko ...). Zares je čudno, da se Zvonači ne upajo imenovati s pravimi imeni. Zavedajo se, da bi lahko dobili v šoli težave. Po eni strani profesorje zmerjajo, po drugi strani pa se jim prilizujejo. Kdor trdi, da je to značajno, se laže!
Zopet v drugem članku zavzemajo stališče do Kladiva. Seveda zelo pozitivno! Temu se ne smemo čuditi! Brez Kladivarjev list najbrž ne bi mogel izhajati (razmnožuje ga namreč Klub slovenskih študentov na Dunaju in lastnik ter založnik Zvona je klubaš Dušan Schlap-per). Zvon je tako rekoč miniizdaja Kladiva.
V članku „ob volitvah" pa nadaljujejo nam že vsem znano gonjo proti KEL. Ugotavljajo, da je bil lasten nastop Slovencev velika napaka, češ da KEL ni bila nikakršna nova pot, bila je kvečjemu korak nazaj v razvoju demokratičnega gibanja za pravice koroških Slovencev. Očitajo, da KEL ni bila akcijska enotnost, v kateri bi se lahko združili vsi Slovenci. Akcijska enotnost, prav gotovo lepa beseda! Ali je mar komunistična stranka, katero so nam priporočali, da bi jo naj volili, bila akcijska enotnost? Seveda ne, ker je stranka! Vemo, da bodo komunisti vedno bojkotirali lasten nastop. Toda obnašanje komunističnih zaveznikov pred volitvami je bilo vsem Slovencem klofuta v obraz. Na mnogih krajih, kot na primer v Selah, so trgali plakate KEL ter na istem mestu nalepili komunistične. Počečkali so tudi nekatere javne ustanove ter hiše Slovencev (pristašev KEL). Prav gotovo to niso bili majhni izgredi. In vendar Zvonači o tem molčijo. Vedo, da o tem ne smejo govoriti!
Zvonači — saj jih je le peščica, ki ribari v kalnem — so si prisvojili določen vokabular, ki jim služi, da si pridobivajo nekritične ter eno-
Prizor iz agentske komedije „Strogo zaupno", katero je predvajal „oder 73“
3. številki »Zvona" na rob: Peščica ribari v kalnem!
PRIREDITVE
ŽIVLJENJE V DVOJE —
PRIPRAVA NA ZAKON
tečaj za zaročence ter dekleta in fante od 18. leta naprej. Kraj: Dom prosvete v Tinjah Čas: Od 4. aprila ob 18. uri do 6. aprila ob 14. uri.
MLADINA PRED IZBIRO POKLICA
poklicnoposvetovalni seminar Prireditelj: Dom prosvete v Tinjah
Kraj: Dom v Tinjah
Čas: sobota, 5. aprila od 9. do
16. ure
STILNI KONCERT ROŽANSKE LJUDSKE PESMI
poje pevski zbor „Rož“ iz Št. Jakoba
dirigira Lajko Milisavljevič Prireditelj: SPD „Bilka“ Kraj: Bilčovs, gostilna pri Miklavžu
Čas: nedelja, 6. aprila ob 19.30
OBIŠČITE TUDI LETOS TRETJI KULTURNI FESTIVAL, KI BO OD 1. DO 4. MAJA V GLOBASNICI PRI ŠOŠTARJU!
»KOVAČEV ŠTUDENT" »VASOVALCI"
spevoigri, nastopajo pevci SPD „Trta“ in »Danica"
Prireditelj: SPD »Danica" Kraj: Št. Primož, pri Voglu Čas: Nedelja, 6. 4., ob 14.30
»VASOVALCI"
spevoigra, nastopa SPD »Danica" Prireditelj: KPD Šmihel pri Pliberku
Kraj: Farna dvorana v Šmihelu Čas: Nedelja, 6. 4., ob 20. uri
»ŽALUJOČI OSTALI"
komedija, gostuje KUD »Valentin Kokalj Visoko" iz Preddvora pri Kranju
Prireditelj: SKD v Globasnici Kraj: Gostilna Šoštar v Globasnici
Čas: Nedelja, 6. 4., ob 14.30
PRODANA NEVESTA
opera Bedriha Smetane
Gostuje: ansambel SNG Ljubljana
Prireditelj: SPZ
Kraj: Celovec, mestno gledališče
Čas: nedelja, 27. aprila ob 15. uri
stranske dijake, kot je glasilo samo nekritično, enostransko ter ozkotirno. Saj smo vedno znova priče, kako brez tehtnih ter konkretnih argumentov udrihajo po profesorjih, zaspanih dijakih (le oni so budni) ter celotni naši gimnaziji. Poslužujejo se fraz, besednih šablon, ki se razblinijo, če jih natanko analiziraš, v nič. Predelali smo le tretjo številko Zvona, ker je dosegla gonja proti profesorjem svoj vrhunec in ker se v bistvu v Zvonu vse ponavlja, tako da ostalih dveh predhodnih številk ni treba posebej omeniti. Zadostuje namreč, da prebereš eno izdajo Zvona, če hočeš vedeti, kakšne so ostale.
Drži, da so Zvonači aktivni, a to naj ne opravičuje in tudi ne sme opravičevati, oprostite, pubertetnih izlivov, ki se že kar periodično ponavljajo. Nihče ne bi kritiziral Zvona, če tu ne bi šlo za temelje naše šole. In če jih kdo skuša nesramno izpodbiti, se bomo tistemu uprli. Naj bo kdorkoli hoče!
Zaspani dijaki
Ivan Virnik:	(Nadaljevanje in konec)
100-letnica rojstva slovenskega biologa dr. Frana Jesenka
Dr. Jesenko v Zagrebu
Po končani prvi vojni je dr. Jesenko sprejel najprej docenturo na zagrebški agronomski fakulteti, kjer je v letih od 1919 do 1921 nadaljeval predavanja in rastlinogoj-stva, vrtnarstva, genetike in botanike, ki jih je začel na pragu tega stoletja na Dunaju. Ko se je preselil v Zagreb, je večkrat prihajal na obisk v rodno Slovenijo, vendar pa njegova potovanja niso bila turističnega značaja, marveč so imela vsaj zanj in njegovo znanstveno delo še kako velik pomen. Dr. Jesenko je namreč v Ljubljani urejal botanični inštitut na novo ustanovljeni ljubljanski univerzi. Na njej je predaval anatomijo in fiziologijo rastlin, slovenska alma mater mu je počasi tako zrasla k srcu, da se je naposled leta 1921, potem ko je dve leti preživel med svojimi prijatelji in znanstvenimi sodelavci na zagrebški univerzi, preselil v Ljubljano in postal še isto leto redni profesor botanike.
Bilo je to zanj izjemno veliko priznanje, čast, ki mu jo je med prvimi slovenskimi znanstveniki dodelila ljubljanska univerza, ki je v dvajsetih letih našega stoletja komajda stopila na svojo življenjsko pot.
Delo na ljubljanski univerzi
Dr. Jesenko se v letih svojega dela na ljubljanski univerzi ni z vso ljubeznijo, nesebičnostjo in zanosom, predajal zgolj svojemu pedagoškemu poslanstvu velikega znanstvenika, botanika, genetika, ampak je bil ves čas ves predan varstvu naravnih vrednot v Sloveniji. Tako je s svojimi študenti, planinci in gozdarji leta 1924 na terenu, na karti in z opisom med prvimi zarisal meje današnjega Triglavskega narodnega parka. Bil je med najbolj vnetimi zagovorniki in borci za uresničitev zamisli o parku v dolini Triglavskih jezer. Sprva so ta prizadevanja žela številna priznanja in kaj kmalu so se pokazali prvi uspehi. Po zaslugi dr. Jesenka in še nekaterih velikih ljubiteljev slovenskega gorskega sveta, je bila leta 1924 dolina Triglavskih jezer razglašena za „Alpski varstveni park", čeprav le za razmeroma kratko časovno obdobje 20 let. Pri tem se je s posebno vnemo vrgel na delo prav dr. Jesenko. S svojimi študenti, med katerimi poznamo danes nekatere med njimi kot odlične slovenske naravoslovce, dr. Gabrijela Tomažiča in prof. Franceta Planine, poleg njiju pa še pokojnega prof. Bega in prof. Bau-čerja je 4. in 5. julija 1924 ob sodelovanju zastopnikov Slovenskega planinskega društva in gozdne uprave označil meje bodočega narodnega parka med Komarčo in Hribaricami na vzhodni in zahodni strani. Toda, kaj so pomagala vsa prizadevanja dr. Jesenka in njegovih učencev, ko so se nad sicer tako lepo in vedno sončno dolino Triglavskih jezer pokazali prvi „temni oblaki".
Temni oblaki nad »Alpskim varstvenim parkom“
Po dveh letih po svojem prvem znanstvenem potovanju k dolini Triglavskih jezer, je dr. Jesenko v „Jutru“ obširneje spregovoril o ustanovitvi, pomenu in znamenitostih osrednjega slovenskega narodnega parka, hkrati pa tudi o svojih trpkih izkušnjah, ki jih je doživel v prvi vegetacijski sezoni na terenu. Takole je zapisal:
„Vsi domači, pa tudi mnogi tuji Prirodoslovci in ljubitelji narave, ki so se zanimali za idejo alpskega varstvenega parka, so bili prepričani, da je s tem Triglavski narodni park že rešena stvar. Temu Pa ni bilo tako. Cešnjičani so v letu 1925 znova popasli planino Lo-
pučnico in planino na Kalu in prignali so svojo živino celo prav do koče pri Triglavskih jezerih. In navzlic temu, da je ministrstvo za šume in rude dekretiralo 60.000 dinarjev za melioracijo planine Komna, se Cešnjičani trudijo, še danes ohraniti pašo za svojih 50 krav na Lopučnici in na Kalu. Nazadnje so se sklicevali na planinski zakon, ki pravi, da je planinski svet le za pašo in da je vsaka trajna uporaba planin v drugo svrho — prepovedana ...“
V jubilejni številki slovenskega ilustriranega časopisa za poljudno prirodoznanstvo „Proteus", ki je izšel ob lanski 50-letnici Triglavskega narodnega parka, se je svojega profesorja spomnil tudi znani slovenski naravoslovec Viktor Petrov-šek:
Viktor Petrovšek o dr. Jesenku
„Na pragu dvajsetih let našega stoletja sem tudi sam spoznal slovito dolino Triglavskih jezer in profesorja Jesenka, od leta 1927 do 1931 pa sem na univerzi poslušal tudi njegova predavanja iz botanike. Povedati moram, da je bil dr. Jesenko velik zanesenjak, ki ni nikoli popustil, če se je le ogrel za kakšno idejo ... Živel je za svojo botaniko, za Triglavski narodni park in za ljubljanski Tivoli, na te stvari ni nikoli nehal misliti. Ob jutrih si ga že pred predavanji ob 8. uri lahko videl pri zajtrku v kavarni Emoni, kjer sta s prijateljem Janezom Plečnikom, reformatorjem slovenske medicinske terminologije, krepko pilila botanično besedo. Da ste ju le videli... Poleti pa smo vsako leto odhajali, včasih kar za cel mesec, k Triglavskim jezerom. Tam je prof. Jesenko najel za študente pri šestem jezeru lovsko bajto. Toda, časa za brezskrbno počitniško lenarjenje tu ni bilo. Že navsezgodaj nas je iz prijetnega sna zbudila profesorjeva budnica: „Zato pa rečem jaz, najlepša je mladost..." In kmalu potem smo bili ob lepem vremenu že na poti proti Lepi Špici, Kanjavcu, Bogatinu, Lanževici ali Pršivcu in se pozno popoldne ali proti večeru utrujeni in lačni vračali v »Jesenkovo hišico". Najbolj mučno pa je bilo, kadar je profesor odkril na mizah v koči šopke zaščitenega cvetja ali pa v drvarnici nasekano vejevje ruševja. Na srečo se to ni pogosto dogajalo, saj so oskrbniki koč dobro poznali profesorjeve navade, zato so se razumljivo pred vsakimi takimi in podobnimi presenečenji pravočasno zavarovali. Popolnoma drugačni pa so bili večeri po opravljenem delu. Ob takih priložnostih si ne bi mogel želeti bolj duhovitega in prijetnega družabnika, kot je bil profesor Jesenko. Kako rad je bil v družbi s svojimi študenti in še kako raje je z njimi zapel. Kdaj pa kdaj se je razgovoril o svojem življenju in včasih, tako mimogrede omenil svojo ponesrečeno ženitev in ločitev, pripoved pa po svoje, malce resig-nirano »zabelil", češ kaj pa naj bi mrzla Švedinja počela z vročim Kranjcem?"
Pot čez Komarčo usodna za dr. Jesenka.
Dr. Jesenko je bil v zasebnem življenju znan kot duhovitež, ki je znal vselej povezati svojo bogato znanstveno delo z vsakodnevno prakso. Po navadi, vsaj tako pravijo tisti, ki so ga dobro poznali, naj bi vsak pogovor začel z nedolžnim vprašanjem, ki ga je najbolj pogosto zastavil sobesedniku v gostilni ali na vlaku!" »Oče, iz česa pa je tale klop?" Nato sta tako skupaj od lesa prešla na gozdno vejevje in kmalu sta že bila pri profesorjevi fotosintezi. Tak trenutek je seveda dr. Jesenko izkoristil
»po svoje" in podal kratko predavanje o življenjskih zakonitostih „po svoje" in podal kratko predavanje o življenjskih zakonitostih v rastlinskem svetu. Toda, čeprav je govoril poljudno, ga ljudje marsikdaj niso razumeli. Tako verjetno tudi znani loški župan in gostilničar Josip Hafner, pri katerem je bil dr. Jesenko reden gost, ki mu je po nekem njegovem »visokem" predavanju odgovoril po svoje: „Po Jesenkovem bomo sedaj smreke kar u luft flancal!"
Ko je pogovor nanesel na Komarčo, je bil profesor ves iz sebe. Z navdušenjem je pripovedoval o njej, kot višek gorske lepote pa hitro pribil: »Pod teboj prepad, nad teboj pa Iris cengialti in modro nebo — to je Komarča!" In prav pot čez Komarčo je bila zanj julija 1932. leta usodna. Otovorjen z nahrbtnikom se je podal na pot, ko mu je nenadoma spodrsnilo, omahnil je v globino, si zlomil hrbtenico, in se tri dni pozneje, 14. julija 1932, v starosti 57 let za vedno poslovil od Triglavskega narodnega
-------- ŽENSKI KOTIČEK: ----------
Splošno je znano, da so sadni sokovi koristni za zdravje. Njihova hranilna vrednost je različna. Odvisna je od sadežev, iz katerih so narejeni, In od postopka izdelave. Oglejmo si vrednosti nekaterih sokov; Sok črnega ribeza vsebuje zelo veliko vitamina C In vitamina B skupine. Vsebuje tudi veliko mineralnih snovi, predvsem kalcija. Pospešuje prebavo in ga priporočajo tudi pri obolenju ožilja.
Borovničev sok je zelo bogat na rudninskih snoveh in nekaterih vitaminih. Ugodno vpliva na organizem pri prehladnih obolenjih in pri različnih drugih infekcijah.
Češnjev sok vsebuje obilo sadnega sladkorja in organskih kislin, ravno tako jabolčni. Čisti kri in pospešuje prebavo.
Bezgov sok pospešuje potenje, splošno izločanje vode in čisti kri, zato ga pijmo pri obolenjih, ki jih spremlja povišana temperatura.
PONEDELJEK
Kosilo: fižolova juha z zelenjavo, jetra v omaki, krompir ali polenta, solata.
Večerja: fižolova solata s trdo kuhanimi jajci, čaj z ribezovim sokom, kruh.
TOREK
Kosilo: zelenjavna enoličnica, omlete s skuto, kompot.
Večerja: pečene ribe, krompirjeva solata s kislimi kumaricami, kruh pijača.
SREDA
Kosilo: korenjeva juha, goveji zrezki v omaki, pire krompir, solata.
ČETRTEK
Kosilo: dušeno kislo zelje, pečene krvavice, krompir v oblicah, sadna pija ča ali sadje.
Večerja: štajerska juha, kava, kruh.
PETEK
Kosilo: ričet s prekajenim mesom, solata, sadni sok.
Večerja: kruh s skutnim namazom, bela kava.
SOBOTA
Kosilo: zelenjavna zloženka s hrenovkami, krompirjeva polenta, solata.
Večeja: polenta z mlekom.
NEDELJA
Kosilo: ragu juha, pečen piščanec, krompir s peteršiljem, solata, jabolčna pita.
Večerja: obloženi kruhki, jabolčna pita, kakao.
Količine v receptih so preračunane na 4 do 5 oseb.
Fižolova juha z zelenjavo
25 dkg fižola, malo zelene, popra, korenja, česna, čebule in soli, 3 žličke olja.
parka, svojih študentov, številnih prijateljev in znancev, ki so visoko spoštovali profesorjevo osebnost in cenili njegovo bogato življenjsko delo v prid slovenski znanosti. Stena v njegovi Komarči je prekinila bogato ustvarjalnost, ki bi dalo slovenski znanosti bržkone še marsikaj vrednega, toda neizprosno dejstvo narave je prav na svoji poljani terjalo žrtev, ki je bila v svojem življenju predana njej in vsemu tistemu, kar v izobilju nudi človeku.
Ko smo pred leti ustanovili sklad biotehniških znanosti Frana Jesenka, smo se s tem želeli oddolžiti priznanemu slovenskemu znanstvenemu delavcu, biologu, ki je znal v pionirskih razmerah polpretekle dobe ob skromnih sredstvih prenašati napredne biološke nazore v Slovenijo, obenem pa biti tudi tvorec velikih znanstvenih idej, ki imajo še danes vso veljavo v znanstvenem svetu. V tem je tudi neprecenljiva vrednost znanstevene-ga življenjskega opusa, univ. prof. dr. Frana Jesenka. Ivan Virnik
Fižol preberemo, operemo in ga namakamo čez noč, naslednji dan ga pristavimo v isti vodi. Dodamo še narezano čebulo in česen. Kuhan fižol pretlačimo, ga osolimo in mu dodamo naribano zelenjavo in maščobo. Po potrebi juho razredčimo in kuhamo, da se zelenjava zmehča.
Jetra v omaki
Pol kg jeter, 1 dkg moke, 5 dkg masti ali olja, 1 čebula, sol, poper, žlica smetane.
Goveja jetra nekaj časa namakamo z moko. V maščobi na hitro prepražimo sesekljano čebulo, nato pa še jetra, jih zalijemo z vročo vodo, osolimo in popramo. Ko voda zavre, dodamo smetano in serviramo.
Zelenjavna enolončnica
4 dkg margarine, čebula, četrt kg teletine, korenje, grah iz konsenze, ko-lerabice, malo moke, malo vode, pol kg krompirja, paradižnikova mezga, zelen peteršilj.
Na margarini ali surovem maslu prepražimo drobno sesekljano čebulo, na koščke zrezano teletino in očiščeno ter zrezano zelenjavo, osolimo, zalijemo z vodo in pokrito dušimo do polovice. Ko je na pol vse mehko, dodamo pod-met iz moke, malo vode in olupljen in na kocke zrezan krompir. Proti koncu kuhanja primešamo še grah iz konzerve, paradižnikovo mezgo in sesekljan zelen peteršilj. Po potrebi še dosolimo in popramo.
Korenjeva juha
2 žlici olja, košček čebule, 3 koreni, koren peteršilja, 2 žlici pšeničnega zdroba, voda ali kostna juha, sol, poper, zelen peteršilj.
Na olju prepražimo malo nastrgane čebule, nastrgano korenje in peteršiljevo korenino, dodamo zdrob, ga nekoliko prepražimo in vse zalijemo z vodo ali kostno juho. Solimo, pokrijemo in pustimo, da vre 10 minut. Nato dodamo sesekljan zelen peteršilj, po okusu dosolimo in popramo.
Skutin namaz
7 dkg masla ali margarine 25 dkg skute, drobna čebula, zelen peteršilj, malo sladke rdeče paprike, sol, 4 žlice kisle smetane.
Maslo ali margarino gladko umešamo, dodamo pretlačeno skuto, premešamo dodamo drobno sesekljano čebulo, sladko rdečo papriko, sesekljan zelen peteršilj, sol in kislo smetano.
Maslo ali margarino gladko umešamo, dodamo pretlačeno skuto, premešamo, dodamo drobno sesekljano čebulo, sladko rdečo papriko, sesekljan zelen peteršilj, sol in kislo smetano.
Plečnikove nagrade 1975
Pred nedavnim časom so v Ljubljani (že tretjič) slovesno podelili Plečnikove nagrade za arhitekturno snovanje v minulem letu. Žirija, v kateri so bili dipl. inženirji arh. Nikolaj Bežek, France ivanšek, Anton Bitenc, Branko Kocmut, Friderik Polutnik, umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc in prof. Dušan Ogrin, je nagradila profesorja ljubljanske šole za arhitekturo, dipl. inž. Eda Ravnikarja. Plečnikovo nagrado je dobil za ambien-talno ureditev Trga revolucije v Ljubljani. Čeprav poteka zazidava trga že več let, prav v zadnjem času (dograditev druge stolpnice Iskra, pohodi in ploščad) dobiva svojo dokončno prostorsko ureditev.
Plečnikovo plaketo je prejel dr. Marko R o z z e 11 o (ki že vrsto let živi v tujini) za njegove raziskave pionirskega časa slovenske arhitekture. Posebno v knjigi »Jože Plečnik in šola Otta VVagnerja", ki je leta 1968 izšla pri torinski založbi Alba, je odmeril mojstru Plečniku primerno mesto reformatorja moderne arhitekture in ponesel vrednosti njegovega dela in ustvarjanja daleč preko slovenskih meja.
Vse dobro premešamo in namažemo na kruh.
Jabolčna pita
35 dkg moke, pecilni prašek, 15 dkg margarine ali masla, 8 dkg sladkorja, malo mleka, jajce, vanilin sladkor, 1 kg jabolk, sladkor po okusu, cimet, sladkor za posipavanje, olje za pekač.
Presejani moki primešamo pecilni prašek, zdrobljeno margarino, sladkor, mleko, jajce, sol in dišave. Iz vsega tega na hitro ugnetemo testo. Razdelimo ga na polovico in razvaljamo za debelino noževega hrbta. Eno polovico položimo na pomazan pekač, jo potresemo z olupljenimi in nastrganimi jabolki, s sladkorjem in cimetom. Na nadev položimo drugo polovico testa, sladico spečemo, pečeno potresemo s sladkorno moko in razrežemo.
Šolarjev zajtrk
Če vaš šolar zjutraj zatrjuje, da ni lačen in da ne bo jedel, potem ne krivite njega, ampak sebe. Prav gotovo ste ga prepozno poklicali, tako da v skrbi, da ne bo zamudil šole, noče jesti oziroma sploh ne čuti lakote. Otroka je treba poklicati dovolj zgodaj, da se v miru pripravi za šolo in da ima dovolj časa, da sede k zajtrku. Stoje popita kava ali čaj ter v roke že med vrati potisnjen kos kruha je skoraj slabše kot nič. Nekateri šolarji morda tako kot odrasli res ne morejo jesti zjutraj, četudi je dovolj časa. Tedaj otroka ne silimo k jedi. Vendar pa ga skušajmo s privlačnim zajtrkom navajati na uživanje hrane tudi v zgodnjih urah.
Kaj bomo ponudili šolarju? Kruh z maslom ali marmelado, kava ali čaj. V mleko lahko damo »ovomaltine" ali podobno.
Sem sodi tudi sadje sveže ali pa vloženo, kar pač otroku bolj prija. K zajtrku s kruhom In namazom ponudimo svežo ali vloženo zelenjavo in sadje. Morda bo otroku k maslu na kruhu prijala kumarica ali paprika. Tudi jogurt marsikomu prija zjutraj, posebno, če otrok ne mara mleka ali kave. Namazi ali priloge h kruhu pa naj se s pijačo, ki jo ponudimo otroku, kar najbolj po okusu skladajo.
DROBNI NASVETI
•	Zadah v omarah in predalih je neprijeten. Ugotovili ste ga kljub temu, da ste omare dobro zračili in očistili. Pomagajte si, tako da namočite krpo v raztopino hipermangana ter z njo o-mare in predale ponovno dobro zbrišete. Na enak način lahko odstranite z rok neprijeten duh po kuhanju in pomivanju posode.
•	Na nožu, s katerim ste rezali čebulo, je ostal duh po njej. Odstranili ga boste, če boste držali nož nekaj trenutkov nad plamenom sveče.
žms in dam
Nekaj dobrega iz kuhinje
PROF. DR. ANTON VVUTTE:
Potovanje maturantov po Jugoslaviji (2.dei)
Medtem ko sem poročal v prvem delu le o družabnem poteku potovanja lanskih slovenskih maturantov iz Celovca po Jugoslaviji, hočem tokrat na kratko opisati tudi pokrajine, skozi katere nas je vodila pot, najpomembnejše kraje in njihov zgodovinski razvoj, gospodarski pomen in glavne znamenitosti.
OD DRAVE DO KOLPE Karavanke
Prva pokrajina, ki smo jo doživeli, so bile Karavanke to- in onstran meje. Ta divni gorski svet, ki se širi daleč na Koroško, sega od Ziljice pri Podkloštru do Mislinje pri Slovenj Gradcu. Ima prav zanimivo zgodovino.
Zibelka mu je tekla v morju, kakor večini gorovij. To Tetidsko morje je segalo od Afrike do francoskega sredogorja zahodno od reke Rone, nemškega sredogorja severno od Donave in do češke gmote severno od Donave v Avstriji, vse tja do osrednje Azije. Na dnu tega morja so se zbirali vodoravni sloji od naplavin rek, ki so se izlivale vanj, med srednjim vekom zemeljske zgodovine, med 225 in 135 milijoni leti pr. Kr. Prav tako sloji iz apnenih predelov odmrlih morskih praživalic. Ker se je morsko dno neprestano ugrezalo, so prišli spodnji sloji v globine z veliko toplino in postali plastični. Potem pa so sile iz notranjosti zemlje pomaknile morje obdajajoče celine bliže skupaj. Pri tem so se mogočni sloji usedlin na morskem dnu zvalili in se gubali in končno so se nagubane kamenine prerile kot krovi drug nad drugega. Vmes je prodrla iz globočine žareča tekoča magma, ki se je počasi ohladila in skrepenela. To se je začelo proti koncu srednjega veka zemeljske zgodovine in se nadaljevalo v novi vek, ki se je pričel 60 milijonov let pr. Kr.
Potem so se začele mase kamenin počasi dvigati iz morja, 1 do 3 milimetre na leto. K temu je verjetno največ prispeval pritisk afriško-arabsko-dekanske mase proti severu. Zaradi tega pritiska z juga je
severna stran Karavank bolj strma kot južna. Istočasno so se nagubale tudi ostale Alpe, ostala srednje- in južnoevropska ter južnoazijska gorstva. Karavanke pa so nastale — kakor ostale Južne apnene Alpe in Severne apnene Alpe — iznad 2 tisoč metrov debelega sloja apnenih lupinic odmrlih mikroskopič-no majhnih morskih praživalic, tako imenovanih foraminifer, ki se je usedel na dnu morja v milijonih let.
Čim so se začele dvigati Karavanke nad morsko gladino, so že pričele zunanje sile z odnašanjem. Tako so nastale v milijonih let današnje površinske oblike. K temu so prispevale tudi štiri ledene dobe s tremi vmesnimi toplejšimi med-ledenimi dobami. V Alpah so segali le najvišji vrhi iz ledenega o-klepa. Tudi Karavanke so poledenele na severni strani. Nad tem ledenim oklepom so nastale v povirjih pod pobočnimi ledeniki krnice, ki so spremenile slemena v grebene kot npr. zahodni del Pece na severnem pobočju Pece sta nastali tedaj dve krnici, zahodna krnica je spremenila vrh Pece v greben in vrhe v piramide kot npr. Jepo. Ledeni tok dravskega ledenika, ki je posegel čez Koren, je razširil prvotno škrbino v današnji prelaz.
Po ledenih dobah so nastale v Karavankah meli ob vznožju skalnatih sten kot npr. Košute, Bjelši-ce in drugih ter vršaji gorskih potokov kot npr. na severnem vznožju Karavank v Rožu, ker se je med zadnjo ledeno dobo nabralo obilo kršja, ki ga je potem odnašala voda. Tedaj so nastali tudi vsi vint-garji v Karavankah, npr. Vintgar Boroveljske Borovnice nad Borovljami (Tschepaschlucht) in Kortskega potoka pod Kortami, kjer je težki dravski ledenik bolj poglobil dolino Drave kot majhni ledeniki v stranskih dolinah svojo strugo, tako da so nastale stopnje. V nje so se potem zarezali potoki v obliki vint-garjev.
Seveda so se odele Karavanke po zadnji ledeni dobi polagoma tudi v rastlinsko odejo borov, smrek, macesnov, bukev, gabrov, raznega grmičevja, trav in cvetic. Na jesen
zažari listje po pobočjih v živih barvah kot da bi odseval mavrični spektrum zadnjih sončnih zrakov.
Zelo pestro je tudi površje Karavank. Do Maloškega poldna so kot nadaljevanje skriljastih Karnijskih Alp z gostim gozdom poraslo sredogorje. Šele s tem vrhom se pojavi apnenec, ki da gorskemu slemenu obliko velegorja. S tem apnencem se nadaljujejo apnene Ziljske Alpe med Ziljo in Dravo v višjem predelu Karavank. Vzhodno od Golice se odcepi od glavnega slemena severni niz visokih vrhov od Macenskega vrha preko Žingarce,
MLADIM BRALCEM:
Z avtomobili in dvokolesi „ms-šincami" natrpano šolsko parkirišče je prepričljiv dokaz, da so ameriški najstniki dobro motorizirani. Seveda, ko pa ima skoraj vsak tretji sedemnajstletnik svoje lastno „kolesje“ — bodisi tisto z okroglim ali tisto z izravnanim krmilom. Tako vidim najstnika, ki se v šolo pripelje z bleščečim primerkom mustanga „model 73“, očkovim darilom za rojstni dan, pa dobim kar nek srbeč občutek v prebavnem traktu, saj fantu še niti brada ne poganja. Predvidevam, da me srbi zaradi zavisti, deloma pa verjetno tudi zaradi začudenja. Stvar je namreč za naše razmere verjetno (še vedno) dokaj nenavadna. Sicer res niso vsi ameriški mladosetniki taki „frajerji“, da bi se lahko ponašali s pet ali šest tisoč dolarsko „pločevino“, a po drugi strani tudi ni veliko tistih, ki bi se morali v kaki uglednejši ulici svojega avtomobila „sramovati“. Fička na primer tukaj še nobenega nisem videl.
Bistveno pač je, da Američan lahko že s šestnajstimi doseže to, o čemer njegov vrstnik v Evropi le sanja; v žepu ima vozniški izpit, sedi za krmilom lastnega avtomobila, obenem pa si pridobi že lepo mero samostojnosti. Seveda si vsakdo lastne „škatljice“ tudi
Gerlovca (Karlovca), Macena, Črnega vrha, Setič in skupin Obirja (Malega Obirja, Ojstrca, Stare gore) in Pece (Jegartovega vrha, Oj-stre, Topiče, Pece) do Uršlje gore. Med njimi pa tečejo gorski potoki Bistrice, Boroveljska Borovnica, Bajtiška Borovnica, Selška Borovnica in reki Bela in Meža, ki so razrezali prvotno sklenjeno sleme na posamezne gore. Med obema gorskima vrstama so kratke podolžne doline, ki jih ločijo sedla in gozdnate sredogorske višine. Poleg tega prispevajo še drugi čini-telji k pestrosti oblik in raznoličnosti kamenin. Najvišji vrh je Stol (2239 metrov) in trije edini cestni prehodi so Koren, Ljubelj in Jezersko.
(Dalje prihodnjič)
ne more privoščiti in je potem pač nekoliko bolj odvisen od očetovega razpoloženja: če je ta dobre volje, ključe njegovega avtomobila ne bo težko dobiti, v nasprotnem
primeru pa bo treba pešačiti in iz zmenka ne bo nič. A vseeno je na boljšem kot jaz, ki še vedno vozim le kolo.
No, pravzaprav pa je tudi kolo v Ameriki zelo v čislih — a ne tisto na pedala, temveč tisto z motorjem. Časi „črnih angelov" še niso minili. V usnjene jopiče oblečeni črnogledi mladeniči se s svojimi črnobarvnimi dvokolesmi „pošastmi" še dandanes s prav isto vnemo kot pred desetimi in petnajstimi leti poganjajo po cestah in ostalim udeležencem v prometu višajo krvni pritisk. „Črni angeli" so seveda „elita“, je pa še na stotine takih, ki s svojimi yamahami in suzukiji niso tako „divji“. Ponavadi se zadovoljijo s tem, da svoji okolici od časa do časa dajo čutiti konjske moči, skrite v „mašin-ci“, najpogosteje v obliki „preizkušnja" glasu. Bobniči so v njihovi bližini vedno v nevarnosti. Skorajda je videti, da je za mladega Američana večji „hec“ imeti motor kot pa avto, saj so okoli ponosnega lastnika najnovejše honde ponavadi zbere prava horda občudovalcev, zadnji model štirikolesnega masseratija pa le malokoga razburi. Jaz sem izjema.	M. P.
WWWMWWWVWWWAWVVW,,.V.V.W,,.V.W.VW.V.^
v
(le uidi umikate?
Kje leži Nova Škotska?
Kdo je bil Josip Račič?
Kaj pomeni beseda vazal?
■ NOVA ŠKOTSKA (Nova Scotia) je pokrajina v vzhodni Kanadi. Meri 54.560 kvadratnih kilometrov in ima blizu 700.000 prebivalcev. Obsega istoimenski polotok in bližnji otok Cape Breton. Bogata je na rudah (premog, železo) in ima razvito kovinsko industrijo. Ribolov je pomembna panoga gospodarstva, poljedelstvo pa je zaradi hladnega podnebja slabo razvito. Glavno mesto je Halifax (900.000 prebivalcev).
■	Josip Račič (1885—1908) je bil hrvatski slikar in nedvomno eden najbolj nadarjenih umetnikov svojega časa na jugoslovanskih tleh. Šolal se je v Munchnu. Kmalu razvil svoje izredne umetniške sposobnosti. Živel je v težavnih razmerah in ustvaril že v tistem času nekaj izrednih slik in portretov. Ukvarjal se je tudi z reproduktivno grafiko in je ob koncu bivanja v Munchnu ustvaril svojo najbolj zrelo figuralno kompozicijo Mati in otrok. Natančno je študiral stare mojstre in poznal sodobnike. Potem je odšel v Pariz in naslikal znameniti Pogled na Seino ter narisal nekaj imenitnih in zrelih skic. Po nekaj mesecih bivanja v Parizu je napravil samomor.
Račičevo umetnost označujeta enotnost podoživljanja likovne lepote in globoko pronicanje v življenje.
■	Vazal (francosko) je bil v srednjem veku plemič, odvisen od kralja. Beseda velja tudi za državo, ki je odvisna od druge.
V
^ ■	| ■ V VI ■■
trm angeli se živijo
j-------------
JACK LONDON:
TRI SRCA
"\________r
Toda Francisa ni bilo tako lahko pregovoriti, da bi opustil svoj načrt. Skozi daljnogled je opazil najprej sredi pokrajine belo haciendo, potem pa še belo oblečeno žensko, ki je s svoje strani skozi daljnogled opazovala njega in njegovo jadrnico.
..Spustite čoln, kapitan," je zapovedal mladi Morgan.
Kdo so prebivalci teh krajev? Belo pleme?"
..Rodbina Enrica Solana, gospoda," je odgovoril kapitan. „Častna beseda, to vam je imenitna gospoda, stari Španci, in v njihovih rokah je vse ozemlje od morja do Cordiller, poleg tega pa še dobra polovica Chiriguiskega zaliva. Kljub temu imajo malo denarja, toda kar se tiče ponosa, so pa hudi kakor cayenski poper."
Ko je Francis veslal k obali, je bistro kapitanovo oko takoj opazilo, da je pozabil vzeti s seboj orožje za primer, če bi naletel na papigo ali opico. Takoj nato je kapitanovo oko opazilo na obali žensko postavo, ki jo je bilo moč videti kot belo liso na temnem ozadju goščave.
Francis je veslal naravnst k peščeni obali. Ves čas je gledal v morje, ker se je bal opaziti, da je ženska postava že izginila. Po glavi mu je rojila ena sama misel — zdrava misel mladega moškega — srečati idilično deklico ali na pol divjo Španko ali celo naivno domačinko. Naj bo že karkoli, Francis je hotel na vsak način skrajšati dolgočasno zatišje, ki je priklenilo ..Angeliko", tako da se ni mogla premakniti.
Ko je dno čolna zadelo ob pesek, je Francis skočil na suho in s krepko roko potegnil čoln na pesek. Nato se je ozrl. Obala je blia tja do bližnjega grmovja prazna. Fran-
cis se je napotil proti grmovju. Vsak potnik — tako je razmišljal sam pri sebi — ki ga je usoda zanesla na neznano obalo, ima pravico iskati srečanj s tuzemci, da ne zgreši poti.
In res mu je usoda namenila nepričakovano srečanje.
Ženska, ki se ji je na prvi pogled poznalo, da je dekle — po postavi že odrasla in vendar čudovito dekliška — je skočila iz grmovja in ga z obema rokama prijela z roko.
Intimna prisrčnost je Francisa presenetila. Z drugo roko se je odkril in priklonil neznanki, tako kakor se spodobi potomcu Morganove rodbine. In vendar se je čudil. Presenetila ga ni samo njena čudovita lepota, še bolj je strmel nad tem, da mu je neznanka gledala srdito in surovo naravnost v oči. Zdelo se mu je celo, da jo je že nekje videl. Kolikor mu je bilo znano se neznanci ne gledajo tako čudno.
Potegnila ga je za roko in zamrmrala:
„Za menoj! Hitro!"
Nekaj časa se je obotavljal. Potem mu je nestrpno stisnila roko in ga skušala potegniti za seboj. Ker ni bilo dvoma, da je tu zanj nekaj novega, nekaj, kar je moč doživeti samo na pusti obali centralne Amerike, se je smeje vdal, ne da bi vedel, ali gre za njo prostovoljno ali pa se pokorava sili.
„Le hitro za menoj!" je dejala in ga vlekla za seboj. Smeje ji je sledil. Večkrat se je morala pripogniti ali celo plezati po vseh štirih, ker sta šla skozi gosto grmovje. Francis se je molče pripogibal in nehote se je spomnil prvih časov po odkritju Amerike, ko sta John Smith in Pocahon-tasa morala biti približno v enakem položaju, kakor sta zdaj on in njegova čudna spremljevalka.
Naenkrat se je neznanka ustavila in sedla. Namignila mu je, naj tudi on sede, potem je pa pritisnila roko na utripajoče srce in zašepetala:
„Hvala Bogu! Ah, prečista devica Marija!"
Francis se je takoj pripravil, da bi sledil njenemu zgledu, ker mu je že na obali strogo zabičala, da jo mora v
vsem posnemati. Pritisnil je torej roko na srce, toda Boga in božje matere ni hotel omeniti.
„Kaj res nikoli ne boste resni?" je vzkliknila, ko je videla njegovo kretnjo.
In Francis se je na to njeno ogorčeno vprašanje na mah zelo zresnil.
„ Draga lady ..je začel.
Toda nagla kretnja ga je prekinila. Ves začuden je opazil, kako se je sklonila in začela prisluškovati. Tudi sam je zaslišal, da po skriti stezici v grmovju gre več moških.
Z mehko dlanjo mu je stisnila roko, kar je bilo znamenje, naj molči, in z naglico, ki jo je bil Francis že opazil v njeni naravi, je smuknila na stezo.
Od presenečenja bi bil zažvižgal, če ne bi zaslišal njenega glasu, ki je nekaj osorno spraševal. Slišal je tudi več moških glasov, ki so odgovarjali ponižno, obenem pa odločno in srdito. Govorica je pričala, da so neznanci španskega rodu.
Nato je slišal, kako so se moški med pogovorom napotili dalje, in čez pet minut ga je njen glas poklical iz grmovja.
,Ta je pa dobra! Radoveden sem, kaj bi počel sedaj v moji koži Regan,' je pomislil Francis in stopil iz grmovja.
Odšel je za njo skozi goščavo na travnik kraj obale. Ko se je neznanka ustavila, je stopil pred njo in ji pogledal v obraz. Bil je še vedno prepričan, da se nekdo hoče iz njega norčevati.
..Imenitno!" se je zasmejal in se dotaknil njene rame. ..Imenitno!" je ponovil. „Prav zdi se mi, da tiči v vas neka vražja sila."
Toda srditi pogled njenih oči ga je takoj ohladil.
„Tepec!“ je vzkliknila in ga dregnila s prstom pod nos. Njena nespodobna domačnost mu ni bila všeč. „Kakor da bi moglo to skriti vaš obraz."
„Toda, draga moja lady,“ je pričel z namenom dokazati ji, da je še nikoli v življenju ni videl.
In zopet je moral umolkniti. Prekinila ga je na tako
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDALE
NEDELJA, 6. april: 7.05—7.35 Duhovni nagovor. — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 7. april: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik. — Valček za valčkom. — Douta po rijeci — 6. (Vidra vas). — TOREK, 8. april: 9.30—
10.00	Land an der Drau — Dežela ob Dravi. — 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik. — Šport. — Otroci, poslušajte! — SREDA, 9. april: 9.15—9.30 Slovenska šolska oddaja. — 13.45—
14.30	Celovški radijski dnevnik. — Franc Eržen: Po lovskih stezah. — ČETRTEK, 10. april: 13.45—14.45 Celovški radijski dnevnik. — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. — PETEK, 11. april: 13.45—14.45 Celovški radijski dnevnik. — Koroške ljudske pesmi. — Iz naše kulturne zakladnice. — Za našo kulturno zakladnico.
—	SOBOTA, 12. april: 9.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
IV ftVSTRHA
1. PROGRAM
NEDELJA, 6. aprila: 16.30 Pošiljka z mišjo — 17.00 Skrivnost pade z neba
—	17.30 Viking Viki — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Igraj z nami; prenos celovškega radia — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Beseda v nedeljo zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.50 Šport —
20.15	Šest žen Heinricht Vlil. (4): Ana von C leve — 21.45 Pismo, ki ga je dobil; skeč Ephraima Kishona — 22.00 Orientacija — 22.30 Poročila.
PONEDELJEK, 7. aprila: 9.30 Za otroke v predšolski dobi — 10.00 Cesarska Venus — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Dragulji 7. celine: O školjkah in drugih mehkužcih — 18.25 Mi — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki —
19.20	Šport — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Šport — 20.45 Ceste San Francisca — 21.35 Poročila.
TOREK, 8. aprila: 9.30 Za otroke v predšolski dobi — 10.00 Čudni umori
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Miha iz Lohneberga — 18.25 Mi — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 Šport — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Kdor trikrat laže —
20.50	Usoda v verigah, avstrijski povojni film — 22.10 Poročila.
SREDA, 9. aprila: 9.30 Za otroke v predšolski dobi — 10.00 TV v šoli: Zemljevid — 10.30 Gost pri Alfredu
Kubinu — 11.00 Heinz Conrads —
17.00	Novi recept — 17.30 Ostržek —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Naslednji, prosim! — 18.25 Mi — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 Šport — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Dve krsti po naročilu —
21.30	Vojna in mir (9); Slovo od otroških let — 22.15 Poročila.
ČETRTEK, 10. aprila: 9.30 Za otroke v predšolski dobi — 10.00 TV v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Obiščemo razstavo: Gotika v Avstriji
—	11.00 Francoščina 11.30 Motivi pesnitve: Mati — 12.00 VVerner Berg —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Jerome in Izabela — 18.25 Mi — ORF danes —
19.00	Avstrija v sliki — 19.20 Šport —
19.30	Čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Skrivnosti morja: Pod ledom Antartike — 20.50 TV v preteklosti —
21.30	Francois Truffaut (1971): Dve mladenki iz VValesa in ljubezen do celine — 23.20 Poročila.
PETEK, 11. aprila: Za otroke v predšolski dobi — 10.00 TV v šoli: Zvok po človeški roki; razvoj orkestra — 10.30 Krščanski običaji — 11.00 Klub seniorjev — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Družina Feuerstein — 18.25 Mi —
18.50	ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 Šport — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Uradni spisi XY — nerešeni — prenos iz Miinchna — 21.15 Svet Suzie VVongo-ve; ljubezenska zgodba med ameriškim slikarjem in kitajsko taksi girl —
23.20	Poročila — 23.25 Uradni spisi XY — nerešeni; Poročila in reakcije.
SOBOTA, 12. aprila: 16.30 Živordeči avtobus — 17.00 Risati — slikati — oblikovati — 17.30 Pustolovščina na Mavrični deželi — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Heinz Conrads v soboto zvečer — 18.25 Prizma — 18.25 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko-aktualno — 19.20 Šport —
19.30	Čas v sliki in kultura — 19.56 Šport — 20.15 Na tekočem traku — 21.45 Panoptikum — 22.05 Sobotni film Divjega zahoda: Totem — 23.35 Poročila.
TV AVSTRIJA
2. PROGRAM
NEDELJA, 6. aprila: 14.00—15.00 Motorne dirke v Tullnu — 15.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Munch-nu: ČSSR : ZDA (skupina A) — 17.15 Namizni tenis evropske lige: prenos iz dunajske Mestne hale — 19.00 Tujejezični film — 20.15 Poznate melodijo? — 21.00 Derick — 12.00 Čas v sliki in
šport — 22.15 Hokej skupine A: Sovjetska zveza: Poljska.
PONEDELJEK, 7. aprila: 16.15 Znanje aktualno — 19.00 Sahara; karavana s soljo — 19.50 Družina Frohlich
—	20.00 Vojna in mir (9): Slovo od otroških let — 22.00 Hokej skupina A: Poljska : Finska.
TOREK, 8. aprila: 16.15 Hokej: ČSSR : Sovjetska zveza — 18.25 Angleščina
—	18.50 ORF danes — 19.00 Sanje z Mistre — 19.30 Zima v Pustriški dolini
—	20.00 Odisej (4) — 21.15 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine A v Munchnu: Finska : Švedska.
SREDA, 9. aprila: 17.55 Poklic in obrat — 18.25 Tečaj francoskega jezika — 19.00 Heinrich Harrer poroča: V deželi lovcev na človeške glave — 19.45 Človek, ki ni nikogar umoril —
20.00 Franklin D. Roosevelt, zgodovinska dokumentacija — 21.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Munchnu, skupine A: Poljska: Združene države Amerike — 21.45 Hokej: Poljska : ZDA — 22.15 Šport.
ČETRTEK, 10. aprila: 16.25 Hokej: Finska : Češkoslovaška — 18.25 Tečaj ruskega jezika — 19.00 Stara kmečka hiša pripoveduje — 19.30 Pozabljeni Čudeži; stari igralni avtomati — 20.00 Človek, ki ni umoril nikogar — 20.15 Hokej v Munchnu: Švedska : Sovjetska zveza.
PETEK, 11. aprila: 17.55 Fizika za vse — 18.25 Nemščina — 19.00 Zlata Bavarska — 20.00 Popevkarski doprinos Montreux — 20.30 Šaljivost: Skeč Ephraima Kishona — 20.45 Kultura — posebno — 21.15 Čas v sliki, kultura in šport.
SOBOTA, 12. aprila: 16.00 Friderike von Barring — 17.35 Hokej v Dussel-dorfu: Poljska : Češkoslovaška — 18.30 Nanga Parbat, film o prvem vzponu na Nanga Parbat Hermana Buhla — 20.00 Galerija — 20.15 Filmi Beatlsov: Yellon
Submarine — 22.05 Hokej v Dilssel-dorfu: Združene države Amerike : Sovjetska zveza — 23.40 Vprašanja kristjana.
TV Ljubljana
NEDELJA, 6. april: 9.25 Poročila —
9.30	Svet v vojni — serijski dokumentarni film — 10.20 Otroška matineja: Viking Viki, Nikogar ni doma, Avtomobil skozi kamero — 11.10 Mozaik
—	11.15 Ljudje in zemlja — 12.15 Poročila — Nedeljsko popoldne: Pisani svet, Prvi aplavz, Poročila — 16.40 Rokomet (ženske) Lokomotiva: špartak (Kijev) v odmoru rezerviran čas — 17.45 Košarkarski finale v Nišu — prenos v odmoru rezerviran čas — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak —
19.30	TV dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 19.55 3-2-1
—	20.05 P. Zidar: Utonilo je sonce
—	II. del barvne nadaljevanke — 20.55 Dokumentarna odd-aja — 20.45 Kratek film — 21.25 Športni pregled —
22.00	TV dnevnik — 22.15 Hokej ČSSR : ZDA — barvni posnetek s svetovnega prvenstva v Munchnu.
PONEDELJEK, 7. april: 8.10 TV v šoli — 10.00 TV v šoli (do 11.05) — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.35 TV v šoli — ponovitev (do 16.05) —
16.15	Miinchen: Svetovno prvenstvo v hokeju, barvni prenos srečanja ZDA : Švedska — vi. odmoru propagandna oddaja v II. odmoru približno ob 17.35 obzornik — 18.30 Čelist Gosha — barvna serija Japonske lutke — 18.45 Od zore do mraka — 19.05 odločamo
—	19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Moda za vas — 20.10 Levstik-Grun: Ka-stelka, predstava Šentjakobskega gledališča — 21.50 Mozaik kratkega Filma — TV dnevnik.
TOREK, 8. april: 8.10 TV v šoli — 9.35 TV v šoli — 10.35 TV v šoli —
11.05	TV v šoli (do 11.35) — 16.15 Mun-chen: Svetovno prvenstvo v hokeju — barvni prenos srečanja ČSSR : SZ —
18.20	Kratek film — 18.30 Avtomobil skozi kamero — serijski film — 18.45 Mozaik — 18.50 Ne prezrite — 19.15 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik
—	20.05 Pogovor — 21.00 L. Feucht-vvanger: Brata Lautensack — barvna TV nadaljevanka.
SREDA, 9. april: 8.10 TV v šoli (do 10.50) — 17.30 Viking Viki — barvni film — 17.55 Obzornik — 18.10 Mladi za mlade — oddaja TV Skopje — 18.40 Mozaik — 18.45 Po sledeh napredka — 19.15 Barvna risanka — 19.30
TV dnevnik — 20.05 Film tedna: Uvan Vasiljevič je spremenil poklic — barvni film — 21.35 Glasbeni magazin — 22.05 TV dnevnik.
ČETRTEK, 10. april: 8.10 TV v šoli
—	9.35 TV v šoli — 17.35 J. Bevc: Mama te želi spoznati — nadaljevanka: Ko bo pomlad — 17.55 Obzornik
—	18.10 Mozaik — 18.15 Vremenski stroj — II. del barvnega filma — 19.15 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik —
20.05	J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi — TV nadaljevanka — 21.25 Kam in kako na oddih — 21.35 Četrtkovi razgledi — 22.05 TV dnevnik.
PETEK, 11. april: 8.10 TV v šoli —
10.50	Angleščina — 15.40 Hokej Švedska : SZ — barvni posnetek s svetovnega prvenstva v Munchnu — 17.20 Morda vas zanima: Janez Mejač —
17.55	Obzornik — 18.10) Slovenski rock 75 : Oko, barvna oddaja — 18.40 Mozaik — 18.45 Spoznavajmo otrokov svet: Mati in otrok — 19.15 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar —
20.05	V Broklynu raste drevo — film
—	22.05 Barvna propagandna oddaja
—	22.40 TV dnevnik.
SOBOTA, 12. april: 9.30 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.00 TV v šoli (do 13.00) — 16.40 Košarka Vzhod : Zahod
—	prenos (JRT) v odmoru propagandna oddaja — 18.45 Obzornik — 18.30 Mozaik — 18.35 Otroški spored —
19.15	Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 Gledališče v hiši —
20.30	Vaš šlager sezone — prenos — 21.40 Moda za vas, barvna oddaja —
21.55	TV dnevnik — 22.15 Pešaki — celovečerni film (do 23.35).
(JŽa. dfrhva o o l ja
Na plaži
„Au! Kdo mi je dal ježa v čevelj?"
„Jaz, očka!"
„Zakaj pa, mulo?"
„Saj si rekel, da še nikoli nisi stopil na ježa!"
Vasovalec
„ Dober večer, oče, kje pa je Francka? Ali že spi?"
„Da, pravkar je odšla s fantom spat."
„Kaj? Pa je vedno rekla, da sem jaz njen edini. Kje pa sta? Samo, da ga dobim v pesti!"
„No, no, ne razburjaj se, kar v sobo stopi, pa tiho, da otroka, njenega bratca, ne zbudiš, če že spi!"
nenavaden in eksotičen način, da je kar ostrmel. Zgodilo se je tako nepričakovano, da niti opazil ni, odkod je potegnila damski samokres in mu nastavila cev na trebuh.
„Draga lady...“ je znova poskusil svojo srečo.
„Nočem govoriti z vami!" ga je prekinila. „Vrnite se na svojo jadrnico in glejte, da čimprej izginete."
Sledil je premolk, ko je opazil, kako težko se neznanka bori sama s seboj. Toda kmalu si je opomogla in vzkliknila:
„Za vedno morate izginiti iz teh krajev!"
Francis je že odprl usta, da bi ji ugovarjal, toda cev samokresa se mu je še bolj poglobila v trebuh.
„Če se kdaj vrnete — Bog mi odpusti greh — se ustrelim!"
„Če je tako, jo pa že moram popihati," je dejal smeje in se napotil nazaj k obali. Njegov položaj je bil tako smešen, da so mu od smeha silile solze v oči.
Da bi ohranili vsaj senco svojega dostojanstva, Francis nalašč ni hotel opaziti, da mu neznanka sledi tik za petami. Ko sta tako prišla do čolna, ki ga je hotel mladi Morgan odvezati in poriniti v morje, je zaslišal, kako vetrič lahno maje palmove veje. Voda v bližini je postala od vetra nekoliko temna, v daljavi je bila pa že povsem črna in pečine Chiriguiskega zaliva so se dvigale nad njo kakor nočne prikazni.
Že je hotel stopiti v čoln, ko je zaslišal, da v bližini nekdo joka. Obrnil se je in zagledal neznanko, ki je po-vesnila roko, v kateri je še vedno držala samokres, in si z drugo roko brisala solzne oči. Hitro je pristopil in jo ves ginjen prijel za roko. Vzdrhtela je in ga pahnila od sebe. V solznih očeh se ji je poznalo, da noče sočutja. Francis je zmajal z glavo, češ da ne razume njenega vedenja in se mora pač odločiti za edini izhod iz tega mučnega položaja. Tako se je znova obrnil k čolnu, toda dekle ga je zadržala.
„Vsaj..je spregovorila naenkrat, „... poljubili bi me v slovo!"
Skočila je k njemu in razširila roke. In kdo bi si mislil
— v desnici je še vedno držala samokres. Francis se je za hip obotavljal, ker mu ni šlo v glavo, kaj naj vse to pomeni, nato jo je objel in za plačilo je dobil strasten poljub. Še trenutek in naslonila je glavico na njegovo ramo ter bridko zajokala. Toda hkrati s strastnim poljubom je Francis začutil tudi samokres, ki mu ga je neznanka z desnico nastavila na rebra. Tu in tam je dvignila objokani obraz in strastno poljubila Francisa. Mladi Morgan ni razumel, kako in zakaj je postal naenkrat predmet tako strastne, obenem pa skrivnostne ljubezni.
Francis, ki ga je dekle čedalje bolj strastno objemala in poljubljala, bi ne bil imel prav nič proti, če bi se to srečanje nadaljevalo do neskončnosti. Toda dekle ga je nenadoma pahnila od sebe. Srd in prezir sta se pojavila v njenih prelepih očeh in s samokresom v desnici mu je zapovedala, naj se takoj vrne v čoln.
Zopet je zmajal z glavo, kakor da hoče reči, da ne sme odkloniti prošnje prelepe lady. Prijel je za vesla in odrinil čoln od obale.
„Prečista devica Marija, reši me mojega grešnega srca!" je vzkliknila deklica. Z levico je raztrgala verižico iz korald, na kateri je nosila na prsih medaljon, in vrgla vse skupaj v morje.
Francis je nato opazil, kako so se iz bližnjega grmovja pojavili trije oboroženi moški in planili k deklici, ki se je zgrudila na pesek in bridko zajokala. Dvignili so jo in zagledali Francisa, ki je krepko veslal k jadrnici. Francis se je nehote ozrl in opazil, da je lahen veter napel jadra in gnal ..Angeliko" proti obali. Takoj nato je eden izmed neznancev pobral daljnogled, ki ga je deklica vrgla na tla, in začel opazovati Francisa. Kmalu pa je vrgel daljnogled proč in pomeril s puško v mladega Morgana.
Krogla je pljusnila v vodo tik za čolnom. Francis je videl, kako je deklica planila pokonci, izbila staremu bradaču puško iz rok ter preprečila drugi strel. Opazil je tudi, da so se vsi trije moški oddaljili od deklice, da bi lahko nemoteno merili, in kako jih je ona s samokresom v roki prisilila, da so naposled povesili puške.
..Angelika" se je ustavila in v enem skoku je bil Francis na krovu. Hipoma je krmar zavrtel kolo in jadrnica je naglo odplula. Kakor razposajeno dete je poslal Francis na obali stoječi deklici z roko poljub in opazil, kako je neznanka omahnila v naročje najstarejšega moškega z dolgo brado.
„Cayenski poper, bogme! To so gotovo člani preklete in neverjetno ponosne rodbine Solano," se je zarežal Francisu kapitan.
„Prava strašila, popolni idioti, vam pravim. Gotovo nimajo vseh koleščkov v glavi!" se je zasmejal Francis v odgovor in skočil na krov, da z roko pošlje čudni neznanki še nekaj poljubov.
Pod ugodnim vetrom je ..Angelika" naglo rezala valove. Plula je mimo Chirguiskega zaliva in ob polnoči so bili naši junaki že pri otokih Buli in Calf, kakih 50 milj od obale.
Drugo jutro po zajtrku se je Francis odpeljal s čolnom na otok Buli. Ogledati si je hotel ta otok zato, ker mu je kapitan povedal, da se mude ob tem času na njem Indijanci s kontinenta, ki hodijo lovit želve.
Čim se je izkrcal na otok Buli, je Francis takoj spoznal, da ga loči od New Yorka ne le trideset stopinj zemljepisne širine, marveč tudi trideset stoletij in da ga je usoda zanesla iz središča civilizacije v najprimitivnejše razmere prvobitnega sveta. Indijanci, ki so na otoku lovili želve, so bili skoraj popolnoma nagi. Kot orožje so jim služile okorne, zelo težke sekire. Bili so vsiljivi in nevarni razbojniki. Otok Buli je bil njihov — tako so pojasnili Francisu ob pomoči mornarja-črnca, ki je razumel njihov jezik. Kar se pa tiče otoka Calfa, kamor so prejšnje čase tudi hodili lovit želve, je zdaj last nekega divjega belo-kožca, ki je tako krut in hraber, da se ga boje celo Indijanci, ki drugače niso posebno gostoljubni in strahopetni.
(Dalje prihodnjič)
Velika noč po svetu...
Papež je poudaril novo versko navdušenje mladine
RIM, JERUZALEM, — Svečane božje službe so združile letos kristjane k „vstajenju". Po starem običaju so v številnih katoliških cerkvah blagoslovili krstno vodo, sveče in velikonočna jedila: jajca, maslo, šunko, potico, pogačo, hren in sol. Tudi protestantovske občine so priredile po stari cerkveni tradiciji nočne velikonočne slovesnosti. Pred desettisoči vernikov iz vsega sveta je bral papež Pavel VI. na velikonočni petek zvečer križev pot.
V slavnostni procesiji so ponesli sv. križ, od krasno osvetljenega rimskega Koloseja, mimo štirinajstih postaj Kristusovega trpljenja na Paiatinski grič. Poslednje štiri postaje je nosil sveti križ 77-letni papež sam. V kratki pridigi je sv. oče imenoval usmiljenje kot eno izmed najosnovnejših čustev
človečnosti in solidarnosti.
Na velikonočno nedeljo so se zbrali ob priliki »svetega leta" s papežem Pavlom VI. na Trgu sv. Petra v Rimu romarji iz vsega sveta, da bi praznovali vstajenje Gospoda Jezusa Kristusa. Po cenitvah vatikanskih krogov se je zbralo na Trgu sv. Petra in bližnjih cestah več kot štiristo tisoč vernikov, potem ko je papež prebral velikonočno poslanico in dal tradicionalni blagoslov „Urbi et orbi“ — mestu Rimu in vsemu svetu. Ob tej priliki je sv. oče opozoril na čisto novo versko navdušenje, ki je zajelo narode, zlasti mladino po svetu.
... in v Sveti deželi
Z božjo službo Kristusovega vstajenja so se na velikonočno nedeljo končale v Sveti deželi velikonočne slovesnosti, ki so potekale, navkljub ponovni vojni napetosti in
Ip&rt-Iport-'šport -Ipsrt
ROBERTS S PALICO PRESKOČIL 565 cm
GAINESVILLE. — Na tekmovanju na Floridi je 23-letni ameriški atlet Da-ve Roberts preskočil s palico 565 cm in tako za 2 cm izboljšal dosedanji svetovni rekord Boba Sea-grena iz leta 1972.
Dave Roberts je že leta med najboljšimi skakalci na svetu, s svojim dosežkom iz leta 1972 (549 cm) pa je bil po lanski sezoni sedmi na lestvici vseh časov. Leta 1973 ni bil tako uspešen in se je moral zadovoljiti s 533 cm. Zanimivo pa je, da je leta 1974 kar 26 Američanov preskočilo 510 cm in več.
Na nedavnem dvoranskem dvoboju ZDA : SZ v Richmondu se Roberts tudi ni izkazal, saj ni preskočil začetne višine in svoji (sicer zmagoviti) e-kipi tako ni priboril niti točke.
SMUČANJE
Za avstrijski pokal v smučanju na dolge proge sta v soboto v Hochfilznu slavila dvojno zmago Salzburžana. Na 15 km dolgi progi je zmagal Heinrich VVallner pred Alfredom Pernerjem.
SKAKANJE
Za Veliko noč so avstrijski smučarski skakalci tekmovali na več krajih in dosegli kar lepe uspehe. Tako je na tradicionalni mednarodni tekmi v skokih na 90-metrski skakalnici v Feld-bergp v Schwarzwaldu zasedel Avstrijec Piirstl 2. mesto s skokoma 79,5 in
80.5	m. Na prvo mesto se je uvrstil svetovni prvak H. G. Aschenbach, šele 5. je bil naš Zahomčan Karl Schnabl s skromnima skokoma 75 in 78 m.
V Seefeldu je bil na velikonočni ponedeljek 1. Willi Piirstl (76,5 in 79 m); na Finskem v smučarskem letovišču Rukantunturiju je bil prvi Toni Innauer s skokoma 110 in 107 m, 2. pa Wan-ner, oba Avstrijca. Naši so tekmovali tudi v Kanadi v Thunderbayu, kjer je bil Zahomčan Hans Millonig 2., prvi pa je bil Švicar Steiner (skoka: 92,5 in
92.5	m).
cionalnimi zvezami, ima zagotovilo, da se bodo junijske dirke udeležili najboljši, izbrani dirkači iz vzhodne in zahodne Evrope. Tržičani so mislili tudi na to, kako bodo zapolnili odmor med obema vožnjama, dolg poldrugo uro; zagotovili so si, tako zatrjujejo, nastop Avsenikovega ansambla, ki bo pod Ljubelj gotovo privabil marsikaterega obiskovalca. In ne nazadnje so mislili tudi na zbiralce značk: za svetovno prvenstvo bodo izdali tradicionalno spominsko značko, na voljo pa bo tudi komplet vseh značk prireditve, tudi obesek za ključe.
KOŠARKA
LJUBLJANA. — Končano je XXXI. prvenstvo jugoslovanskih košarkarjev. Zadar je ponovno, že petič v svoji zgodovini, prvak, ob tem pa je letos izgubil eno samo srečanje.
Ljubljanska Olimpija je prav z zadnjo zmago osvojila 6. mesto, ki ga je sicer že dolgo imela na dosegu roke, pa ga je vedno znova izpuščala iz rok in grozilo ji je celo samo nizko 9. mesto.
nevarnosti, skoraj brez kakršnih koli pripetljajev.
Eno izmed najvažnejših sv. maš je bral v cerkvi sv. Groba v Jeruzalemu latinski patriarh monsignor Giacomo B e 11 r i 11 i v navzočnosti okoli dva tisoč romarjev iz raznih dežel. Pa tudi v drugih cerkvah Jeruzalema, Nazareta, Tel-Aviva in Jaffe v Galileji in na zasedenem ozemlju v Betlehemu, se je domače katoliško in protestan-tovsko prebivalstvo, skupno s tisoči tujimi romarji na svečan način spomnilo vstajenja Jezusa Kristusa. Vzhodne Cerkve, h katerim spada tudi večina arabskih kristjanov, bodo po njihovem koledarju slavile veliko noč navadno štirinajst dni kasneje.
Z judovskim praznikom „pašah", v spomin na odrešenje Judov iz egipčanskega suženjstva po Mojzesu, sovpadajoči velikonočni prazniki, so bili letos posebno strogo zastraženi, da bi na ta način preprečili atentate arabskih teroristov.
Snežni plaz usmrtil osem ljudi
MALLNITZ. — Močno sneženje, kot ga že dolga leta ne pomnijo, je bilo vzrok strašni nesreči, ki se je zgodila na velikonočni ponedeljek, ob 6. uri zjutraj v Mallnitzu: snežni plaz je porušil počitniško naselje sindikata gradbenih in lesnih delavcev in usmrtil osem počitniških gostov, od skupno 26, štiri osebe pa so bile ranjene, od teh so dve težko ranjeni prepeljali v bolnišnico v Špitalu ob Dravi.
Na sliki popolnoma porušeno na-	skupno 11 hišic so ostale le tri, pa še
selje „Sonnenhang“ v Mallnitzu. Od	te so težko poškodovane.
Ali je Sueški prekop splaval po vodi?
Kot je znano, je prizadevanje a-meriškega zunanjega ministra Kis-singerja, da bi z neposrednimi pogajanji našel trdno podlago za sporazum med Izraelom in Egiptom, propadlo. S tem so splavali po vodi upi, da bi v kratkem času spet izročili Sueški prekop prometu.
Dokler se ne reši spor med arabskim svetom ali vsaj Egiptom in Izraelom, ni mogoče računati na obnovo prometa po prekopu. Politični opazovalci se strinjajo v tem, da se bo reševanje tega vprašanja, ki bo zdaj preneseno na konferenco v Ženevi, vsekakor zavleklo. Združene ameriške države so zdaj na tem, da revidirajo svojo zunanjo politiko, koliko se nanaša na bližnjevzhodni spor. Kaže, da so v načelu pripravljene pristati na sovjetski predlog, da se spor na Bližnjem vzhodu skuša rešiti na ženevski konferenci, kjer hoče Sovjetska zveza priti do krepkejše besede. Sovjetska zveza podpira zahteve Arabcev, da se hkrati reši vprašanje ustanovitve neodvisne palestinske države zahodno od Jordana, kateri naj bi priključili tudi Gazo. Na pogajanjih med Egiptom in Izraelom so se hoteli izogniti palestinskemu vprašanju vsaj za določen čas.
Sadat: Sueški prekop bomo odprli?
Kot poročajo iz Jeruzalema, so tam z veliko zadržanostjo sprejeli govor egiptovskega predsednika Sadata, v katerem je izjavil, da bodo v kratkem, in to že 5. junija, izročili Sueški prekop prometu, ki je bil neploven osem let. Sadat je še dejal, da je pripravljen podaljšati mandat mirovnim silam Zdru-
ženih narodov-plavim čeladam za tri mesece; njihov mandat bo potekel 24. aprila. Egiptovski predsednik je s tem pokazal dobro voljo, da mu je do pogajanj, hkrati pa je rekel, da je potrpljenje Egipta omejeno.
Politični opazovalci menijo, da pomeni Sadatova izjava korak sprave napram Združenim državam Amerike, da bi svojo bližnjevzhod-no politiko ponovno preverile, potem ko je Kissingerjeva misija pro-
• VOLITVE NA SEVERNEM IRSKEM
Te dni se je mudil v Belfastu ministrski predsednik Harold VVilson. Prinesel je sporočilo, da bodo 1. maja na Severnem Irskem volitve v ustavodajno skupščino. Omenil je z zadovoljstvom, da še vedno traja premirje s tajno irsko armado •— IRA. Izrazil je upanje, da se bodo Irci udeležili volitev 78 poslancev, ki bodo sestavljali novo skupščino. Ta sicer ne bo imela zakonodajnih pooblastil, pač pa bo to forum, ki naj omogoči pogovore o bodoči u-pravi Severne Irske, kot angleške pokrajine. O tem bo še odločal angleški parlament.
® AMERIČANI NE BI BRANILI NOBENE DRŽAVE
Inštitut za raziskave Harris v Chicagu je izvedel raziskavo, kdo je za to, da bi Združene države priskočile na pomoč katerikoli državi v primeru, ko bi bila napadena. Raziskava je bila izvršena že decembra, vendar so njen izid objavili šele zdaj. Samo 23 odst. po-
padla ter je na ta način nastal nevaren položaj. Z iniciativo Kaira je Izrael zašel v diplomatsko osamljenost, ker ne more predložiti nobenega enakovrednega predloga.
Izraelski zunanji minister Alon je v ponedeljek k novemu položaju dejal, da ženevska konferenca ne more prinesti nobene odločitve, saj spora niso mogli rešiti niti v dvostranskih pogajanjih med Združenimi državami Amerike in Egiptom.
vprašanih je bilo za to, da bi Amerika napadeni državi poslala čete na pomoč. Med znanimi vplivnimi osebnostmi, ki so jih vprašali za mnenje, se jih je samo 34 odst. izreklo za takšno pomoč. Za primer, da bi bila napadena Zahodna Evropa, se je izreklo 30 odstotkov po-vprašanih za ameriško pomoč, 41 proti. Ko bi Sovjetska zveza zasedla Zahodni Berlin, bi bilo 43 odst. povprašanih za nastop ameriških čet, proti pa 34 odst. V primeru, ko bi Arabci zasedli Izrael, naj bi Združene države priskočile Izraelcem na pomoč, meni 50 odst. A-meričanov, 27 povprašanih je proti takšni pomoči. V primeru velike ofenzive s severa proti Južnemu Vietnamu se je za ameriško pomoč izreklo samo 11 odst. povprašanih, 72 odst. pa proti.
Og^Lala^te
a našem Listu!
SVETOVNO PRVENSTVO V MOTO-
CROSU V TRŽIČU
TRŽIČ. — Med devetnajstimi državami, ki bodo letos izvedle eno izmed dirk za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu do 250 kubikov, je tudi Jugoslavija. AMZJ je to pomembno nalogo zaupala prizadevnemu AMD Tržič, ki se je že večkrat izkazalo z izvedbo prireditev na najvišji ravni: 8. junija letos bo na znani progi v Podljubelju spet zbrana vsa svetovna elita.
Društvo, ki neguje stalne stike z na-
RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas Eberndorf, telefon 0 42 36 - 381
RUTAR-CENTER
• ugodno dobavi 0 in hitro na dom 0 dostavi
0 AVSTRIJA — MADŽARSKA 0:0 Pred okoli 70.000 gledalci je v sredo avstrijska nogometna reprezentanca igrala na dunajskem stadionu z ustrezno madžarsko le neodločeno in si s tem zmanjšala možnosti, da bi postala zmagovalec pri krončni uvrstitvi 2. skupine. Avstrijski nogometaši so bili skoraj vso tekmo v lahki premoči, vendar niso mogli dati vsaj enega zadetka. Avstrija ima 5, Wales 4, Madžarska 3 in Luksemburg 0 točk.
NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84-3-58. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.