leto XXIV. If i#l ■ B Številka 35- H V M J&B mJffl ^8« mW^ H H BB "^Bk I Ljubljana, celoletno 180 din (za ino- H jHE7 BB ^wki BB ■gp^flP j^B Gregorčičeva ulica 23. Tel. H H vh vBf H mB DBIVP H Gregor- 90 din, za ■/. leta 45 din, W W ^ W W W «*» «1- 27. Tel 47-61. mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov nevračama- Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953. |_i.vsak ponedeljek, MZnaltf sredo in petek Liubliana, sreda 26. marca 1941 C*»nza Posamezni fGlavni in skoraj edini cilj zunanje politike Jugoslavije je bil in ostane, da sc ohrani jugoslovanskemu narodu mir in ojači njegova varnost s tem, da se vzdržujejo najboljši odnošaji z vsemi državami, ki goje do njega miroljubna čustva. V duhu te politike so bili naši napori zmerom prvenstveno usmerjeni h konsolidaciji miroljubnih in prijateljskih odnošajev s sosedi, da bi se zagotovil mir na mejah, svoboda, neodvisnost in državna celota. Z velikim nemškim rajhom je prej kakor tudi poslej zvezana s skupno mejo, vzdrževala najboljše odnošaje, katere sta prevevala prijateljstvo in polno zaupanje. Koristni rezultati te politike so prišli posebno do izraza v vrsti velikih dogodkov, ki so se od leta 1934. pa do tega akta manifestirali v odnošajih med obe>-ma državama. Jugoslavija je že od svojega nastanka zmerom čutila in je to tudi posebno cenila, da so v Nemčiji pravilno razumeli njeno narodno zedinjenje, ki ni bilo plod nobenih pogodbenih kombinacij, temveč naravni zaključek dolgih in težkih borb Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslavija je 1. 1937. sklenila v tem duhu pomembno pogodbo z Italijo. Slični prijateljski pogodbi je Jugoslavija sklenila tudi z Bolgarijo in Madžarsko. Ker nima nobenih revindikacij nai zunaj, pa življenjske koristi njenega obstoja in napredka nalagajo Jugoslaviji, da se trudi, da bi obvarovala jugovzhod pred novo razširitvijo vojne in da bi ojačila obstoječe stanje, kakor tudi sodelovanje, ki pripravlja pot za evropsko pomiritev, in sicer edino v rešitvi naše ranjene celine in njene tisočletne civilizacije. Kajti samo pod znakom iskrenega in pozitivnega sodelovanja bo mogoče Evropo postaviti na temelje novega reda, ki bo imel možnost, da bi odstranil zastarele poglede ter moralne in materialne zapreke, zaradi katerih vsi v Evropi trpimo. Mirovna politika Jugoslavije je v polnem soglasju z življenjskimi interesi in globokimi čustvi vsega našega naroda. Vse politične pogodbe, kakor tudi gospodarske, ki jih je v zadnjih letih naša država podpisala, so prežete z voljo, ki stremi za ustvaritvijo boljšega miru in organizacije v tem prostoru Evrope. Tudi danes, ko Jugoslavija pristopa k trojnemu paktu, dela to z namenom, da ohrani mir okrog svojih meja in da zavaruje na ta način svojo največjo nalogo do sebe in da s tem izvrši tudi sveto obveznost do evropske skupnosti.« Svečano podpisovanje protokola je zaključil nemški zun. minister v. Ribbentrop z daljšim govorom, v katerem je izvajal: Ribbentropov govor V imenu Nemčije ter vseh pooblaščenih zastopnikov držav trojnega pakta pozdravlja Jugoslavijo kot novo članico trojnega pakta ter izreka svoje prepričanje, da bo ta dogodek za bodočnost Jugosla- vije in blagostanje jugoslovanskega naroda prav posebnega pomena. Po Bolgarski se je sedaj Jugoslavija priključila kot peta država trojnemu paktu. Njena priključitev je za nas še prav posebnega pomena, ker je sedaj dejansko ves še nevtralni Balkan v taboru novega reda. Še prav v zadnjih dneh sta se skušale Anglija in Amerika vme šavati v notranje zadeve Jugoslavije, kar je nezdružljivo s spoštovanjem suverenosti evropske države. Zato še bolj pozdravljamo pristop Jugoslavije. Dočim si je skušala Anglija pridobiti druge narode, da bi krvaveli za njo, ni Nemčija nobene druge države prosila za vojaško pomoč. Pač pa je hotela s trojnim paktom: 1. preprečiti od Anglije hoteno razširjenje vojne, 2. ustvariti pogoje za novi red in 3. zagotoviti trajni mir, ki bi preprečil, da bi druge sile izigravale evropske države drugo proti drugi. Vse v trojnem paktu združene države so predvsem pripravljene, da preprečijo vsak poskus razširjenja vojne. Evropa naj bo osvobojena vseh tujih vplivov, kar bo zlasti koristno za Balkan. Nemčija nima tu nobenih političnih in ne teritorialnih interesov. Hoče preprečiti le to, da bi se tu pojavile tuje sile: Hoče pomagati le pri ureditvi reda na tem za vso Evropo tako važnem prostoru. V tem novem redu bo zavzela tudi Jugoslavija mesto, ki ji pripada, ker je to nujna posledica njenega pristopa k trojnemu paktu. Zato ji najprisrčneje čestita. Nato sta bila sprejeta predsednik vlade Cvetkovič in zun. minister dr. Cincar-Markovič od Hitlerja ter ostala pri njem eno uro. Zvečer sta oba zastopnika Jugoslavije odpotovala domov. Noti g. Cvetkoviča gg. Ribbentropu in Cianu Na noti, ki mu jih je danes ob pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu poslal nemški zunanji minister v. Ribbentrop, je predsednik ministrskega sveta Cvetkovič odgovoril s sledečimi notami: Njegovi ekscelenci Joahiinu v. Ribbentropu, nemškemu zunanjemu ministru: Vaša Ekscelenca! O priliki današnjega pristopa Jugoslavije k paktu treh držav ste izvolili poslati noto sledeče vsebine: V imenu in po nalogu nemške vlade imam čast sporočiti vaši ekscelenci sledeče: 0 priliki pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, kar je bilo izvršeno danes, potrjuje nemška vlada svoj sklep, da bo zmerom spoštovala suvereniteto in ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije. — V imenu in po nalogu jugoslovanske vlade mi je čast potrdili prejem te izjave, katero je kr. vlada vzela na znanje. Izvolite sprejeti, g. minister, zagotovilo za moje globoko spoštovanje. Dunaj, 25. marca 1941. Dragiša Cvetkovič s. r. Dunaj 25. marca 1941. Njegovi ekscelenci Joahimu v. Ribbentropu, nemškemu zunanjemu ministru: Vaša ekscelenca! 0 priliki današnjega pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu ste mi izvolili poslati noto sledeče vsebine: Sklicujoč se na razgovore, ki so se vodili o priliki današnjega pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, imam čast, da vaši ekscelenci v imenu nemške vlade s tem1 potrdim sporazum med vladami držav osi in kr. jugoslovansko vlado o tem, da vladi držav osi za ves čas vojne ne bosta pošiljali Jugoslaviji zahtev, naj dovoli prehod ali prevoz čet čez jugoslovansko državno ozemlje. — V imenu in po nalogu kr. jugoslovanske vlade imam čast, da potrdim prejem te izjave, katero je kr. vlada vzela na znanje. Izvolite sprejeti g. minister zagotovilo o mojem globokem spoštovanju. Dragiša Cvetkovič s. r. Noti enake vsebine je poslal predsednik vlade Dragiša Cvetkovič tudi italijanskemu zunanjemu ministru grofu Galeazzu Cianu. Za pravilno tolmaienie § 219. obrtnega zakona V mirnih časih ni bilo zaradi § 219. obrtnega zakona nobenih sporov, pač pa je povzročil ta paragraf v sedanjih izrednih časih mnogo krivic in nejevolje med gospodarskimi ljudmi. Prvi odstavek tega paragrafa se namreč glasi: »Službojemnik obdrži svojo pravico do plače, če je po najmanj 14dnevnem službovanju zbog bolezni ali nezgode za razmeroma kratek čas, ne več kot en teden, zadržan opravljati službo in če tega ni zakrivil namerno niti s hudo malomarnostjo. Isto velja tudi, če je brez svoje krivde zadržan opravljati službo iz drugih važnih razlogov, ki zadevajo njegovo osebo.« Na podlagi zadnjega stavka so sodišča tolmačila, da mora delodajalec plačati nameščencem, ki so vpoklicani na vojaške vežbe, po citiranem § določeno plačo. Ker so sedaj vpoklici številni in na dnevnem redu, so zaradi tega zlasti slabše situirani podjetniki hudo prizadeti. Zbornica za TOI je zato poslala več predstavk na ministrstvo za trgovino in industrijo, da bi se s primernimi odredbami preprečilo, da bi sodišča v Sloveniji tolmačila § 219. obrtnega zakona tako, da se more uporabiti tudi za primere, kadar je delavec ali nameščenec vpoklican na vojaško vežbo. Na te svoje ponovne predstavke je dobila sedaj Zbornica za TI od ministrstva pod št. 41.214140 naslednji razpis: Stališče trg. ministrstva >V zvezi z akti Zbornice za TOI št. 20.773 z dne 24. oktobra in 11. novembra 1940. se sporoča, da J(a^rinaš^ana|nja številka: Uredba o dr z. računovodstvu: prevzemanje izvršenih poslov Pošiljanje živil v poštnih paketih v tujino Prevod poslovna centrala za izvoz savinjskega hmelja Domača nafta v narodnem gospodarstvu Poziv izvoznikom drv in lesa za celulozo je ministrstvo za trgovino in industrijo proučilo postavljena vprašanja ter na podlagi tega smatra, da se določba § 219. obrtnega zakona ne more uporabiti za primer vpoklica delojemalca na vojaško vežbo. Za ta primer velja samo določba § 221. obrtnega zakona, kar sledi zlasti iz določb čl. 10. uredbe m. s. št. 1029 z dne 7. julija 1940. o urejanju uslužben-skih odnošajev za primer vpoklica delojemalca na vojaško dolžnost. Določbe obeh navedenih paragrafov obrtnega zakona pa so zasebno pravnega značaja in zato so sodišča pristojna za razsojeva-nje sporov glede veljavnosti in uporabljanja teh zakonskih predpisov. Ker pa so sodišča pooblaščena, da sama presojajo in tolmačijo one zakonske predpise, za katere menijo, da se morajo uporabljati v nekem konkretnem sporu, niso zanje obvezna niti odločujoča nikaka mnenja, pojasnila ali tolmačenja upravnih, niti ne najvišjih oblasti. Zato tudi spredaj podano mnenje tega ministrstva ne rešuje postavljenega vprašanja. Da bi prišlo to mnenje ministrstva do izraza, a ministrstvo je prepričano, da je samo to mnenje tudi pravično in pravilno, je predložilo, da se te določbe izdajo v uvodnem zakonu za novi trgovinski zakon. V zvezi s tem je trgovinsko ministrstvo najprej predložilo, da se § 219. obrtnega zakona spremeni tako, da se od plače, ki jo mora dati po tem paragrafu delodajalec, odbije ves znesek, ki ga prejema delojemalec na račun hranarine od ustanov delavskega zavarovanja. Nato pa naj se doda 1. odstavku tega paragrafa, da se kot razlog nezakrivljene zadržanosti ne more smatrati poziv na vojaško službo. Poleg tega bi bilo treba po mnenju ministrstva pri spremembi zakona upoštevati tudi to, da se odškodovanje v primeru nezakrivljene zadržanosti ne more zahtevati od delodajalca v onih primerih, ko ima delojemalec pravico zahtevati odškodnino za izgubljeno možnost zaslužka tudi od tretjih oseb. Ker je vprašanje izdaje navedenega uvodnega zakona zelo aktualno, smatra ministrstvo, da se bo postavljeno vprašanje na ta način v kratkem tudi rešilo.« Poštna tarifa zvišana le za zaprte dopisnice S 1. aprilom stopijo v veljavo nove poštne pristojbine, ki so precej zvišane. Vendar pa za navadne dopisnice niso zvišane, temveč le za zaprte dopisnice. Naš dopisnik je to prezrL Sicer pa bomo objavili nove poštne pristojbine v prihodnji številki »Trgovskega lista«. Tujskoprometna zveza v Ljubljani ima rodni obenj zbor v petek dne 4. aprila 1941. ob 10. uri v veliki dvorani Zbornice /-a trgovino in industrijo v Ljubljani. Dnevni red: 1. Otvoritev zbora. 2. Volitev zapisnikarja, dveh overovateljev zapisnika. 3. Poslovno poročilo in sklepni račun za leto 1940. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Izžrebanje in volitev ene tretjine članov in namestnikov upravnega odbora ter volitev 6 članov in 4 namestnikov nadzornega odbora. 6. Zajedniea Tujskoprometnih zvez Ljubljana-Maribor in sprememba pravil. 7. Odobritev proračuna in programa dela. 8. Določitev kraja prihodnjega občnega zbora. 9. Predlogi in slučajnosti. Ako ob naznačeni uri ni na-vzočna tretjina zveznih rednih in ustanovnih članov, je občni zbor pol ure kasneje z istim dnevnim redom, ki veljavno sklepa ob vsakem številu navzočnih (člen 14. pravil.) Delegati morajo še pred začetkom občnega zbora oddati svoja pooblastila. Delegati brez pooblastila nimajo pravice glasovanja. Pravico do glasovanja imajo delegati samo onih članov, ki so poravnali članarino za preteklo leto (člen 11. pravil.) Tujskoprometna društva morajo se pred občnim zborom javiti Tuj-skoprometni zvezi številčno stanje svojega članstva, ker imajo na vsakih 100 članov pravico do enega delegata, vendar skupno največ do 3 delegatov (člen 11 pravil.) Samostojni predlogi, prošnje in pritožbe morajo biti najmanj 3 dni pred občnim zborom predloženi upravnemu odboru Tujsko-prometne zveze (člen 12, točki 5 in 7 pravil). Prevod poslovna centrala za izvoz slovenskega hmelja Trgovinski minister je predpisal naslednjo uredbo: § 1. Prevod se proglasi za poslovno centralo za izvoz hmelja savinjske kakovosti v smislu § 11., odst. 1. uredbe o direkciji za zunanjo trgovino. § 2. Glede poslovanja te centrala bo Prevod v Ljubljani deloval po navodilih in pod nadzorstvom direkcije za zunanjo trgovino v Beogradu. § 3. Ta uredba dobi obvezno moč z dnem njene objave v »Službenih' novinah«. Madžarski letoviščarji posetijo Bled Po posredovanju Tujsko - prometne zveze v Ljubljani je potovalna pisarna BUSZ v Budimpešti poleg nameravanih spomladanskih izletov na morje razpisala tudi izlet v Slovenijo. Po načrtu te pisarne bo obiskalo Bled o Veliki noči približno 50 madžarskih gostov, ki bodo ostali tam 14 dni. Za poznejši čas so predvidena potovanja tudi v druga slovenska letovišča. Obramba proti letalskim napadom Kot LIX./5. zvezek zbirke »Zakoni in uredbe«, ki jo izdaja tiskarna Merkur v Ljubljani, je pravkar izšla 58 strani obsegajoča knjižica tele vsebine: Opazovanje in naznanjcvanjc nevarnosti letalskih napadov, maskiranje in zatemnjevanje, (važne) spremembe in dopolnitve pravilnika o protiletalski zaščiti, in sicer I. dela, nanašajočega se na zaščito in izselitev otrok in IV. dela, o gasilski službi. Snov izpopolnjujeta tudi dve banovi naredbi o opazovalni službi in navodila o zatemnje- vanju. Važnost tega, petega dela pravilnika v sedanjem času pač ni treba še posebej poudarjati: kdor no, sedaj tako važno strokovno delo, bo tudi laže varoval svoje in svoje rodbine življenje kakor tudi bo do potankosti poznal to celot-1 svoje imetje ob morebitnih napa- dih iz zraka. Knjižica velja 9 din in se dobi pri založnici, knjižni založbi tiskarne Merkur v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 23. Domača nafta v narodnem gospodarstvu O pomenu nafte v narodnem gospodarstvu vsake države danes pač ni treba posebej govoriti, saj je sedaj v vojnih časih njena važnost še posebno očitna, Evropa je večinoma navezana na uvoz nafte, ker pridelujeta samo dve evropski državi zadostne količine za lastne potrebe, to sta Rusija in Romunija. Znatnejše količine nafte ima tudi Albanija, te pa se izkoriščajo le za Italijo, za katero pa še daleč ne zadostujejo. Po vsej verjetnosti ima tudi Jugoslavija ležišča nafte. V resnici se tudi že skozi leta naporno dela na tem, da bi se našla ležišča in začela izkoriščati. Poleg več zasebnih podjetij dela na tem tudi uprava drž. monopolov, ki je začela vrtati po nafti v okolici Tuz^ le. V banovini Hrvatski so posebno znana ležišča nafte v Medji-murju, zlasti v okolici mest Delnica in Peklenica ter v oakov-skem okraju. Poleg tega pa so ležišča tudi na Hrvatskem v okolici Bujavice, Goila in Banove Jaruge. Čeprav se dela za izkoriščanje naftinih ležišč pri nas že več let, je na našem trgu znana samo medjimurska nafta, ki izvira iz petrolejskih koncesij Medjimurske petrolejske družbe d. d. Raziskovanja in prvi začetki izkoriščanja medjimurskih ležišč segajo daleč nazaj. Že 1. 1868. je začel znani medjimurski veleposestnik grof Festetic kopati na primitiven način vodnjake, v katerih se je zbirala nafta, ki je pritekala iz zemlje. Šele 1. 1890. se je začelo tu z vrtanjem v globočino in ta vrtanja so zlasti v Peklenici dala dobre rezultate. Iz dveh 400 metrov globokih navrtov se je pridobivalo na dan okoli 4 vagone nafte. Ker pa je v Peklenici samo težka nafta, iz katere se ne more pridobivati petrolej, za katerega je takrat vladalo ogromno zanimanje, je izkoriščanje v Peklenici zastalo. 2e takrat pa se je opazilo, da se morajo nahajati v bližini tudi ležišča lahke nafte in so se kasneje ta tudi v resnici odkrila pri Selnici. Od takrat, t. j. od leta 1895. dalje prav za prav dela za izkoriščanje naftinih ležišč Iniso nikdar popolnoma počivala, razen v 1. 1918., ko so neodgovorni elementi celo vse takratne naprave razdejali. Vendar pa se. je delalo zelo neenakomerno in marsikatero leto je počivalo tudi vse delo. Ko je bilo Mcdjimurje 1. 1918. pripojeno Jugoslaviji, je takratno poverjeništvo za Medjimurje takoj spoznalo važnost teh ležišč ter odredilo očiščenje starih naprav ter odredilo tudi nova vrtanja. V letu 1923. se je ustanovila Medjimurska petrolejska družba d.. d., ki je od takrat lastnik teh petrolejskih koncesij. Do danes so bile proizvedene v Medjimurju naslednje količine nafte: V prvem razdobju, ko je bil lastnik koncesije Viljem Singer, t. j. do 1. 1908., je znašala vsa proizvodnja 3500 ton. V drugi dobi od 1. 1908. do 1. 1914., ko je izkoriščala ta ležišča firma London-Budapest Oil Comp. Ltd, 5000 ton. Od 1. 1023., ko se je ustanovila Medjimurska petrolejska družba pa do konca 1. 1940. 6468 ton. V vseh teh letih torej skupno samo 14.968 ton, kar je vsekakor za tako dolgo dobo let zelo nizka številka. Pripomniti pa je treba, da se je ta nafta pridobivala samo iz gornjih plasti, ki so mnogo manj bogate kakor spodnje plasti. V Medjimurju pa se je dosedaj vrtalo le v globini 60 do 170 metrov. Da morajo tu biti bogata ležišča, sledi tudi iz velikih uspehov, ki so jih dosegli na Madžarskem, samo 4 do 8 kilometrov od naše meje. Tu se pridobiva nafta iz globine 1600 do 1800 m ter dosega dnevna proizvodnja že okoli 350 do 400 ton. Medjimurska nafta je dvojne vrste: težka pekleniška nafta in lahka selniška. Pekleniška ima pri 15° C 0.925 kg specifične teže. Ta nafta daje z rafinacijo 6% petroleja, večinoma pa visoko vredna maščobna olja, ne pa bencina. Nasprotno pa ima nafta pri Selnici 0.848 kg specifične teže in vsebuje 24% bencina, 60% petroleja, ostanek pa lahkih gorilnih olj. Ker so za raziskovalna in izko-riščevalna dela potrebne velike investicije in veliki kapitali, se je pritegnila v Medjimursko petrolejsko družbo Azieiula Generale Italiana Petroli v Rimu, ki je sedaj glavni delničar podjetja. Clan družbe pa je tudi ministrstvo za gozdove in rudnike in v ravnateljstvu družbe sta tudi dva zastopnika banske oblasti v Zagrebu. Dela so poverjena zagrebški družbi Jugopetrol, d. d., ki je najmočnejši petrolejski koncesionar v Jugoslaviji. Sedaj so dela na izkoriščanju naftinih ležišč v Medjimurju v polnem teku. Stalno sta v obratu dve težki in dve lahki vrtalni napravi. Vseh delavcev je sedaj zaposlenih okoli 160. Upati se torej more, da se bo končno proizvodnja nafte v Medjimurju vendarle v kratkem povečala. * »Hrvatska privreda«, št. 8. Fran Ceh 20 let ilan reklamacijskega odbora Letošnje zasedanje reklamacijskega odbora v Mariboru se je zaključilo z nenavadno, zato pa tem bolj lepo in prisrčno slovesnostjo. Člani reklamacijskega zbora so namreč po končanem zasedanju izrekli svoje priznanje gospodu Francu Čehu, ki je že 20 let nepretrgoma član reklamacijskega odbora. Vseh teh 20 let je Franc Čeh z isto vnetostjo in marljivostjo zastopal interese gospodarskih ljudi kakor takrat, ko je še skoraj kot mladeniS vstopil v to važno korporacijo. Z nezmanjšano pozornostjo je obravnaval vsako zadevo in si s svojim vestnim delom pridobil ugled in spoštovanje. To so člani reklamacijskega odbora tudi odločno poudarili ter se zahvalili g. Čehu za vso njegovo izdatno pomoč pri delu reklamacijskega odbora ter mu na konec v znak svojega priznanja poklonili srebrno vazo. Čestitkam članov reklamacijskega odbora in vseh številnih davčnih zavezancev, za katere je g. Čeh kot član reklamacijskega odbora v dolgih 20 letih tako mnogo storil, se pridružuje tudi »Trg. list«. Ni lahka naloga člana reklamacijskega odbora, ker zahteva dobro poznavanje razmer, veliko uvidevnosti, še več pa vztrajnosti in dobre volje. Pri tem pa ni naloga člana reklamacijskega odbora niti najmanj hvaležna. Dostikrat tudi pr.i najboljši volji ni mogoče ustreči vsaki želji, a če se ne ustreže, je že tu zamera, intriga in tudi sovraštvo. Zato je tudi malo ljudi, ki bi tako dolgo vztrajali na tem odgovornem poslu in zato priča že samo to dejstvo, da je bil g. Čeh 20 let član reklamacijskega odbora in da je danes menda najstarejši član v vsej Sloveniji, kako silno dobro je izpolnjeval svoje mesto. Kdor seveda pozna delavnost g. Čeha, ta se temu ne more čuditi. Kajti g. Franc Čeh je naravnost vzgled vedno delavnega moža, ki pa dela mnogo več za druge kakor pa za sebe. Združenje trgovcev v Murski Soboti je o tem naj-lepši dokaz. Leta in leta je njegov predsednik Franc Čeh in pod njegovim vodstvom je doseglo nmrsko-soboško trgovstvo takšne uspehe, kakor le malokatero drugo trgovstvo. Zadostuje naj, da tu omenimo samo trgovsko šolo, ki si jo je priborilo Združenje trgovcev v M. Soboti, in sicer največ po zaslugi Franca Čeha. Postavilo si je tudi lep Trgovski dom, kjer so tudi vzorni šolski prostori trgovske šole. Tudi Trgovski dom brez dela Fr. Čeha ne bi nikdar postal realnost. Kakor Združba trgovcev v Murski Soboti, tako so tudi vse druge stanovske organizacije trgovstva imele v Francu Čehu vedno zvestega podpornika in delavca. Celo vrsto let je kot zbornični svetnik Zbornice za TOI s svojimi iniciativnimi predlogi skrbel za njen napredek, pri Zvezi trgovskih združenj je kot član predsedništva in član glavnega odbora vedno eden najbolj aktivnih delavcev Zveze. Vselej, kadar je treba braniti stanovske interese trgovstva in interese slovenskega gospodarstva, je postavil g. Franc Čeh svojega moža. To njegovo nesebično delo slovensko trgovstvo ceni in zato iz notranje potrebe čestita Francu Čehu k njegovemu jubileju dela in stanovske zvestobe ter se mu za njegovo delo iskreno in odkritosrčno zahvaljuje. »Trgovski list« je srečen, da more biti tolmač teh čestitk in hvaležnosti slovenskega trgovstva. Vse priznanje delu Frana Čeha! Politične vesti Sovjetska vlada je objavila uradno poročilo, da so brez podlage vesti, da bi SSSR izkoristila težave Turčije, če bi se ta zapletla v vojno. Sovjetska zveza je zato sporočila turški vladi, da so te vesti brez vse podlage, če bi pa bila Turčija dejansko od katere države naptu dena, more Turčija z ozirom na nenapadalni pakt med Turčijo in SSSR računati na popolno razumevanje in nevtralnost SSSR. Turčija je nato izrekla sovjetski vladi svojo zahvalo in ji izjavila, da more tudi SSSR v primeru podobne situacije popolnoma računati na razumevanje in nevtralnost Turčije. Nemške čete na Bolgarskem so se že začele pomikati proti grški meji. Po bolgarskih vesteh je treba pričakovati v kratkem odločilnih dogodkov na grški meji. Predsednik švicarske zveze Etter je na kongresu radikalne stranke izjavil, da bo Švica sicer ohranila med vojno svojo popolno nevtralnost, da pa se bo prilagodila novemu gospodarskemu redu. Pač pa bo skušala Švica pri tem ohraniti svojo gospodarsko neodvisnost. Velik sprevod francoskih trgovskih ladij je plul skozi Gibraltar-sko ožino. Sprevod so spremljali francoski rušilci. Angleške oblasti v Gibraltarju so pustile sprevod nemoteno odpluti. V bližini Gibraltarja se v zadnjem času zbirajo večje španske čete. Nemški tehniki istočasno izdelujejo obrambno črto. Vendar pa domače prebivalstvo meni, da se še ne pripravlja napad na Gibraltar. Nemci poročajo zopet o številnih potopitvah angleških ladij na Atlantskem oceanu. Skupna tona-za potopljenih ladij na Atlantiku znaša po zadnjem nemškem po-enem dnevu nad 27.000 t. Nadalje poročajo .Nemci, da so juž-no od Krete napadla nemška le-?ve .an§Ieški tovorni ladji po 6000 ton in da se je ena ladja potopila, druga pa da je hudo poškodovana. Več napadov so izvršila nemška letala tudi na Malto in na angleške postojanke v sev. Afriki. Angleži pa poročajo, da so vrgla njih letala 10.000 zažigalnih bomb na Berlin ter da so bombardirali njih letalci tudi Hannover, Kiel in nemške postojanke pri Cherbourgu. Intenzivnost nemških letalskih napadov na Anglijo je zadnje dni popustila. Po angleških vesteh je bilo potopljenih v zadnjem tednu 17 angleških in 6 zavezniških ladij s skupno tonažo 71.773 ton. Po nemških vesteh je bilo število potopljenih ladij znatno večje. Angleške čete so zavzele prelaz Marda, ki odpira pot proti Hararju. Harar je bil svoje dni proglašen za odprto mesto, v zadnjem času pa so ga Italijani utrdili. Proti Ke-ren.u se. angleško prodiranje nada-m,pa Pričakovati, da bi mesto Kmalu padlo, ker je močno utrjeno. Z albanskega bojišča poročajo tako Italijani ko Grki predvsem o letalski aktivnosti. Angleške čete, ki prodirajo na jugu Abesinije, so zavzele mesto Negeli. Vsa Angleška Somalija pa je zopet pod angleško oblastjo. Maršal Graziani, vrhovni poveljnik italijanskih čet v Libiji, je odstopil. Njegov odstop je bil sprejet. Hearstovemu koncernu pripadajoči listi so objavili na naslovni strani članek Hearsta, ki je doslej srdito napadal vsak korak Roosevelta v korist pomoči Angliji. V tem članku pravi sicer Hearst uvodoma, da je spravil Roosevelt deželo v vojno, nato pa nadaljuje: Sedaj smo nepreklicno v vojni. Svojo odločitev kot narod smo izrekli, svojo lastno odločitev pa moramo tudi spoštovati. Naša dolžnost je, da smo sedaj složno za vlado, za katere politiko smo se odločili. Ostaja nam samo izhod iz položaja — zmaga! Predsednik bo z razvojem položaja mnogo več od nas zahteval kakor v svojem zadnjem govoru in mi mu bomo iz vsega srca mnogo več dali.« Ameriški general Bret je izjavil, da namerava ameriško vojno ministrstvo vsako leto izvežbati 30.000 vojnih pilotov namesto 12.000, kakor je bilo predvideno dosedaj. Ameriška vlada je sklenila, da se vpokliče v vojsko v naslednjih štirih mesecih še 400.000 mož. Tako bodo imele Združene države Sev. Amerike že 1,4 milijona mož pod orožjem. Anglija je dosedaj naročila v USA vojnega materiala in orožja za 2,7 mjhjarde dolarjev, od česar je 1,68 milijarde že plačala v gotovini. Za ..?if*®nsiranje vojne izda po ameriških podatkih britanski imperij na mesec 1,7 milijarde dolarjev, od tega Anglija sama 1,5 milijarde, ostalih 200 milijonov dolarjev Kanada, Nova Zelandija, Avstralija, Južna Afrika in Indija. Japonski zunanji minister Ma-euoka se je sestal v Moskvi z Mo-lotovim ter nemškim veleposlanikom v. Schullenburgom. Macuoka je službeno obiskal tudi britanskega in francoskega veleposlanika. Razgovor med Macuokom in Molo-tovim, kateremu je prisostvoval tudi Stalin, je trajal nad eno uro. V ponedeljek se je Macuoka odpeljal iz Moskve v Berlin, kjer pripravljajo japonskemu zunanjemu ministru veličasten sprejem. Politični proces v Riomii proti krivcem francoskega poraza se po vsej verjetnosti ne bo nadaljeval, ker se vlada boji, da bi mogel proces kompromitirati tudi nekatere elane vlade v Vichyju. Novi španski izredni proračun je Povečan za poldrugo milijardo pe-zet. Od tega gre 400 milijonov za vojsko, 121 milijonov za vojno mornarico in 82 milijonov za vojno letalstvo. Uradno se demantira vest, da bi bil britanski konzulat v Tangerju zaprt. Tudi ni res, da bi dobili angleški državljani nasvet, da za-puste Tanger. Iz Združenih držav Sev. Amerike se je dosedaj prijavilo prostovoljno v angleško vojno letalstvo tri tisoč pilotov. Vojno sodišče na Norveškem je obsodilo 10 Norvežanov zaradi špio-naže na smrt. Namestnik japonskega vojnega ministra je izjavil, da se Japonska pripravlja, da čim prej likvidira vojno na Kitajskem. Posebno kitajsko odposlanstvo je prišlo pod vodstvom generala San-ghena v Kalkuto. Namen kitajske delegacije je sklenitev vojne zveze med Kitajsko in Vel. Britanijo. Uredba o drž.računovodstvu § 164. (') Izjemno od postopka, predpisanega v § 163, more pristojni naredbodavec, ki je izdal odlok o odstopu posla oz. odobritvi pogodbe, na zahtevo sopo-godbenikov podaljšati dogovorjene roke za največ 30 dni. Te pravice se sme poslužiti pristojni naredbodavec samo enkrat za isti rok. Za podaljšanje roka nad 30 dni je potrebna predhodna soglasnost fin. ministra. (2) Zahteva sopogodbenika za podaljšanje roka se mora vložiti pred potekom dogovorjenega roka. Odlok se mora izdati najkasneje v roku 20 dni od dneva prejema sopogodbenikove zahteve. V primeru neizvršitve obveznosti v roku zaradi nepremagljivih ovir (v i s m aior) mora biti zahteva sopogodbenika vložena v 10 dneh od dne nastale nepremagljive ovire. Odlok o podaljšanju roka mora biti tudi v tem primeru izdan najkasneje v 20 dneh od prejema sopogodbenikove zahteve. Po poteku teh rokov se ne more zahtevati podaljšanje rokov, niti se V. ne morejo roki podaljševati, temveč se mora pogodba razveljaviti. (3) Sopogodbenik, kateremu se je podaljšal rok, plača v korist narodnega invalidskega fonda za vsak dan podaljšanja obveznosti po 2 din od vsakega tisoča vrednosti onega dela posla, ki ni bil izvršen v roku, in za kateri je rok podaljšan, v kolikor se vrednost tega dela posla more ugotoviti. V nasprotnem plača sopogodbenik po 2 din od vsakega tisoča skupne vrednosti dogovorjenega posla. Ce je izvršitev posla dogovorjena v več delnih rokih, plača sopogodbenik to kazen samo od vrednosti nepravočasno izvršenih delov posla. (*) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo, kadar sopogodbenik dokaže, da ga je pri izvrševanju obveznosti ovirala nepremagljiva ovira ali neizvrševanje pogodbe po državnih organih. Te činjenice pa se morajo ugotoviti s posebnim odlokom pristojnega naredbodav-ca. sklepa niti predloga ne morejo storiti niti se takšni odloki ali predlogi morejo sprejeti. (5) Komisija iz prejšnejga odstavka sklepa z večino glasov. (“) Odloki komisije izvedencev za vprašanja, za katera je po odstavku 4. pristojna, so obvezni za državo in za sopogodbenika. Njeni člani morajo posel izvršiti v čim krajše mogočem roku ter so za svoje odloke odgovorni kazensko in materialno. Stroške strokovne presoje nosi stranka, v katere škodo je odločila komisija izvedencev. Višino stroškov določi pristojni naredbodavec v soglasju s finančnim ministrom, znesek stroškov po približnem proračunu pa mora položiti v naprej sopogodbenik. Ce komisija izvedencev odloči v korist sopogodbenika, se mu mora položeni znesek vrniti. Prevzemanie izv § 165. C) Po pogodbi izvršeni posel se prevzame komisijsko razen v primerih po § 147. toč. 1. Komisija mora imeti najmanj tri člane, ki jih določi pristojni naredbodavec v smislu § 130. odst. 2., in sicer najkasneje v 10 dneh pred potekom dogovorjenega roka. Člani komisije morajo začeti s prevzemanjem na dan dogovorjenega roka. V primeru, da se posel izvrši pred potekom roka, se more prevzeti tudi prej. (2) Pristojni naredbodavci morajo določiti za člane komisije v prvi vrsti strokovnjake, ki poznajo stvar, material ali posel, ki naj se izvrši. Upravitelj stvari in materiala, kateremu se izročajo stvari ali material v upravljanje, mora biti vedno navzočen pri njih prevzemanju ter se more po potrebi določiti tudi kot član komisije za prevzemanje. (3) V primeru spora med sopo-godbenikom in komisijo za prevzemanje ima sopogodbenik pravico zahtevati izvedeniško presojo (veštačenje) o spornih vprašanjih. Izvedeniško presojo izvrši komisija treh članov, od katerih po enega imenujeta pristojni nared bodavec in sopogodbenik, ta pa izvolita tretjega, ki je istočasno tudi predsednik komisije. Sopo- Amerika na prehodu Ch. A. in M. B. Beard (Konec.) Nič pa ni bilo iz vsakodnevnih statističnih poročil bolj jasno kakor to, da dela ameriška industrija globoko pod svojo zmogljivostjo. Delala je pod zmogljivostjo že leta 1928. Potem se je kake Štiri ali pet let vlekla blizu dna. Leta 1936. se je popravila, a sledil je nov padec, ki je postal spomladi 1938. leta že kar boleče očiten. In tako je Rooseveltova opazka o proizvajalni zmogljivosti udarila v mogočen in razburjen tok ameriške miselnosti. Tudi glede politike je bila Rooseveltova poslanica svarilo. Ne da bi omenil pisca je citiral nekaj stavkov znanega filozofa Daniela Websterja: »Tudi najbolj svobodna vlada, ako bi mogla obstajati, bi postala v kratkem nesprejemljiva, če bi tendenca zakonov povzročila hitro nabiranje bogastva v rokah malega števila oseb in vrgla veliko 'množico ljudstva v odvisnost in revščino.« To je bilo politično načelo, ki so mu pritrjevali vsi vodilni misleci med ustanovitelji ameriške republike od Johna Adamsa do Thomasa Jeffersona, od skrajne desnice do skrajne levice. Roosevelt ga je sedaj (7) Člani komisije za prevzema^ nje v primeru prevzema pogodbenega predmeta, ki ne ustreza pogodbenim pogojem, odgovarjajo poleg kazenske odgovornosti Glavni kontroli tudi za vse zneske, ki so bili na podlagi njih odloka izplačani oz. se morajo sopogodbe-niku izplačati. (8) Odgovornost iz odst. 6. in 7. ne nosi član komisije, ki je pismeno podal svoje ločeno mnenje in ki je glasoval proti odloku. (9) Ce je s pogodbo predviden garancijski rok, izvrši končni prevzem po preteku garancijskega roka komisija, za katere sestavo in delo veljajo določbe prejšnjih odstavkov glede komisije za prevzemanje. (10) Ce je izročitev dogovorjena v več delnih rokih, se izvrši prevzem za vsako partijo posebej in ravno tako tudi končni prevzem. Začasna izplačila v teku izvršenja posla v obliki mesečnih obračunov (situacij) ne pomenijo prevzem dela posla v smislu določb prejšnjega odstavka. Vsak napreden trgovec prodaja le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi. Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebil Podaljšanje godbenik more zahtevati izvede niško presojo najmanj v 5 dneh od dneva, ko mu je bil sporočen odlok komisije za prevzemanje. V predstavki, s katero zahteva izvedeniško presojo, mora sopogodbenik imenovati tudi osebo, ki jo imenuje v komisijo izvedencev. 5 dni po prejemu sopogodbenikove predstavke mora imenovati pristojni naredbodavec svojega člana komisije ter določiti dan sestanka zaradi izvolitve tretjega člana komisije. V primeru, da se določeni člani komisije ne soglasijo v dveh dneh od dneva sestanka glede izvolitve tretjega člana, ga določi na zahtevo pristojnega na-redbodavca okrajno sodišče, ki je pristojno po sedežu naredbodavca v nepravdnem postopku in sicer od dveh oseb, ki jih predlagata pristojni naredbodavec in sopogodbenik. Ta sklep mora izvršiti sodišče v 2 dneh od prejema zahteve. Za odklonitev članov komisije izvedencev veljajo določbe civilnega pravnega postopka. (4) Dolžnost komisije za prevzemanje ko tudi komisije izvedencev je, da ugotovi, če predmet pogodbe ustreza pogodbenim pogojem in da na podlagi tega odloči, če se predmet pogodbe sprejme ali odkloni. Nikakega drugega § 166. Izjemno od § 162., če ne izvrši sopogodbenik posel v dogovorjenem roku ali ga komisija za prevzemanje odkloni, ker v celoti ali deloma ne ustreza dogovorjenim pogojem ter pristojni naredbodavec v interesu potrebe, ki se mora pokriti smatra, da se pogodba ne sme razveljaviti, more s pristankom sopogodbenika določiti nov rok za izpolnitev dogovorjene obveznosti. Ta rok se določi z ozirom na važnost in nujnost posla, vendar pa ne sme biti daljši ko 30 dni od dneva, ko je bil izdan odlok o podaljšanju roka. Odlok o podaljšanju roka se mora izdati najkasneje v 10 dneh računajoč od dneva odloka, ko je bil posel odklonjen. Po tem roku se odlok o podaljšanju roka ne more izdati in sklenjena pogodba se mora smatrati kot pretrgana. Če sopogodbenik del posla, ki ustreza pogojem izvrši v po- ne daljšanem roku, plača od vrednosti onega dela posla denarno ka-katere višina se določi s po- zen, goji in ki mora biti v vsakem primeru večja od denarne kazni, predvidene v § 164. odst. 3. Ta denarna kazen se računa za čas od poteka dogovorjenega roka do dneva izpolnitve obveznosti. V primeru, da sopogodbenik niti v podaljšanem roku ne izvrši v popolnosti svoje obveznosti, se pogodba v delu posla, ki ni ustrezal pogojem, razveljavi (173. odst. 3.). § 167. C) Izjemno do § 162. mo- re pristojni naredbodavec odločiti, da se pogodba ne razveljavi in da se izvršeni posel prevzame še v naslednjih primerih: 1. če sopogodbenik sploh ni zahteval podaljšanja roka, a posla ni izvršil v dogovorjenem roku temveč po njegovem poteku in 2. če je sopogodbenik pred po tekom dogovorjenega roka zahteval podaljšanje pogodbenega roka (§ 164. odst. 2.), a mu to podal j šanje ni bilo dovoljeno, a je on izvršil posel po dogovorjenem roku. (2) Pristojni naredbodavec more v primerih iz prejšnjega odstavka izdati odlok samo, če je posel v vsem ostalem izvršen po predpisih pogojev in če se s tem po zaslišanju odbora za presojo državnih nabav soglasi finančni minister. V nasprotnem primeru se mora pogodba razveljaviti. (§ 162.) (3) Za prevzete posle po odst. 1. mora sopogodbenik plačati za vsak dan zakasnitve denarno kazen, ki znaša 5 din od vsakega tisoča vrednosti prevzetega posla. § 168. Od denarne kazni plačane po §§ 166. in 167. pripada ustrezajoči del po § 164. odst. 3. narodnemu invalidskemu fondu, ostanek pa državi. Ce so s posebnimi zakoni te kazni predvidene kot dohodek državnih fondov, se v celoti izroče dotičnim fondom. (Dalje prihodnjič.) Ustanove za slušatelje (slušateljice) trgovinskih visokih šol Trgovinsko-industrijska zbornica v Ljubljani razpisuje 10 ustanov po din 1.000'— za slušatelje (slušateljice) trgovinskih visokih šol. Prošnje s potrdilom rektorata o frekvenci in dokazili o učnem uspehu ter gmotnem stanju prosilca se morajo poslati zbornici do 31. marca t. 1. Dobave - licitacije Nabava 1- in 2-žilnega telefonskega kabla. Direkcij a pošte v Ljubljani razpisuje z drugo pismeno licitacijo na dan 5. aprila dobavo 6.000 m uvodnega enožilnega svinčenega telefonskega kabla, 0,8 mm, in 5.000 m svinčenega telefonskega kabla, 2X0,6 mm. Pogoji po din 20 v pisarni direkcije, Sv. Jakoba trg št. 2/1. nadstr., soba št. 41. Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 7. aprila ponudbe za dobavo čiste nafte in petroleja ter varnostnih pasov; 15. aprila kompletnega agregata za črpanje pitne vode. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 14. aprila ponudbe za dobavo osovin za jamske vozičke, koles za jamske vozičke; do 5. maja koles za jamske vozičke.. Artilerijsko tehnični zavod Lepe-tane sprejema do 15. aprila ponudbe za dobavo raznega gasilskega materiala in potrebščin. DOBAVE: Dne 28. marca bo v ekonomskem oddelku šaba mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo 3000 ton plinskega olja in 6000 ton olja za gorivo; 29. marca za dobavo domačega premoga ter konserv od mesa in jeter in licitacija za dobavo belih in pisanih krp za čiščenje; 17. aprila za dobavo vijakov, matic ter zakovic. Dne 31. marca bo pri upravi zavoda »Lazarevac«-Vreoci licitacija za dobavo sintetičnega amonij aka. Dne 10. aprila bo pri Centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo nafte; 15. aprila za dobavo špiralne jeklene vrvi ter okovja za jamske vozičke. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) postavil nasproti uradnim številkam, ki so kazale naglo zbiranje bogastva v rokah maloštevilnih ljudi, in to prav v času, ko so slavili 150. obletnico podpisa ustave. Opustil je citiranje nadaljevanja onega Websterjevega govora iz 1. 1820., da: »V takem primeru mora ali ljudska oblast porušiti lastninske pravice ali pa mora vpliv lastnine omejiti in nadvladati izvajanje ljudske oblasti. Splošna volivna pravica n. pr. bi ne mogla dolgo obstajati v občestvu z velikimi posestnimi razlikami.« A vendar so vsi razumeli, da Roosevelt pač pozna ves govor in da ga ima v mislih, saj je tudi že prej govoril o »nesrečnih dogodkih v inozemstvu« — zmagi fašizma nad demokracijo. -v zatopljen v lastne posle je kongres malo upošteval svarilo- iz Bele hiše. Z veliko govorniško parado v obsodbo diktatorstva je zavrgel predsednikov zakonski predlog o reorganizaciji upravnih obla-stev. Zakonski predlog proti »linčanju« (ljudskim sodbam, vedno divjaškim in pogosto krivičnim. — Op. prev.) je bil zavržen v senatu. Proti predsednikovi volji in v prid privatnim zahtevam je kongres nekoliko spremenil davčni sistem. Zmanjšal je dodatni davek na nerazdeljene dobičke združb in prav tako davek na ka- pitalni dobiček. Predsednik je to delovanje kongresa javno obsodil, a dopustil je, da je proračun za 1. 1938. postal zakon brez njegovega podpisa. * Ze se je zdelo, da se bo zasedanje kongresa končalo s praznimi prepiri, ko so tik pred zaključkom še sprejeli nekaj temeljnih zakonov. Sprejet' je bil najprej nov kmetijski zakon, ki je obsegel bombaž, riž in tobak kakor tudi pšenico in koruzo in tako spojil želje južnih in severnih demokratov. Na splošno je bil ta zakon isti, ki ga je bilo Vrhovno sodišče nekoč razveljavilo: odmeritev proizvajalne kvote pridelovalcem in priznanje odškodnine tistim, ki omejijo pridelovalno ploskev. S tem zakonom so bila združena tudi določila kmetijskega zakona iz 1. 1936.: porazdelitev omenjenih odškodnin med posestniki in najemniki, zagotovitev redne dobave blaga odjemalcem, uvedba žetvenega zavarovanja za pšenico in podpora za ustanavljanje kmetijskih proizvajalnih zadrug. Tako je zakon potrdil odločitev farmarjev, da tudi oni po kapitalistični tržni metodi zmanjšajo proizvodnjo, če bi bil po prevelikih presežkih ogrožen njihov obstanek. Za industrijo podoben zakon ni izšfel. Namesto tega je kongres imenoval začasen narodni gospodarski odbor, sestavljen iz senatorjev, poslancev in iz oseb, ki jih izberejo državna oblastva. Ta odbor naj bi raziskal vzroke koncentracije v industriji, delovanje sistema cen in učinek vladne politike na konkurenco, brezposelnost, dobičke in potrošnjo. Odboru so naložili, da sestavi predloge za zboljšanje ukrepov zoper truste. Toda segel naj bi še dalj in določil kakovostno izenačenje proizvodnje vseh družb, poslujočih s predmeti meddržavne in mednarodne trgovine. Sprejetih je bilo tudi nekaj novih zakonov za delavstvo. Kongres je ustanovil pomorski delovni odbor z nalogo, da pomaga pri sklepanju, razlaganju in izvrševanju pogodb med delodajalci in delojemalci v pomorskem prometu, kjer so se bili že dolgo veliki spori. Poseben zakon je uredil delovni čas, mezde in delovne pogoje v letalstvu. Poleg tega je bil tudi sprejet splošen delavski zakon, ki naj bi se uporabljal v vseh tistih industrijah, ki poslujejo meddržavno. Po tem zakonu naj bi se v sedmih letih polagoma dosegla minimalna mezda 40 centov na uro in 40urni tednik. Manjše spremembe zaradi razlike cen so bile dovoljene, klasifikacija de- lavstva po spolu in starosti pa se je prepovedala. Nadalje so bili sprejeti še trije zakoni splošnejšega pomena. Znani zakon o živilih, zdravilih in kozmetičnih izdelkih so zboljšali. Potrdili so sistem obrambe zoper povodnji in odredili preiskavo načrta za ureditev Tenesijske doline in to zaradi hudih sporov v zadevnem odboru, ki so bili povzročili tudi odstavitev njegovega predsednika inž. A. Morgana. Po razpustu kongresa je izjavilo finančno ministrstvo, da je primanjkljaj v zadnjem poslovnem letu najmanjši od 1. 1931. dalje in da je kosmati javni dolg dosegel 37 milijard in 165 milijonov dolarjev. Vestne cenitve v juliju so ocenjale primanjklaj za naslednje leto na približno štiri milijarde dolarjev. Z letom 1938./39. se končuje v knjigi pregled o gospodarskem razvoju Zedinjenih držav. Ker je bil F. D. Roosevelt zdaj že tretjič izvoljen za predsednika Zedinjenih držav, je obveljala še nadalje tudi njegova politika. Iz najnovejših ameriških poročil je razvidno, da je newdealski državni aparat unije prevzel v letu 1941. tudi vrhovno vodstvo vsega ameriške>-ga vojnega gospodarstva. Trgovinski register Vpisalo so st* naslednje tvrdke: Miloš Pšeničnik, Celje. Obratni predmet: trgovina z manufaktur-nim, konfekcijskim, modnim in galanterijskim blagom na drobno i'\ na debelo. Bonač in drug, Ljubljana, knjigoveznica. Javna trgovska družba. Družbenika: Potliorn Lia roj. Bonač, zasebnica in Fran Bonač, tovarnar, Ljubljana. Vsak družbenik zastopa firmo samostojno. Bregar-Krek, trgovina z deželnimi pridelki na debelo, Ljubljana. Obratni predmet: nakupovanje in prodaja deželnih pridelkov. Javna trgovska družba. Družbeniki: Franc Bregar, trgovec, Henrik Krek, trgovec, oba v Ljubljani. Družbo zastopa vsak družbenik samostojno. Gašperšič - Pangre, pleskarstvo in soboslikarstvo, Ljubljana. Izvrševanje pleskarske in soboslikar-ske obrti. Javna trgovska družba. Družbenika: Josip Gašperšič, Gvi-don Pangre, oba pleskarja v Ljubljani. Družbo zastopa družbenik Josip Gašperšič sam. Gusel Leopolda nasledniki, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno in debelo, družba z o. z., Maribor. Osnovna glavnica 3,186.668'— din, vnesene stvarne vloge 2,986.668, vplačani osnovni vlogi 200.000 din. Poslovodje Ivan Plečko, trg. pomočnik Maribor, Avgust Ketiš, trg. pomočnik, Maribor. Družbo zastopata poslovodji skupno, če se nastavijo prokuristi, ti skupno z enim poslovodjo. »Bohar Adam«, lastnik Bohar Franjo, Lendava. Obratni predmet: trgovina z živino v živem in zaklanem stanju na debelo. Marinc Franc, Maribor. Obratni predmet: trgovina z lesom na debelo in izvoz. Vpisale so se naslednje izpre-membe in dodatki: Ceršaška tovarna lesnih snovi in lepenke, prej Viljem Fiirth, r. d. z o. z., Ceršak. Izbriše se dosedanji poslovodja Jurij Fiirth, vpiše pa se novi poslovodja Juraj Bezuk, industrialec v Zagrebu. Automontaža, d. d. Ljubljana. Izbriše se član upravnega sveta Hinko Graner. Janko Česnik, trgovina z manu-fakturnim blagom, Ljubljana. Izbriše se zbog smrti lastnica Marija Cesnik, vpiše pa se novi lastnik Anton Juvančič, trgovec v Ljubljani. Jelenc Adolf & Tomažin, Ljubljana. Vstopil je javni družbenik Franc Otič, strojni tehnik v Ljubljani. Družbo zastopata po dva družbenika kolektivno. Ant. Krisper Coloniale, Ljubljana. Vpiše se prokurist Ehrlich Leon, zas. uradnik v Ljubljani. Salus, d. d., Ljubljana. Izbriše se mg. ph. Josipu Logarju pode ljeno trgovsko pooblastilo. Siidostropa, trgovačko društvo sa ograničenim jamstvom, Ljubljana. Besedilo sedaj tudi v slovenskem (Siidostropa, trgovska družba z o. z.) in v nemškem jeziku. Osnovna glavnica v višini 200.000 din, ki je bila vplačana do ene četrtine, je sedaj plačana polno v gotovini. Izbriše se poslovodja Peter Tupanjanin, vpiše pa se poslovodja dr. Henrik Svoboda, profesor v Ljubljani. Mariborska tiskarna, d. d. v Mariboru. Izbriše se prokura podeljena Stanku Deteli. Josip Tsclieligi, trgovina z vinom, pivovarna in žganjarna, Maribor. Besedilo odslej Franc Tsche-ligi, izbriše se prokura Franca Tscheligi. Hahn Pavel, Murska Sobota, trgovina z mešanim blagom na debelo. Obratni predmet odslej: tr govina z manufakturnim in galanterijskim blagom ter pleteninami na debelo. Pilih Viktor, trgovina z mešanim blagom, Žalec. Besedilo odslej: Pilih Viktor, trgovina z deželnimi pridelki in hmeljem na debelo in drobno s sederžem v Žalcu. Kazdružile so se in prešle v likvidacijo tvrdke: T. Korn in sinovi, družba z o. z., Ljubljana. Likvidator ing. Herman Korn, Ljubljana, Poljanska cesta. »Moles« trgovsko industrijska družba, Ljubljana. Likvidator ing. Vladimir Stare, industrialec v Ljubljani. Mariborska tekstilna tvornica, družba z o. z. Likvidatorji: Franc Mautner industrialec, Julij Vidic, zasebni uradnik, Filomena Vidic, zasebna uradnica, vsi v Mariboru. Likvidatorji podpisujejo za družbo tako, da pristavijo svoje ime, in sicer Franc Mautner samostojno, Vidic Julij in Vidic Filomena pa kolektivno. Izbrišejo se: poslovodji Fric Deutsch in Pavel Deutsch ter prokuristu Henriku Fischliju podeljena prokura. Keramika, tovarna peči, štedilnikov, kamenine in samotnih izdelkov I. Klemenčič, družba z o. z., Novo mesto. Vpiše se razdružitev z likvidacijo. Likvidatorji dosedanji poslovodja Josip Klemenčič in Ivan Prijatelj ter odvetnik dr. Režek. Franjo Žagar, družba z o. z., Rakek. Likvidatorja: Franjo Žagar in Karel Žagar, industrialca na Rakeku. Tovarna lesnih proizvodov in kemikalij, Ruše d. z o. z. Likvidator Viktor Glaser, veleposestnik in industrialec na Smolniku pri Rušah. Poziv izvoznikom drv in lesa za izdelano teluloze Direkcija za zunanjo trgovino je izdala naslednjo okrožnico: Vsi izvozniki drv za kurivo in lesa za izdelavo celuloze v Italijo se pozivajo, da najkasneje do BI. marca 1941. pošljejo Direkciji za zunanjo trgovino prijave z vsemi orginalnimi dokumenti (originalnimi kupoprodajnimi pogodbami, pismi itd.), iz katerih so razvidne obveznosti, ki so jih prevzeli za dobavo drv za gorivo in za izdelavo celuloze v Italijo in ki se morajo izvršiti v času od 1. aprila do 30. junija 1941. Te prijave morajo vsebovati naslednje podatke: 1. ime jugoslovanskega izvoznika, 2. natančno količino v kg in vrsto drv za kurivo oz. za izdelavo celuloze, ki jo namerava posamezni izvoznik izvoziti v času od 1. aprila do 30. junija 1941., 3. nakladalne kraje, v katerih se bo blago nakladalo v vagone oz. navedbo količine in vrste lesa, ki pride na posamezne nakladalne kraje, 4. ime tujega kupca z navedbo količine in vrste lesa, ki se nanj nanaša, 5. prodajno ceno posamezne vr- ste lesa po toni franko meja oz. fob jugoslovansko pristanišče. Vsaka prijavljena količina se mora natančno razporediti po vrstah lesa, ki so navedene v prijavi ko tudi po posameznih tujih kupcih, vrste lesa pa morajo biti sortirane takole: a) cepanice iz mehkega lesa za izdelavo celuloze, b) bukove cepanice za izdelavo celuloze, c) žagarski odpadki za izdelavo celuloze nad 25 cm dolgi, č) žagarski odpadki za izdelavo celuloze manj ko 25 cm dolgi, d) gabrove in hrastove veje z otokov v Jadranskem morju, e) drva za kurjavo (bukova, brestova, cerova, gabrova, hrastova, jesenova, javorjeva, kostanjeva, borova, jelova, smrekova, jel-šina, in to cepana, sekana in okrogla, skorje, grče, izrastki, panji itd., torej vsa drva, ki se morejo uporabiti za kurjavo). Pripominja se, da se ne bodo nepravilne prijave kakor tudi prijave, ki bi prišle po 31. marcu, v nobenem primeru upoštevale in da bodo ti izvozniki izključeni od izvoza v Italijo za tromesečje od 1. aprila do 30. junija 1941. Doma in po svetu Pošilianie živil v inozemstvo Kakor znano, je z odlokom finančnega ministrstva dovoljeno pošiljati v inozemstvo razna živila v paketih, ki ne smejo presegati teže 1 kg. Poštne carinarnice so doslej sprejemale od raznih tvrdk take: pošiljatve, ki so jih trgovci za svoje odjemalce oddajali na pošto. Te dni pa je finančno ministrstvo vše carinske urade opozorilo, naj se dosledno ravnajo po odloku št. 40220-IV od 12. decembra 1939, ki ima naslov >0mejitev izvoza blaga v vrednosti do 250 din« ter se glasi takole: Mnoge carinarnice so med svojim poslovanjem opazile, da pošiljajo mnoge osebe in tvrdke v inozemstvo v poštnih paketih živila v vrednosti, ki presega zneske, za katere je treba imeti posebno dovoljenje zaradi varstva naše valute. Carinarnice so opazile, da se v kratkem razdobju pošilja na eno in isto osebo več takih paketov pod imenom enega ali več odpoši-Ijateljev. Zaradi takega postopanja so carinarnice z ozirom) na devizne in valutne predpise prosile za pojasnilo, kako naj postopajo. Bančni in valutni oddelek je odredil z odlokom št. 510/VIII od 27. novembra 1939, da se domače blago v vrednosti 250 din nc sme izvažati neomejeno, ker so z odlokom fin. ministrstva št. 120360/11 od 29. oktobra 1931 dovoljene samo priložnostne pošiljatve blaga v inozemstvo v vrednosti do 250 din brez posebnega valutnega dovoljenja. Za priložnostne pošiljat- ve pa se smatrajo samo one, ki jih naši državljani v daljšem razdobju pošiljajo v inozemstvo kot darila, vzorce, podpore v obliki živil in podobno. V nobenem primeru pa v duhu tc odločitve ni dovoljen izvoz blaga v inozemstvo po trgovcih ali tovarnah, pa- nai se blago pošilja zaradi prodaje ali pa vrača kot neporabno in tudi takrat nc, kadar se pošilja pod imenom darila ali v kako drugo svrho, čeprav je vsa vrednost take pošiljatve pod 250 din. Zaradi tega carinarnice brez posebnih valutnih dovoljenj ne smejo dopuščati izvoza takih pošiljatev, kadar se ugotovi, da se pošiljajo v krajšem razdobju na naslov iste osebe ali pa se pošiljajo od ene osebe na naslove raznih oseb v inozemstvu. V prvi vrsti pa se ne bo dovoljeval izvoz pošiljatev, ki jih pošiljajo trgovske tvrdke in industrijska podjetja. V vseh takih primerih bodo carinarnice vračale pošiljatve pošiljateljem s pozivom na prej omenjeno odredbo bančnega in valutnega oddelka. * barva, pleeira in 7n M 01 HHlh temifno s n a ž i LC I £.4 Ul (III obleke, klobnke itd. Skrobi in gvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suSi, monga In lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. Sprejeta je bila ostavka ministra za soc. politiko in ljudsko zdravje dr. Srdjana Budisavljeviča in kmetijskega ministra dr. Branka Cu-briloviča. Oba ministra sta odstopila z odobritvijo svojih strank. Zemljoradniki in SDS niso več zastopani v vladi. Za kmetijskega ministra je bil imenovan dr. Časlav Nikitovič, glavni direktor priv. družbe za silose. Dr. Nikitovič je bil rojen leta 1901. v vasi Preljini v okraju Iju-bičkem. Od leta 1929. do leta 1932. je bil tajnik Zveze obrtnih društev kr. Jugoslavije. V skupščino je bil izvoljen leta 1935. ter je bil nato poročevalec večine v finančnem odboru. Znan je tudi kot pisec mnogih strokovnih člankov. Za ministra za soc. politiko in ljudsko zdravje je imenovan publicist dr. Dragomir Ikonič. Bil je pristaš Davidovičeve demokratske stranke ter bil leta 1938. izvoljen za poslanca na listi dr. Mačka. Ker je demokratska stranka nastopila proti sporazumu s HSS, je izstopil iz stranke. Ker sta odpotovala ministrski predsednik Cvetkovič in zun. minister dr. Cincar-Markovič v Nemčijo, je imenoval knez-namestnik Pavle na predlog ministrskega sveta dr. Mačka za zastopnika predsednika vlade, notranjega in zunanjega ministra. Minister za oskrbo in prehrano dr. Protič je poslal predsedniku vlade in zastopniku notranjega ministra zahtevo, da se razveljavi podražitev električnega toka v Beogradu. V svoji predstavki pravi, da je bila uredba o cenah izdana zato, da se zaščitijo široki potrošniški sloji, kar pa se ne bi zgodilo, če bi se podražil električni tok in podražile tramvajske karte. Uredba o cenah je razširjena sedaj tudi na banovino Hrvatsko ter je tudi na Hrvatskem vsako zvišanje cen do 1. avgusta prepovedano. Združenje trgovcev za Ljubljano okolico ima svoj redni občni zbor jutri v četrtek ob 9. dopoldne v Trgovskem domu. Dnevni red običajni. Umetniška razstava slovenske in srbske »Lade« je bila v nedeljo slovesno otvorjena v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Na razstavi razstavljajo slovenski in srbski umetniki. Obisk razstave toplo priporočamo. Proračun beograjske občine znaša po predlogu mestne uprave za 9 mesecev (od 1. aprila do 31. decembra) 435,500.000 din. Priprave za beograjski velesejem so že v polnem razmahu. Tuje države že pripravljajo svoje paviljone. Francoska vlada je izdala nove predpise o racioniranju živil. Novi predpisi stopijo v veljavo 1. aprila. Obrok kruha se za osebo zniža na 180 gramov. Prav tako pa so zmanjšani tudi obroki za meso, mast, sir itd. H.ŠARABON SCO. UIIU1U Uwoi kolonijalne robe Veletrgovina s Špecerijo Veiepražarna za kavo Mlini za dišave a Glavna zaloga rudnin skih voda Brzojavni naslov ŠARABON LJUBLJANA Telefon St. 26-60 Romunske oblasti so ukinile prepoved uvoza bolgarskih listov, prepoved je bila ukinjena na intervencijo nemških oblasti. O novi železniški nesreči poročajo iz Bolgarske. Pri Gor. Džu-maji sta trčila potniški in tovorni vlak. Nesreča je delo sabotaže, kakor je ugotovila preiskava. To je že tretja železniška nesreča na Bolgarskem v zadnjem času. V Varšavi je bilo organizirano od občine zbiranje odpadkov. V januarju je bilo zbranih 100.000 kg raznih odpadkov, od teh samo kovinskih za 60.000 kg. Sovjetska konservna industrija bo. uporabljala za konserve steklene škatle. Potrošnja mesa je bila v Italiji znova omejena. Sedaj se sme prodajati tudi ovčje in kozje meso v gostilnah samo trikrat na teden. Britanske ladjedelnice so začele objavljati poslovna poročila za lansko leto. Tako objavlja ladjedelnica Cammell Laird and Co. v Merseyju, da je njen čisti dobiček narasel od 225.394 v letu 1939. na 241.852 funtov v letu 1940., čeprav so bile razne državne davščine povečane. Ladjedelnica bo izplačala 10 % dividendo. Velika kuga živine divja na Irskem. Dosedaj so morali zaklati že 3800 glav goveje živine. Sto let že ne pomnijo tako močnega okuže-nja živine. Združene države Sev. Amerike so imele dosedaj dve motorizirani diviziji s približno 18.000 mož. Te divizije so štele okoli 700 modernih tankov, 300 oklopnih avtomobilov za lahke in 600 oklopnih avtomobilov za težke topove. Sedaj pa bo vojno ministrstvo ustanovilo še štiri oklopne divizije, ki bodo štele 72.000 mož. Znnanja trgovina Naši gospodarski ljudje se pritožujejo, da imajo v zadnjem času vedno večje težave pri nabavi blaga na Madžarskem. Razlog je v tem, ker dajejo madžarske oblasti zaradi našega visokega klirinškega salda zelo nerade izvozna dovoljenja. Upati je, da se bodo pri sedanjih trgovinskih pogajanjih z Madžarsko te težave odpravile. Devizna direkcija opozarja, da se morajo izvršiti vplačila v stari češko-moravski kliring po pooblaščenih denarnih zavodih od domačih uvoznikov najkasneje do 31. marca. Švicarski izvoz se je v februarju v primeri z januarskim povečal od 100,3 na 113,0 milijona šv. frankov, dočim je ostal švicarski uvoz s 134 milijoni šv. frankov skoraj neiz-premenjen. Sovjetski komisariat za petrolejsko industrijo navaja, da je znašala proizvodnja petroleja in zem-skega plina v Sovjetski uniji leta 1938. 32,3, leta 1939. 33 in leta 1940. 34,2 milijona ton. Za' leto 1941. naj bi znašala 38 milijonov ton, leto 1942. pa celo 54 milijonov ton. Konhurzi - poravnave Konkurz, ki je bil razglašen o premoženju Ljubljanskega oblačilnega bazarja, družbe z o. z., se odpravlja, ker je bila sklenjena prisilna poravnava. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2°/011 Vsi drugi pa se mučijo in delaio brez ozira na zdraviel Zato vsaj doma pijte radenski zdravilni vrelec tistega as rdeCIml srci, našo najbolišo prlrodno mineralno vodo. Zdravje In užitek 1 Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega listac, njen predstavnik dr. Ivan Plesa urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur<, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsi v Ljubljani.