%u I ■ " ' leto. Izhaja dva krat na teden. fam* i -V* - V - ,<£*»••'-v ' • • • • •'•;• •. •• >7»-,. • T, , • ■ *■-.' "A- • Jrt« MERKA NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. AMERIKA Excellent advertising medium. Ji ST. 15. NO. 15. CLEVELAND, OHIO, PETEK ai. FERRUARIJA 1913. Mestne novice. Nekaj resolucij, katere je izdelala nova komisija za mestni čarter. Komisarji ao pridno na delu. / SI FEDERALNA VLADA. I —iKomisija, ki je od volivcev zbrana, da naredi nov mestni carter, je pridno na delu. Večina komi farjev je za federalni aH zvezini način mestne vlade. Mesto -si bo vnaprej, kakor dosedaj volilo župana in mestne odlbomi'ke po vardah. Toda župan bo voljen za štiri \i-ta mesto dveh let, in medtem časom imajo volivci pravico, da odpokličejo župana takoj, ko bi se skazal nezmožnega za svojo služfbo. Mestne službe se bodejo tako uredile, da bo vsak oddehk harmoniral v celoti, da ne bo preveč samostojnosti med posameznimi oddelki, kar povzroča vedno veliko stroškov. Ljudstvo se za seje te komisije jako zanima, ker je vedno polna dvorana navzočih državljanov. ^-V nedeljo, 23. febr. ob poi dveh popold, se vrši v veliki Grdinovi dvorani splošni javni shod vseh delavcev, ki so za-posljeni pri American Steel in Wire Co. Shod »kličejo unijski uradniki American Federation of Labor, največje delavske organizacije v Ameriki. Nastopilo bo mnogo angleških govornikov, pa tudi slovenskih, ki bodejo delavcem razjasnili njih položaj, v katerem danes živijo in objednem jim dokazali, JtMlfo potrebrta je organizacija delavstva. Shod se vrši pod sledečim geslom: Ce imajo de lodajalci pravico, da se orga-nifzrirajo, da tako čuvajo svoje bogastvo, tedaj imajo tudi delavci pravico, da se organizirajo ter tako čuvajo svoje delo Upamo, da ne izostane v nedeljo niti en sam delavec, ki je uslužttfn pri American Steel in Wire Co. Drugega naroda bo dovolj, naj bodejo Slovenci med njimi prvi. Upamo pa tu di, da se najde kaka prijazna slovenska duša in nese to poročilo takoj 'bosom in forma norn v tovarno! —•Zveza baptistov je svoje odvetnike pooblastila, da smejo ie nadalje iskati "kriminalne'' gostilničarje, jih zapirati in voditi obravnave. Za vse to ima zveza baptistov dovolj denarja na razpolago. Jeseni, ko se vrše volitve za župana, bo ta zveza vsakega kandidata vprašala, kaj misli glede saloo-nov, in če ne bo plesal natan čno po muziki baptistov, ga slednji ne bodejo priporočali, kar je pa konečno vseeno, kei dosegli itak ne bodejo nič. —.V sredo so bili obsojeni trije morilci, oziroma napadalci, ki so ustrelili meseca novembra lanskega leta policista Botikerja, potem ko so oropali neko mesnico. Vsi «0 dobili dosmrtno ječo. Njih rmena so: Ed. MfcNamara, Ed. Gallagher, James Kelly. Četrtega morilca pa primejo še ta teden, kakor •se je izjavila .policija. —•Prijeli so merilca, ki je 2. februarija umoril kapvtan* Byrnsa. Kapitan detektivov, Walker ga je pripeljal iz Chi cage. Nekoliko ur pozneje so pa pripeljali udovo ustreljenega kapitana na policijsko postajo in so ji pokazali slike sedmih mož, če se more s pom niti, kdo je bil morilec njenega molža. Mrs. Byfns je tako izala na sliko precej vzra->veka, in ni se motl-je kazala ravno onega i ga je detektiv Walker l iz Chicage. Kakor se malega vse lopove. Le morilce i^othenberga še iščejo, 4/ StJ\rišem Ukniar je umrla )oldru-go|etna hčerka in stari-sem Wolf 7 mes. stara hčerki. —Jernej Kraševec nas prosi, da pozovemo vse Ložaile, da se snidejo v nedeljo oh 2. uri po->oldne pri Antonu Mihelčiču, na 1150 E. 61 st. Posvetovalo se bo o ustanovitvi novega društva. Rojaki, ne zamudite prožnosti. —V nedeljo. 23. febr. ob 9. uri zjutraj se vrši kot navadno seja Cirila in Metodove podružnice. Člane se prosi dobre ude-ežhe. —Odbor društva Primož Trubar, SNPJ nas pro>i objaviti, da ima to društvo v nede-jo, 23. febr. heseČno sejo ob l uri zjutraj. Posvetovalo se Ibo tudi glede člana Antona Grdina, katerega je glavni odbor SXPJ krivično odstranil i/ Jednote. Prosi se splošne ude-ežbe. o —'Mr. Beno Leustig odpre s r. marcem na 6424 St. Clair ave. novo trgovino t. ženska in otročjo opravo. Trgovina jo popolnoma novo založena in se priproča cenjenim slovenskim gospodinjam in rojakom sploh. Berite oglas. Madero je blazen. —Clevelandski slepci so ime i v sredo zvečer zborovanje. Pred državnim zborom v Co-unrbusu čaka namreč rešitve neka postava, ki pravi, da dobi vsak slepec v državi Ohio eri dolar na dan, da se lahko preživim Clevelandski slepci so pa )roti temu protestirali in se ia avili, da bi država imela pre več stroškov z njimi. Zadovoljni bi bili če bi imeli poseben zavod, kjer bi dobili kaj jesti. —Pjuvati po cestnem tlaku bo odsedaj jako nevarno. Zdravstveni urad je dobil strogo povelje, da mora vsakega, ki ga dobi pri pljuvanju na ce stie, takoj prijeti. Kaznovan bo vsakdo z glofbo $10.00. —V sredo dopoldne je bilo pri Common Pleas sodniji ulo-ženih 14 prošenj za razporoko V istem času so izdali deset dovoljenj za poroko. —Takoj ko pride policijski načelnik Kohler v Cleveland bo tožen radi nekakega delik ta proti nravnosti. Kohler se je v New Yorku izjavil, da se ne boji nikogar ter bo ponižal vse svoje nasprotnike. —Clevelandske zapuščene cerkve se dado dobro porabiti Mnogo nekdajnih cerkev je spremenjenih v garaže za avtomobile, ena cerkev je spremenjena v veliko hišo s stano vanji, nekatere so prezidali 1 trgovine, a neka bivša cerkev je sedaj pod patronaižo Bakha ker je v njej saloon. Najnovejša sprememba pa se je zvršila v sredo, ko -so spremenili biv šo luteransko cerkev na 7918 Madison ave. v — incubator aH prostor, kjer se iz jajec umetnim potom valijo kokoši. Neki S. B. Smith je prišel na idejo, da Cleveland potrelbuje mnogo kokošij, in včeraj je položil 33.000 jajec v inkubatorje. V nekdajni cerkvi je dovolj prostora, da se lahko izvali naenkrat 100.000 piščancev. Toda piščance ne bodejo zredili v kokoši, pač pa jih prodajo takoj, kot bodejo en dan stari. Neka velika trgovina se je zavezala, da jih kupi 10.000, da jih potem prodaja svojim odjemalcem. To vališče piščancev si lahko tudi vsakdo ogleda, ne da bi mu bilo treba plačati kaj vstopnine. Meksikanski predsednik je baje zblaznel in sedaj ga imajo zaprtega v rodni palači. VOL. na- BOJI SO PRENEHALI. Mexico Ciudad, M ex., 20. febr. Včeraj so prenehali v tem mestu z bojem. Vladni general Huerta se je posvetoval ameriškim poslanikom Wil-sonom, in kakor je» bilo videti je bil uspeh pogovorov uspešen. Mexico Ciudad, Mex., 19. fe->ruarja. Predsednik mekaikan->ke republike je jetnik v vladni palači. Vojaške čete generala Diaza so bile povsod zmagovite, in konečno so prisilile tudi predsednika Madera, da si je odpovedal predsedniški časti. Povedali so mu kar jasno, da ali ga izženejo iz dežele ali pa naj se odpove. Izvolil je poslednje. Sedaj ga stražijo vojaki v njegovi lastni palači. Zagovarjati se bo moral radi krviprelitja v glavnem mestu, česar je seveda on ravno toliki) ali pa še manj kriv, kot uporni njegovi generali. Mexico Ciudad, 19. februarija. Predsednik Madero je danes prišel v poslansko sobo svoje palače, in se zelo začudil, ko je opazil na vseh vogalih vojaške straže. Kmalu je pa stopil k njemu general Blan-quet, ki mu je pojasnil, da naj se takoj odpove predsedniški časti. General Blanquet je bil zapovednik vladnih čet, pa je pridobil za sebe vojake, katerim je povedal, da je dovolj te ga bratomornega boja, ko stre Ija sin očeta, in brat brata. Vojaki so bili takoj za to, da se uvede mir. Ko je Madero prišel v sobo, je bil neki vojak tako fanatičen, da je takoj s pu ško nameril na njega. Madero se je pa vrgel na vojaka, in med bojem se je sprožila puška, toda strel ni nikogar ranil. Vojaka so zaprli. Mexico Ciudad, 19. februari ja. Zdravniki so se izjavili, da je Madero (blazen. Že dalj ča sa so opazovali njegovo stanje, in dognali, da včasih kaj na redi, kar se ne strinja z normalnimi motžgani. Vrhovno poveljstvo nad republiko je prevzel general Huerta, ki je b: proglašen generalnim guvernerjem meksikanske republike Takoj ko se je zvedelo, da je Madero podpisal izjavo, da se odpove predsedniški časti se je zbrala na cesti tisočglavn.i druhal, ki je kričala: "živijo general Diazif Doli z Maderom Živijo republika I Začasne vladne posle je pre vxel general H-uerta, prejšnj vrhovni zapovednik vladnih* čet. On bo tudi najbrž izvoljen predsednikom. Ameriška vlada je zadovoljna z menjavo vlade. 7. ubitih. Eldorado, 111., 19. febr. Sedem premogarjev je bilo ubitih ko Umorjeni duhoven. iMueMieim, Nemčija, 19. febr Danes je neki Pc(jak tukaj ustrelil katoliškega duhovna ko je bil pri njem na obisku Morilec je bil prijet in se je iz javil, da se je zmotil, ker hotel ustreliti nekega stantovskega duhovna. je prote Na južni poL New Yiork, 19. febr. Kapitan jShackelton, znani raziskova lec polarnih pokrajin, je imt včeraj tukaj govor v katerem se- je izjavil, da bo kljub žalo stni usodi kapitana Scotta se v najkrajšem času podal na ju-| Milijonarji v ječo. Zvezini sodnik je podal več milijonarjev in bogatinov v j«čo, ket so l&iili postave. PRAVA KAZEN. mt . >. Cincinnati, Ohij>. 19. febr. Predsednik Jchn H. Patterson od National Cash jRegister Co. ie bil danes obsojefl na eno leto zapora in v plačilo $5000, ker e kršil Shermanbvo antitru-tno postavo. In pbleg predsednika je bilo obsojenih še 27 delničarjev in uradnikov omenjenega trusta. Vsi sty obsojeni na ječo od treh mescev do enega eta in morajo poleg tega plačati vse stroške obravnave. •Sodnik Hollister. ki je velik prijatelj Tafta, je obsojene mi ijonarje. predno feo jih odlpe Ijali v ječo, prav po za slu žen j ti okrtačil. Izjavil se je, da pomenijo taki trgovci, Ipi hočejo neustavnim potom f narediti denar, so največji nasprotniki lista ve Zjedinjenih ,idržav, delajo razdor v mirnem trgovskem življenju. Kdor M pošten,, in ima veliko denarna, vedno še aihko postavnim iotom naredi milijone. Hudo kazen pa zasluži oni, ki ima milijone na raz->olago, pa še vedno slepari in loče na tak način pridobiti še več milijonov v škodo svojega tdilžtijega. Vlada Zjedinjenih držav je močna dovolj, da ka znuje vsakogar, ki krši postave. Meni je vseeno, — je končal sodnik— če kaznujem di-namitarda, ki z dinamitom raz streljuje hiae, aH ^pa če kaznu jem mffijonarja, fcrfioče golju" fati v bllščeči obleki svojega bližnjega. In obsojeni milijonarji so se pobrali v ječo, kjer bo jok in stok. Strajk v Akronu V Akronu je šlo na štrajk 15.000 delavcev v tovarnah gumij^h izdelkov. Tisoči še delajo. Vojaki zmrzujejo Na Balkanu je hud mraz ustavil nadaljevanje vojske. Pri Drinopolju še vedno streljajo. Napad z bombami. Novi izdatki. Washington, 19. febr. Nova oklopnica zvezine mornarice, ki bo nosila ime "Pennsylvania'* bo veljala zvezino vlado $14.173.000. Francoska armada. Pariz, 19. febr. Francoska vlada zahteva $30.000.000 novih i'zdatkov za vojsko za pri hodnje leto. Objednem priporoča vlada, da vprihodnje slu &ijo vojali dve leti in pol mesto dve leti kot dosedaj. Senatorji ao trmoglavi Washington, 19. febr. Sena torji so sprejeli z dvetretinsko večino zakonski predlog glede ostrih postav za naseljence kateri predlog je predsednik Tatft vetiral. Toda poslanska zbornica je pa predlog zavrgla torej vendar ne postane posta va. Napadena d*kHca. Newark, Ohio. 19. fetor. Ne ki zamorec je danes tukaj nar padel 14 letno Pearl Ford in jo posilil. Vrgel jo je med gr movje, ko je }e zlorabil, sko ro eno miljo od mesto. Valed neozdravljive živčne bolezni se je ustrelil v Nabre zini v restavraciji 28 letni na PARADE IN GOVORI. Akron, O^iio. 19. febr. Osem tisoč štrajkarjev se je danes popoldne zbralo v Grace parku in poslušalo govore svojih vo diteljev, ki so jim prigovarjali, naj vztrajajo pri svojih zahtevali. Sprva se je zdelo, kot da bi se štrajk hotel ponesrečiti, ker sanie delavske stranke niso bile med seboj edine. American Federation of Labor je tožila Industrial Workers of the Work' unijo, da zapeljuje štrajkarje neumnim činom. Včeraj pa so se voditelji A. F. of L. odločili, da se pobotajo z I, W. \Y. vsaka unija je namreč hotela inreti kontrolo nad štraj-com. Strajkarji v Akronu se potegujejo za dobro delavsko organizacijo, drugič /a krajšanje delavskega časa, in tretjič za peboljšanje plače. Ker sta se >rvič v zgodovini obe delavski uniji združili, tedaj je upanje veliko, da se štrajk konča v korist delavcev. Lastniki velikih gumijevih tovaren v Akronu so se sprva veselili radi notranjih bojev med unijami. Upali so, da bo A. F. of L. unija poklicala svoje organizirane delavce nazaj na delo, nakar bi bil štrajk kmalu gotov. Včeraj je odšlo zopet 1000 nuv'h delavcev na štrajk Med njimi 200 deklic. Nad 15.000 mož je sedaj na štrajku. Med onimi delavci pa, ki so ostali pri delu, vlada veliko nezadovoljstvo. Delavci se pritožujejo, da morajo preveč delati, da jih podijo od enega dela do drugega radi pomanjkanja delavskih močij. Serif Ferguson s svojimi pomočniki ima popolno. kontrolo nad položajem, in dosedaj se ni pripetil še noben kraval. Največja demonstracija se je vršila v sredo proti večeru, ko sodelavci zapuščali tovarno. Nad 5000 štrajkarjev je prikorakalo pred Goodriche-vo tovarno in so prigovarjali svojim tovarišem, naj stopijo v njih vrste. Mnogo delavcev se je pKjtfružilo štrajkarjem. Vršilo se je vse v miru in redu Kompanije, proti katerim se vrši štrajk, imajo 135.000.000 dolarjev kapitala. To so največje kompanije v Zjedinjenih državah, ki izdelujejo kavčuka ste izdelke. Dekleta v teh tovaren so bila plačana od $2.50 do $4.00 na teden za deseturno delo na dan. Enako slabo so plačani tudi mo«ki. ■ Štrajkarji vsi upajo, da bodejo štrajk dobili. RUMUNCI GROZIJO. ri-.-^M Podivjane Londonske sufrage-te so z bombami napadle hišo angleškega ministra in jo razdejale. VRHUNEC PREDRZNOSTI. Najden vtopljenec. V nedeljo, 9. febr. popoldne je opa zil ob Ljubljanici, in sicer pri izteku Borovnišce v Ljublja nico lovec K. Lichtenberg ne daleč od nasprotnega obrežja neko sumljivo stvar, ki jo je voda nesla. Poslal je ponjo psa. ki je šel takoj v vodo, toda ko je prišel do omenjene stvari, je začel pes lajati in je ni hotel prijeti. Medtem je lovec spoznal, da mora biti kak vtopljenec in je tekel do Podpeč«, kjer je dobil čolnarja Tineta Boha. Boh je potegnil truplo London, 19. febr. Ob Čatalja črti in na polutoku GalipolU vladajo sedaj veliki sneženi zameti in hud mraz, radičesar se nikakor ne more vršiti bitka. Streljanje pri Drinopolju se pa nadaljuje. Včeraj so Srbi pripeljali. 30 topov največjega kalibra, katere so takoj nastavili pred trdnjavo ter začeli s streljanjem. Brzojavka iz Carigrada poroča, da bodejo tuje-zemski konzuli v nekaj dneh odpotovali iz Drinopolja, kei nikakor niso več varni pred bombami Balkancev. ■Sofija, Bulgarskaf 19. februarija. Kriza med Bulgarijo in Rumunijo je dospela do vrhunca. Baje napovedo Rumunei v najkrajšem času vojsko. Ru-munski poslanik v glavnem mestu je zagrozil, da najbrž odpotuje v nekaj dneh. R11-munska se pripravlja na splošno mobilizacijo. Bulgari so včeraj poslali nove mirovne pogoje, toda rumuns^a vlada je vse zavrgla. Položaj j s silno kritičen, in Rumunei, podpihova-ni'od Avstrije, bi že zdavnej napovedali vojsko, da ne stoji za njih hrbtom Rusija, ki bo takoj udarila, če se Rumunei premaknejo. Rumunei imajo dobro organizirano vojsko, ki šteje 400.-000 mož. Dunaj, 19. fefbr. Da se Avstrija v resnici pripravlja za mešetarsko vlogo na Balkanu, priča sledeča brzojavka: Včeraj se je tukaj pod predsed stvom cesarja vršil skupni mi-nisterski svet, pri katerem sc je obravnavalo o balkanskem položaju. Konečno so dognali, da Avstrija nikakor ne more poslati domov rezervistov, ka tere že toliko časa dr£i pod oro žjem. In kako bedasta je av strijska vlada, ker je že skoro tri mesece mobilizirana^ se uvidi iz številk, ki jih je izdalo vojno ministerstvo. Avstrijo velja mobilizacija že sedaj 300 milijonov kron, in sedajni po ložaj zahteva vsak dan dva mi lijona kron posebnih izdatkov. Balkanska kriza zna Avstrijo pripraviti na rob prepada, ker je že sedaj tako zadolžena, d se ne more gibati. Ministri smatrajo položaj kot skrajne, kritičen, in govorilo se je tudi, da zna priti do obupnega konca, ki bo pomenil krvavo klanje v Avstriji. Bremena, ki jih mora nosti avstrijsko prebivalstvo radi nemške avstrijske vlade, so neznosne, in še bolj je pa potrl avstrijsko vlado odgovor ruskega carja, ki je rekel, da sovražno stališče Avstrije napram Slovanom, je prisililo Rusijo, da varuje interese vseh Slovanov. Avstrija bo še bridko občutila posledice grehov svojih nemških ministrov. takar Franc Cankar. Ustrelil. na suho, in to z veliko težavo, se je s samokresom in sicer; Kdo je vtopljenec, se ne ve, dvakrat v glavo in enkrat v i ker je truplo že tako segnito, prša. Odpeljali so ga v brez- da je nemogoče spoznati. Tru-upnem stanju v tržaško bolniš- plo je moralo biti ie dolgo ča-nko. V pismu, ki ga je pisal sa v vodi. Mbgoče je, da je Cankar pred samomorom svoj* vtopljenec neki vajenec trgov-materi, navaja kot vzrok »a- ca Rutoerja, katerega vajenca ^tednov. London, 19. febr. Danes je bila razstreljena krasna hiša ■ angleškega ministra Lloyd George. Nekdo je položil v hišo bombo, ki se j.- razletela in uničila lepo poslopje. Minister sam je ušel smrti, ker je nekaj ur pred raz strel bo odpotoval v Francijo. Policija je takoj sumila, tla to je delo podivjanih sufraget, posebno, ker je našla v bližini nekaj ženskih igel. Pozneje se je pa izjavila napol blazna načelnica sufraget, Eonmelina'Parktliurst, da je raz-strelba v resnici delo sufraget, ter da sama prevzame odgovornost za to. Če jo zapro tedaj bo v j-Jči štrajkala s tem, da ne. bo hotela jesti, nakar jo bode-i .jo morali spustiti ali pa bo u- mrla. _ iSufragete so se tudi izjavile,,; da ne bi nič škodovalo, če >il minister ubit pri razstrelbi"| Policija do«edaj še ni nik< zaprla. Sumi se, da so ženil ki so vrgle, bombo v hišo, begnile pr^ko morja v Francij Vlada se posvetuje sedaj, naj' nastopi proti sufraget! ki so povzročile v svoji janosti že toliko škode, la je stražiti vse ženske ki in v kratkem izda nove post glede divjanja sufraget. i tPJd 2P Ely, Minn. Gospodu Boljkatu so 9. februarija 1 li sinčka Janezka. G. kovec, naš mestni aldermai nahaja s svojo bolno s< v Rochester, Minn, preiskana po tamošnjih nikih. Novo slovensko di «e je ustanovilo tukaj, čujemo, se namerava pril k J.S.K.J.. Pozdrav J. J- West Newton, Pa. Naa moram žalostno novico. Železnikar je šel 16, febi ja zvečer ob 7. uri proti preko ledu, toda led je bil sla1> in se js udri" pod kom. Takoj se je skril vodo, in do danes ga Se našli. V CJevelandu dva bratranca Josipa in F* Brulca. S pozdravom John DKNAfUI V STARO DOMOVINO pollljam«: 50 kron ................za 10.30 100 kron __________________za 20.45 200 kron ................za 40.90 300 kron ................za 61.35 400 kron ................za 81.8c 500 kron ................za 102.25 1000 kron ........ za 204.00 2000 kron ................za 407.00 Poitarlna J« v«t«fta pri teh ■vatah. Doma m nakazan« avota popolnoma Izplačajo broz vinarja odbitka. Nate donarno poiiljatva Izpla&ite e. kr. pofttnl hranilni Urad v 11 do 12 dneh. DonarJ« nam poalatl Ja najprill&naja do 96040 v gotovini v prlporotenom ali raglatrlranom plama. voftjo zno-ako po Domoatlc Poit>! Money Ordor •II pa Now York Sank Draft PRANK SAKIKR •fc. Now York. N. Y PODRUŽNICI •104 It Clalr ova, N. E. Posebna seja. Washington, 19. febr. V \ slanskih krogih se govorir i bo novi predsednik Wilson cal posebno zborovanje gresa okoli 1. aprila. H Potit mož. Če nimate zaupanja v ga sebe, če nimate energije moči, ste premagani se boj začne. Mnogo moramo prestati v živlujenju na nje moramo biti priprsi ni. Neprestan boj se vrsi v t sem telesu, boj med zdi in boleznijo. Če obupamo, daj ni upanja za nas, toda < gremo naprej ibrez strahu, mo vedno še upanje, d«F mo zmago. Največjo nost moramo posvetiti bavi, ki se mora urej bolje zdravilo za to je jevo ameriško grenko prežene iz našega nečistote ter poživi Ijalne organe. Posebne ceno je Po lek 39 So. Ashland ■ IPSP — -— mokrih stanovanj. Suhi* stene in suh pod so temeljni pogoji dobrega stanovanja, če hočemo ostati zdravi. To pa ne velja samo za stari stam vanja, za bivališča v močvirnatih -krajih, pač pa tudi za nove zgradi)«. Kdor stanuje v mokrem stanovanju, bo imel vedno kako nepriliko. Sedaj ga boli to, sedaj ono, pa sam ne ve, odkod prihaja. Mokre ste-ne v stanovanju prav lahko primerjate z mckro obleko. Vodene kapljice, ki se nahajajo v vlažnih stanovanjih, namreč zadelajo luknjice v stenah, in tako preprečijo naravno zra čenje stanovanja, si moremo predstavljati, če pomislimo, da posebno v revnih stanovanjih se okna celo zimo ne odpro. V" vseh stanovanjih pa, kjer m nobenega vetrovja, pa se nabere vlažni gorki zrak, ki ne more zapustiti so1>e. Tako za leze v stenske luknjice. Vodna para, ki je nastala vsled člofre škega dihanja, vsled sapara i kuhinji, pri pranju in drugače, je jako škodljiva človeškemu zdravju. Grrak in moker zrak omehkuži pljuča, sapnik in sploh ves človeški organizem. Ako stopi človek s svojim ; omehkuženini telesom na pro-i sto, kjer je zrak bolj mrzel in bolj suh, se takoj prehladi, in se tudi takoj prehladi, če stopi . iz gorke kopelji na prosto. Vlažne stene zelo občutljivo vpljivajo na gorkotne razmere stanovanj. Stene porabijo namreč mnogo gorkote, ki jim slu-|pH pri izhlapevanju vode v sten. »kih luknjicaih. Sdbtii zrak se pri tem ohladi, začenja se vsled tega hitreje premikati, in to pif bno v mrzlem času je vzrok prehlajenj. r ^ Razne preiskave so določno | dognale, da je potrebno za razvoj in razmnožitev najmanjših prgprfiizmov gotovo stopinjo mpkrote- In res, v vlažnih sta-iffovanjih se zaredi zelo hitro iobilica plesnjivih in gnilobnih gggoibic, ki jako slabo upljivajo živež, pehištvo, . tramov?, £§ne in ki škodujejo tudi ravju prebivalcev! S prahom Ibreidejo te vlažne gobe v elo-^re4ki organizem, in ni čuda, če tjfrrinesejo s seboj tudi gotovo lift — jetiko, Ako torej neomo škodovati • jvojeinu zdravju, ako si neče-prikrajševati življenja, jt leobhodno potrebno, da nare ifHite vse, da so vaša stanovanja suha. in če niso, naredite jih trni suhe. Treba je dobro zra-iti in pamutno cbjednem. Ku-,riti je treba, in sicer naj'bolje Y ieleznih .pečeh, nikdar pa v lončenih. V stari domovini so jako navajeni na Icnčen-fpeči. pa bodete dobili tam m nolo več vlažnosti v stanovanjih. kot v ameriških hišah, kjer ivsod grejejo z železnimi peč->i. Prvi pogoj suhih stanovanj je namreč žareča toplota. Ako »staviš železno peč poleg vlaž. ne stene, bo voda kar vidom-izpuhtevala. vodno soparo p* odganja prepih. Tako so sušenje hitreje vrši, kakor pa z lončenimi pečmi, pri katerih bf se do«eg'o sušenje sob \c * tem, |če bi bile peči ogromne, ali pa f da se porabi ogromna množina kuriva. no vanjah, ko so se ljudje že selili, najraje pri kurjenju, zopet temne, vlažne lise na stenah- Te lise so posledice vlažnega zraka. Gorkota v peči ogreje namreč najprvo najbližjo okolico, voda izhlapi, in zrak v sobi je kmalu nasičen s parami. Ker je stena bolj oddaljena od peči in v skd tega mrz-lejša od zraka, ki je nasičen s soparami, se na istem mestu sopara ustavi, in če je ostalo prej kaj vode v stenskih luknjicah, ni treba mnogo, da se luknjice zopet zadelajo. V ta-kih slučajih je najboljša pomoč zračenje s t-m, da odprete vrata in okna. ob istem času pa morate dobro kuriti. Suh zrak je najboljši sušilec stanovanj. Moje sanjarenje. HHhhhHHI Radivoj: V času januarija meseca, ko so večeri tako dolgi, se vsedem včasih v kot svoje sobe ter premišljujem, premišljujem... Kaj mislim, tega skoraj sam od njih žen, in otroci s© že ka-| zali za menoj, govoreč: "To so gospod, katerih je sedaj ta rudnik. Kupili so ga zu toliko in toliko. "Pa dobri so ta g-espod!" "Naš ata so rekli, da preje niso nikoli tako dobro zaslužili, kakor sedaj." "Naš so tudi rekli?'' " "Naš tudi!" "Naš Nace je lansko leto rekel, da bode šel v Ameriko, sedaj pa pravi da ne pojde nikoli od fed, ako ,se bode vedno ta-•ko dobro zaslužilo kakor sedaj." Take in enake reči so se o meni govorile in milo mi je storilo... Hodil sem tudi iz enega kraja v drugi kjer sem sploh imel kako svoje p djetje, ne da bi to preji komur naznanil in ho dil po pisarnah ter nadzoroval delovodje, uradnike, paznike, rla vendar ne bi kje kaka krivi ca godila. Ako sem kedaj kaj nepravičnega našel, sem ošteval ; a'ko je bilo potreba, tudi takoj izključil, 1>odisi delovodjo, uradnika ali paznika, pla-čajoč mu predpisano svoto za toliko in toliko časa naprej. In bil .sem zadovoljen sam s miwiir ■HM nikoli us vem, ne mislim pa ni koli dosti- Samo to vem, da seboj, ko sem videl, da so tu vedlio mislim in mislim... di drugi z mano zadovoljni. Drugače pa pri stanovanjih, pti sc pod pritličjem, ali tako zvana podzemeljska stanovanja. Tu povzroča mokroto talna roda, katere s.1 ne tnore nikdar ►raviti. ker prihaja vedno nova voda iz bližnje zemlje v *tene. Taka stanovanja bi mo-r.ala vsaka zdravstvena oblast: repo ve dati. Kdaj pa je stanovanje do >lj suho, da lahko selimo ranj? Omenili smo že, da vo-curlja po stenah navzdol, j Ako ju v gorenjem nadstropju j^puho. nikakor ni tako v dolen prostorih, posebno ker gorenji prostori so bolj izpostav-sni solncu in vetrom, ki st* ivna faktorja za sušenje sta-)vanj. Treba je torej paziti, ^e je prostor, ki je obrnjen pro senčni strani in re nahaja v ličju, že dovolj suh. Če >e ij suho, tedaj je vsa hiša su-in zdrava, za ljudi. rečkrat se dogodi, da se pri "B^Jjlfl&z že suh i li sta- Danes mi je zopet prišla — koraj bi mogel reči, — neumna misel v glavo, katera mi Š2 sedaj roji v njej in jo hočem v kratkih besedah opisati. Si-c.r je to bolj načrt, 'kot misel, pa vendar je misel. Gledal sem namreč popolu due s'kozi okno delavnice in pazil mnogo delavcev, njih žena in otrok, kako se trudijo in nosijo domov razne stvari, katere so vsaki družini neobhodno potrebne. Tam s.m videl že postarne ga rudarja, kako težko ne-e \'i š prenr ga — boljše rečeno, aralia od premoga — da si bo mogel malo zakuriti, ter da ne Kx'e prezebal s svojo družino Dobi vsaki delavec dvanajst ko. še v takega premoga — prah i — in mora paziti, kako ga b:> uporabljal, da mu ga 112 zmanjka. Tam zopet vidim ženo ene-s*a rudarja, kako težko nese kos Irv, katera je na smetiščih na->rala, da jih proda kakemu ibrtniku, ter si s tem vsaj ne-iol'ko izboljša svoje revno sta tije. Obrtniku to seveda tudi prav pride, ker dobi po ceni drva (en kos trideset vinarjev), ona pa je tudi vesela, da vsaj t 1 svoto dobi. MoŽev za-lužek ne zadostuje vsem potrebam dru zini, obstoječi iz v. č oseb, si mora pa ona na ta način pomagati. Otroci so vedno lačni, ako pa kruha ni v hiši, je pu jok in stok. Ako tedaj ona vsaki dan vsaj dva taka le ša drv proda, pri-viejo vsaj malo laglje ven, vsaj malo laglje izhajajo. Tam zopet nese deček družbine prodajalne razne stv 1-ri, kot: moko, sladkor, kavo. zabelo itd., katere delavec m upanje d« bi. ker družba je to-iko "naklonjena" delavcu, ter mu za mesec naprej zaupa, ker v g o k vini mu ni mogoče plačati. Ali ima pri tem dobiček tružba, ali delavec, mi ni mogoče povedati, tega ne vem. Svojo misel o tem pa le imam. V,se to, kar sem videl, je bilo uzrok mojih misli. Koliko mora delavec trpeti, ubijati se, da preživi svojo družim), pa ko >i si mogel vsaj za stare dni pri tem kaj prihraniti. Pa tegi tnu "i mogoče. Ako so en me-s.c malo bolje plačani, so pa potem par mesecev slabše, taci . da ako si tisti mesec kaj prihrani, mora pa naslednji dva ali tri mesece zapraviti. In prišla mi je v glavo misel, oziroma — načrt; , "Šel bcm po svetu, postanem bogat in se vrnem s polnimi 'epi d.iiarja v domači kraj ter tam ustanovim razna podjetja, bom postavil tovarne, ru-dokope in samo s takimi stvarmi se bom pečal, od katerih bodo tudi delavci imeli kako korist. in mi l?i de mogoče izboljšati njihovo revno stanje. \ svojih mislih setn že bil milijo nar. stokratni milijonar, imel sem že več tovaren, rudoko-pov, v katerih je tisoče in tisoče delavcev služilo si vsakdanji ikruh. Bil sem že spoštovan n:d delavcev, blagoslavljen Imel sem tudi ženo, otroke, družino, a nikoli ni bilo preph ra med nami, niti med družino, ker je bil 'blagoslov v hiši. Ali sem mogul 'biti bolj zadovoljen kot sem bil? I11 še sedaj, ko sem se predramil, iz svojih misli in vidim, da je to vse bila samo fantazija, si ne morem misliti drugače, kot: "lepo bi bilo, ko bi se v.-e to v resnici zgodilo!" Ali se pa tudi Iwxle Ice daj? Skoraj gotovo nikoli. Imam sicer pogum za v svet. dela Se tudi ne bojim, a vendar, da i kedaj tako daleč prišel ter toliko obogatel, da hi nrcgel vresničiti vse to, kar sedaj samo sanjam, tega upanja nimam. ker s. m sam —delavec. Brez kapitala je današnji dan težko kaj začeti, kapital doseči je pa v sedajuih razmerah tudi težko- Saj v tujini tudi delavce mučijo kolikor morejo, ko bi pa imel kaj bolje zaslužiti, pa pride bole en, ali pa kaka drugn nezg da. Pri t. m pa tudi, a 10. je prišel v neka tukajšnje kinematografično gledališče neki stotnik v plašču in s čepico. Ko je po prvi sliki zopet zasvetila električna luč. je stotnik odložil svoj plašč. In tedaj so videli, da je stotnik oblečen samo v plavalna hlače Obnašal se je tudi sicer čudn > ter začel plesati. Reševalno društvo je prepeljalo častnika v garnizijsko bolnico, kjer s<-dognali, da je stotnik Cotite Nemenvi. ki je zblaznel. Duhovnik — spi on. Iz I no mosta poročajo: V Rivi <0 aretirali nekega italijanskega duhovnika iz Gordone, ki si je sumljivo ogledoval vojaške ceste, ki vodijo k trdnjavam. Pri njem so dobili več sumljivih' pismo v. Njegove tovariše za-! sledujejo. ' ! j si'1 Stotine priznanj imamo od slovenskih društev po širni Ameriki, ker smo za nje izgotovili fine društvene tiskoirine vsakih vrst po najnižjih cenah. Kadar naroči eno društvo pri nas tiskovino, nas počasti gotovo še drugič z naročilom, ker smo naredili dobro in p#ceni blago. HP# v lisoce zahval imamo od slovenskih in drugih trgovcev za dobro izdelane trgovske tiskovine, kakor pisemski papir, kuverte, računi, trgovski listi, letni računi. Marsikdo ki je naročil prej take stvari pri tujcu, je konečno prišel k nam, ker se je prepričal, da dobi pri nas dobro in cenejše delo kot drugje. Milijone tiskovin je že naredila naša tiskarna v občno zadovoljnost slovenskih društev, v občno zadovoljnost tisočih trgovcev in posameznikov. Mi ne pretiramo cene, pač pa delamo, kakor je prav. Zato so znami vsi z adovoljni. Samo $2.00 stane na leta prvi slovenski dvotednik v Ameriki, ki vam prinaša vsak torek in vsak petek vse svetovne novice, vesti iz stare domovine, lepe in podučne članke ter zanimive povesti. Pošiljamo •denar po celi Ameriki in sicer z money ordri od American Express Company. Ti money ordri so ravno tako dobri kot poštni. CLEVELANDSKA AMERIKA prvi slovenski dvotednik v Ameriki, ki ima lastno fino urejeno tiskarno. Svoji k svojim 6119 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, O. mmi TttfKt.. V MONTEVIDEO. POTOPISNI ROMAN. SPISAL KAB^L MAY Za "Cleveland»ko Ameriko" priredil L. J. P. *M)ni mož, "katerega sem vam prej priporočil kot najboljšega sendadorja."'/ "Ali je on tudi lastnik tega dokumenta?" "Da. Dobil ga je on od ne-cega umirajočega meniha." "In zakaj je menih ravno njenju dal ta dokument?" "Ker ga je spremljal na potovanju. Bila sta sama. Peljal je pobožnega moža od onstran -And in je bil namenjen z njim v Tukuman, da ga spremi v samostan dominikancev. Spotoma je pa pater, ki je 'bil že star, nenadoma zbolel in umrl. Pred smrtjo je pa pisavo izročil sendadorju. Prej sem jo videl, zraven ste pa dve risariji " "Aili niste mogli brati?'' "Ne. Toda sendador je cel učenjak. Leta in leta je študiral. Vzel me je na oba prostora, iskala sva, vendar as- je moral zmotiti, ker našla nisva ničesar." "Ali vam iti ničesar povedal o vsebini pisave?" "Vse, kar je vedel." "Ali smem zvedeti, kar vam je znano?" "Oni pater je bil učen mož. Izprosil si je dovoljenje, da gre v Peru, da razveže učeno vrvi--»" "Razveže? Mislite raztolma-' či?" "Da. Svoje dni j je bil tukaj narod, ki je namestu pisave imel vrvice, katere je spletal na poseben način. Vedel sem že, kako se pravi tem vrvicam, pa sem zopet pozabil." "Kipus?" "Da, tako se glasi." "Vsak kipus ima torej celo vrsto vrvic, namreč glavno vr-•-vioo) na katero so vpletene tanjše vrvice različnih barv in v različnem vzporedu. Vsaka barva in vsak razpored vrvic -ima svoj lastni pomen." 'Tako je. Ravno tako mi je sendador pripovedoval. Takih kipusov leži mnogo zakopanih po tej zemlji-Pater jih je iskal in tudi precej našel. Leta in leta se je trudil, da bi razlož'1 njih pomen, kar se mu je konečno tudi posrečilo. Neka stara Indijanka, katero je ozdravil neke "bolezni, mu je podarila dva kipusa, katera je dobila od svojih d>edov in pradedov. Brati jiih sicer ni znala, toda slišala jef da so Velikega pomena Pater je tudi ta dva kipusa razjasnil. O drugih kipusih je spisal neko knjigo, ki se pa ni tiskala. Toda zadnje čase je set s tem pisanjem v Tukuman, kjer bi dal knjigo natiskati, spotoma ga je pa dohitela smrt-. Prestavo je izročil sendadorju." "Kaj pa kipusi?" "Teh sendador ni dobil. Pu-ifil jih je v Peru pri svoji zbirki, ker se je hotel tja vrniti." "Hm! Mogoče je pa šel radi zakladov' preko And? In namenjen je bil v Tukuman k do minikancem ?'• "Da." "Torej se mi zdi vaš sendador jako sumljiv." ' "Zakaj?" "Povejte mi najprvo, kar vam je znanega o vsebini pisave." "No, bila sta dva slavna Inka, ki sta se odlikovala v vojskah. In za časa teh vojsk so bili skriti veliki zakladi, ki še do danes niso dvignjeni* Bilo je neko mesto ob jezeru. Prebivalci tega mesta so, predno se je začelo obleganje, pometali rse svoje srebro in zlato v jezero. Bili so premagani in iztrebljenj. Zakladi še sedaj leži; na dnu jezera, in nihče ne ve o tem, kot ravno omenjeni > kipus." "Toda 'kako se je pa dotjčni kipus ohranil? Saj so bili rtu dar prebivalci mesta iztreWje- 'Enemu se je posrečilo po-iti. Ta je vzel kipus s seli so se v višje gore, jim je skrili svoje zaklade v star rudnik in zazidali dohod do njega tako, da ni mogel nihče slutiti, kaj se tam nahaja. Ker se niso hoteli udati, so brli tudi ti umorjeni. Eden pa je bil ranjen. Ponoči se je splazil proč in pobegnil. iPoz-neje se je vrnil v hišo poveljnika, kjer so bili kipusi skriti. Hiša je bila odprta, toda skrivališče še neodkrito. Mož je vzel oba kipusa s sebojl Mož najbrž ni znal čitati, ker sicer bi kipuse goto vo izrabil, ta'ko pa so jih podedovali njegovi potomci naprej,, dokler jih ni dobil v roke omenjeni pater-" , "Senor, če to ni roman, tedaj sploh romana ni." "Torej mi ne vrjamete?" "Rad; toda o tem. kar so vam povedali, zelo dvomim." "Sendador me gotovo ni Nalagal." "Mogoče ne. O sendadorju tudi sumim, da je nekaj pone. veril." "Mojega starega prijatelja sumite? Če 1>i ga tako poznali kot jaz, bi gotovo kaj takega ne govorili." "In vendar vam moram še enkrat zatrditi, da ima ta sum-nja precej važen yzrok. Ali je sendador patra že prej videl, predno ga je najel kot vodnika ?" "Ne. iMoj prijatelj ni nikdar o njem govoril." "Torej ga poprej še nikdat poznal ni?" "Nikakor ne." "Mogoče mu je sendador na potovanju skazal kako posebno uslugo?" "Ne. Zakaj vprašujete? Kako je ,to v zvezi s kipusi ?" "Prav zelo. Ali sta oba kraja, kjer ležijo zakladi, blizu Tukumana ?" "Ne. zelo oddaljena sta od tega mesta." No; torej zakaj se je pater podal v Tukuman in ne proti onima krajema? Saj sami veste, da prehod preko And ni samo težaven, pač pa tudi nevaren, da za starega gospoda celo smrtno nevaren-'* "Res je." "Rekli ste, da je bil pater jako star, torej je bilo potovanje zanj v resnici življemko nevarno. Takim nevarnostim se pa izpostavi samo oni, ki ima važne vzroke. Gotovo je hotel za'klade dvigniti. Toda pater nikakor ne mara posvetnih zakladov. Če je pa šel vseeno po zaklad, tedaj slednjega ni (hotel za koga družeča, pač pa za samega sebe dvigniti. Ali pnz-nate to?" "Da, ker me silijo vzroki k temu." "In komu je neki zaklade določil? Mogoče naj bi bil sendador dedič?" "Menih tega gotov ni nameraval." , "Gotovo ne. Sendador o vsej stvari sploh nebi smel ničesar zvedeti. Šele ko se je patru bližala smrt, je skrivnost razodel spremljevalcu. Toda svoje skrivnosti ni izdal iz lastne volje pač pa prisiljeno, kje pa n?j iščemo* one ljudi, katerim je hotel v resnici izdati skrivnosti?" "Gotovo pri dominikancih v Tukumanu?" "Tudi meni se zdi tako. Redovni bratje so bili gotovo bolj zmožni prebrati kipus kot pi sendador" , "Toda pater niti kipusa pri sel>i ni imel." "Tega pa ne vrjamem." "Moj prijatelj je tako rekel, nimam vzroka, da bi mu ne vrjel." "Toliko več vzroka pa imam jaz. Odkod je bil ta pater?" "Ne vem, ker mi sendador ni povedal." "Kje so se nahajale njegove »birke, o katerih ste -govorili. Kje leži knjiga, ki ni bila tiskana, torej rokopis tega zanimivega dela ?" "Nihče ne b» povedal, kar j« najbolj vkž-no? Ali naj bi nosil prestavo kipusa pri sebi, kipusov pa ne, ki imata vendar isto vrednost kot predstava?" "Hm! S temi vprašanje mt spravljate v resnično zadrego." "Prepričan sem, da bi bil vaš prijatelj še veliko bolj v zadregi, če bi mu stavil isti* vprašanja. Če so moje misli pravilne, tedaj si ni samo po krivičnem potu pridobil prestave, pač pa je celo na goljufiv način dobil kipuse." "Saj jih pater niti pri sebi ni imel, kakor sem vam povedal." "Jaz pa trdim, da jih je imel. Sendadorju je vse zaupal. AH razume sendador jezik Kiču-ancev?" "Da" "Toda kipusov ne zna brati?" "Ne." "No, torej sta mu oba kipusa ne samo preveč, pač pa celo nevarna. Skrivnost je poznal, ker je bral prestavo. In če bi on slučajno kipuse zgubil ter bi prišli v roke moža, ki bi jih znal razvozljevati. tedaj bi bila skrivnost izdana. Raditega je pa moral on skrbeti, da se je kipusov znebil,, jih uničil. Kaj je torej nameraval storiti, ko so bila vsa njegova poizvedovanja zaman?" "Kipuse je pridržal." "Toda s tem ne moremo ničesar doseči." "Pač, ker kipuse hoče izročiti kakemu možu. ki se bolje razume na nje kot 011 sam. Jaz sem dobil naročilo, naj poiščem takega moža, in tudi mislim, da sem ga dobil." . "Pa vendar ne mislite me-ne ?" "Da. v resnici, ravno vas." "Torej se silno motite. Za vaše namene sem jaz popolnoma neranljiv in nesposoben. Tudi je stvar nevarna. Zakaj sendador ne išče sam pripravnega moža? Zakaj se skriva po pragozdih in poverja vam nalogo, ko bi lahko s^11 vse storil? iSeveda, on bi moral direktno odgovarjati, čemu se pa ho« če on izogniti, ker je to nevar-no. , "Toda če vas peljem k njemu. mora vendar odgovarjati na vaša vprašanja" "Gotovo. Toda vzemimo, da so v jezeru v resnici zaklad'. Ali mislite, da je treba iti samo v vodo in jih dobiti? Povdar-jam, da je treba za rešitev te naloge znanja, o katerem se vam še sanja ne. Tudi ne hrepenim po zakladih. Nerad s? lujeležim podjetja, ki je zdru ženo s tolikimi nevarnostmi, in pri katerem ne vem, kakšen bo konec." Jaz sem že zdavnej nehai jesti. Monteso je pa šele sedaj gotov. Nevoljno vrže rutico na mizo in vpraša: "Torej se nam odpoveste?" "Ne. Jaz jaham z vami, toda se za nobeno reč ne obvežem." Njegovo tenino obličje se takoj zopet zjasni. "Lepo, lepo!" kliče. "To je beseda, ki kaj velja. Torej smo edini?" "Nikakor ne. Ne bodimo preveč vročekrvni. Odkrito vam povem, da zadeva precej draži moje živce- In ker hočem poznati deželo in prebivalce, tedaj naredim ravno tako, kaker oni. ki se uči plavati. Skoči v vodo, kjer je najbolj globoka Torej če me hočete vzeti s seboj, grem z vami. Toda stavim pa svoje pogoje." "Na dan z njimi!" Monteso se je prisrčno smejal, tako je zadovoljen. "Pravzaprav -imam samo en pogoj," rečem. "Kdo se udeleži eksp^dicije ?" "Sanjo sendador in mi, ki tukaj sedimo. Nas šest je živelo dolgo leta skupaj, torej se dobro poznamo; vsi smo enaki in vemo, da se eden na druzega lahko -zanesemo. Moji možje so zmožni in tihi ljudje." "Da, bas na tiho se zanašam, ko sprejemam spremstvo na vašem potovanju. Omenil sem vam že večkrat o sumnji, ki j) imam napram sendadorju. Pričakujem torej od vas, da ničesar o tem ne govorite, ker potem se vam pridružim, drugače pa ne." "Dobro. Tu je moja roka, se-! In vi drugi tudi sezite v sežejo v }a bodoč-odločena; aterom. Vsi mi rado roko, nakar je nost za nekaj pridružil sem sfl_ "Torej smo konečno edini," reče Monteso precej zadovoljen- "Vse drugo se bo našlo samoobsebi. Nastane le vprašanje, kedaj odpotujemo. Ali morete že jutri naprej ?" '"Meni vseeno. Saj veste, da nimam nobenega vzroka, da bi: dalj časa tukaj kot potrebno." "Torej odidemo jutri dopoldne. Poprej se pa morate pre-skrfieti s potrebno opravo." "Kakšne predmete pa naj vzamem?'' "Pončo, klobuk že imate. Poteg *ega Pa morate dobiti oglavno* pokrivalo, ki spredaj pripušča prost dohod zraku in ga vodi nazaj proti vratu in tilniku. To človeka jako hladi. Jutri zjutraj pridem k vam in vam pomagam pri nakupu potrebnih stvarij, ker sem v tem bolj zvežban kot vi. Razven ponča pa potrebujete tudi čiri-po." "Kakšna pa je ta?" "To je neke vrste .ogrinjalo, ki se pritrdi zadaj za pasom, se potegne spredaj med nogami in zopet pritrdi ob pasu. Nadalje potrebujete lahke pam-pa hlače in močne škornje brez podplatov. Puško, laso, bole in nož." "Hvala, senor, enaka obleka mi je nepotrebna- Nosil bom isto oblačilo kot v severni Ameriki na prerijah. Nož, laso in dobro puško imam, potrebujem samo konja in sedlo." "Tudi dobro, oboje preskr-bim jaz. Konje imamo s seboj izmed katerih enega zberemo, sedlo pa tudi preskrbim." Pravkar pride nov gost v sebo. Bil je skrbno oblečen, mlad, pozdravil prijazno in se vsedel k bližnji mizi, kjer je posegel po steklenici vina. Ker nam je obrnil hrbet in se zatopil v časopis, sem mislil, da ga mi prav nič ne zanimamo, torej tudi nimamo vzroka, da bi pretrgali naš* pogovore. "Po katerem potu pa gremo?" vprašam. "Preko Uruguay« in Entr, Rios v Parano, nakar se pelje mo po reki do Corrientes. Od tu pa zavijemo na levo proti Chaco." (Prvi del tega potovanja je bil isti, kakor mi je Tnpido nasvetoval, radičesar se mi je c'hetala zanimiva pot. "Seveda bo ta pot za vas. jako težavna," nadaljuje jerbate ro, "radičesar bodemo ob pri mernih krajih se nekoliko usta vili, da se lahko spočijete." Mciž se ni spomnil, da sem bil že mnogo let pri severnih Indijancih, kjer smo imeli veliko bolj nevarne in težavne poti kot v južni Amerik1'., Ra ditega odvrnem jerbateru: "Radi mene ni treba posebno skrbeti, ker lahko jaham več dnij zaporedoma." "Dobro, senor," reče Monteso* "Bodemo videli. Vam ni treba plačati ničesar, kar smo za vžili. Jaz sem plačnik za vse. Ah, vi odhajate? Torej ste trudni? Dobro. Mi pa lahko še nekoliko časa igramo v teh prostorih. Jutri oh devetih se pa vidimo. Buenas noehes, senor-ji!" 2. Pri možeh z bol ami. Drugega jutra sem se prav zgodaj zibudil, in davno pred časom, ko je obljubil jerbatero, da pride, »sem že spravil vse svoje malenkosti v red. Bil sem pripravljen na ocfpofo vanje. Poravnal sem tudi hotelski račun- Spremljal me je hotelski uslužbenec, ki je bil Švicar. Pripovedoval mi je o potovanju z diligenco. Rekel mi je, da to je več kot soliden voz velikanskega obsega. Za dvanajst Osi'6 je prostora v njej. Diligenco vleče sedem konj. Na prvem sedi peon in na zadnjem ko-čijalž. Poleg velikanske kočije pa jaha tretji človek, ki neprestano udarja z bičem po konjih. Na prvem jezdecu je ležeče, da daje vozu pravilno smer. Zadaj na kozlu pa sedi poglavitni kočijaž, imenovan majoral, iz katerega zaničljive-ga obraiza takoj lahko spoznamo, da mu je malo mar, če se pobi je nekaj njegovih konj med nih udov potnikov diligence. Konjem ne dovolijo nikdar, da bi korakali, da niti teči ne smejo, pač pa je vožnja ne prestan galop, in ob najbolj nevarnih mestih in prostorih se ta galop spremeni naravnost v divjanje. In raditega pridete lahko s pomočjo teh diligenc na dan do 30 milj daleč. Kočijaž kriči, jezdec tuli, zadni peon koine, stranski jezdec pa psuje in udriha po ubogih živalih ka: kor blazen; konji, vsi utrujeni in lačni, komaj drvijo naprej. Divja gonja gre navzdol v reko, ki se visoko speni. Nekob ko nesena od vode, nekoliko vlečena od konj, dospe dile-genca po nekoliko skokih zopet na drugi hreg, in divji lo\ gre zopet naprej s kletvami, udarci in biči. Na drugem bregu se partija ustavi- Konj je padci. Hitro pristopi peon, prereže vrvi, ki so konja vezale ob voz, vzamejo jermenje, in naprej gre strašni voz. Konjem visi jezik daleč ven iz gober. Vsepovsod kamor pridete, vidite legati razstresene konjske kosti po pampi. Pa kdo se kaj briga. Konj velja v tej deželi deset dolarjev. Hleva ni v celi deželi, Konji so po zimi in poleti, ponoči in podnevu, v vročini in dežju vedno naprostem. Konji se morajo pasti sami. Za nje ne skrbi nihče. Prebivalci Uruguay a se rad1 imenujejo "Orientalci". Uruguay meji na severu ob Brazilijo, na zapadu ob reko Uruguay, po kateri vodi je republika dobila rej vprašali?'' Da, ker sem bil pre| da bodete dovolili, če je treba vašega dovoljenja." Gotovo je treba mojega voljenja. Jaz navadno potuj samo z ljudmi, ki so meni yšeč. Raditega bi morali vsak način mene prej vpraiati, £ l I je jahal v vojaški tabor, ko »e ! I>i 1 zvoljen vrhovnim poveljni-j kom zvezine armade. Zadovo-I Ijen j. bil tudi, ko je osem let j po/neje odložil dostojanstvo in se mirno vrnil na svoj dom. Vi* (rismn, (foiijsi in denar naj *c . 1 pošilja na: CLEVELANDSKA AMERIKA, 6119 st. clair ave. n. e. _cleveland, O. EDWARD KAMSff, PitbllBtaer. LOTUS J. PIRC, Editor._ isst'ei) Tt'Esn.vvs ani> Fridays. I Strah ga je pa spreletel, ko ga t.y 1V......si- n^c^r^; I j« doseg'a v 57. let« čast pr- the cur f clever ««i fi»ewhcrv. Ad-er. J v*ega predsednika zjedinjenih tl.*>njf r teman rcqUc«t. TEL. CUV. PRINCtTON ISO se mogel ubraniti, so ga ljudje poznali M j držav. Xi ; ker povso< 'e kot "očeta domovine". Leta j i yH<), aprila je v New Vor-s ku slovesno prisegel na ustavo „„,______: in s tresočim glavom je žaklju Enternl n» wini)-o1f«i» matter Juniiary 1 ... , •' ,, Olli HWw, nt th«* pout office »t Cleveland, O. I Cll priseg«; I ako 1111 Bog pO-Under the Act of March 8, 1#T0. __ | lliagflj !" No. 15 Fri. Feb. ai'i3 Vol VI. In njegov spomin živi danes v vernih srcih vsakega zvestega Anurikanca, Washington ni bil .sicer kak velik vojaški duh. toda 011 je le vodil A meri-kance do uspešnih bojev, iti on je položil temelj danes tako mogočni republiki, katere -.e bt ji ves svet. Washington ne bo nikdar pozabljen ne v svetovni zgodovini, še manj p t v "Tfiili -Amerikancev. N3 Spomini na Washingtona. V soboto, 22. februarija je rojstni Han prvega ameriškega predsednika, Geo. Washingtona. In ker bodeiuo v kratkem doživeli inavguracijo novega predsednika, je .ob tej priliki tudi primerno, če pogledamo *» več sto let nazaj, ko je bil '^Uavguriran prvi predsednik Zjedinjenih ditžav. Kako so se razmere vend«' sprt men tie! Ko je bil Washington proglašen predsednikom, je potreboval dvanajst «intj, da je prišel iz svojega Okraja v Washington, in potem «e je kongres mudil še tri dni, i da je uredil vse potrebno, $Vcodrow Wilson, pa bo 3 mavca »zasedel brxavlak t Mnceionu in bo v štirih urah Ce v glavnem mestu Z jedi nje* |**th držav. Štiriindvajset ur po-jje bodejo že vse svečanost« re in Wilson bo predsednik. Ko je jahal Washington iz Mbunt Vernona v New York, so stali ob celi poti ljudje, k: so ga živahno pozdravljali. V 'ilsonovem brzovlaku pa S2 ?v!k> vozil lahko vsakdo, in marsikdo ne bo vedel, da mol, ki potuje z njimi, bo že drugi dau predsednik, ishington je bil inavgun-aprila 1780 itt sicer v 'orku. Njegova ižena ga i radi bolezni ni mogla lljati. Prišla je šele poz-njim. Jako teško se j^-svojega rojstnega krv Mount Vernonu v V«rgi-'akrat je bila stara 57 let. toliko kot njen mož. To-v tej staro-ti je kazala nekdajife lepote. Imenovali so jo splošno "lady Washington", kar je bilo tedaj velikega pomena, ker Amerika«-ci niso radi imeli naslovov. Odpotovala je od doma 19. maja 1789 in sicer v kočiji, v katero so bili upreženi štitje konji. Vsepovsod, kj^r je potovala, so jo sprejemali kot kneginjo. vendar se nikjer ni zadrževala. maja se je se-šla s svojim mežem v zalivu New Yorka. Trinaj-t topovskih strelov je zagrmelo, in slišali so se klici: Dolgo naj živi Washington! Bog blagoslovi lady Washington! Dokler je bil Washington v New Yorku, se je oblačil jako pri-prosto. Nosil je tujavo obleko s svetlimi gumbi, toda niti klobuka niti meča. Ko se je pa preselil v Philadelphijo, -e je ob svečanih prilikah pokazal pravega aristokrata. Imel je črno banhinasto suknjo, svilene, črne nogavice s srebrnimi zaponkami na čevljih in kolenih, imel je rumene rokavice, glavo napudrano in v krasni nožnici ljudi vsak etaoishrdlucmfypgk mu je visel meč. Sprejemal je ljudi vsak torek cd 3. do 4. ure popoldne. * Washington je le z največjo Kako si bistrimo razum. Vse, kar se imenuje duševno delo. vse to je združeno v enem samem organu, kateremu pravimo možgani. Vsako -tvarstvo ali bitje, najsi bo človek aH žival, in ki ima možgane, ima tudi zmožnost duševno delovati, več ali manj, kakor so možgani razviti. Clov k, ki ima najbolj popolne možgane, kar je stvarste\ na zemlji, ima s tem tudi zmožnost, največjo duševno delavnost razvijati. Moč razuma, spomina, volje in zavesti, sploh večja zmožnost duševnega dela je povod dobro razvitih mož-gan. Kakor znano, imajo otroci in starci lažje možgane, in to upljiva tudi na duševno delo istih. Pri otroku se možgani le počasi razvijajo, ker otrok ima rahle, ne manj novosti za svojo glavo, v a c stane prazna. Pozabljivost se tudi lahko podeduje ali pa pride radi razuzdanega življenja, Pozabljivost pa pride tudi s starostjo, ko možgani počasi otrpnejo. Pozabljivost se kmalu lahko spremeni tudi v slaboumnost. in slaboumnost v idi-jotizem. Slaboumen ima sicer srce iti sodbo, toda v jako majhni meri. Raditega pa na slaboumnega jako upljivate in si pod-vržete njegovo voljo. Kdor je babjeveren, je vselej slaboumen. Slaboumni možje so podvrženi tudi velikim zločinom, posebno zločinom proti nravnosti. Radi svojega slabega spo mina in razuma ne morejo svoje strasti in poželjenja krotiti. Vendar se tudi pripeti, da j\ -labotnež včasih cel .talent v gotovi smeri. Eden je izvrsten računar. drugi pa celo nntzika-liČno nadarjen. Te lastnosti večkrat čuvajo enakega človeka, da se ga ne more spoznati, da j;- slaboumen- Dober spomin ima samo človek. ki je normalno razvit povsod, posebno pa v možganih. Ničesar pa ni boljega za dober spomin kot pazljivost ker ta je gonilna sila spomina. V .šolah dobi človek največ spomina. Ce se priučena *tvar večkrat ppnavlja, se bistri spomin, in kadar se predlagajo nove stvari, in,se objednem stare ponavljajo, je to še bolje za dober spomin. In kdor hoče kaj obdržati v svoji glavi, mora priučeno stvar večkrat ponav-1 ja ti. Vi se n. pr. naučite not, m če jih ne bodete pogleda'i deset let. gotovo konečno pozabite, kaj pomenijo note. Poznamo človeka, ki se je sedem let učil grško, znal brati, pisati in celo nekaj govoril, pa tri leta ni videl nobene grške kuj«-g- in je vse pozabil, da v treh letih niti grškega b<"ati ni vec znal. Največjo pozornost pa morate svojemu spominu posvečati, kadar kaj berete. Nikdar ne berite površno, vselej z razumom, tako da si vselej vse za pomnite, kar ste brali. Glavne točke lahko tudi podčrtate, še enkrat ponovite ali pa prepišete. Posebno je to potrebno pri številkah. Znani grški vojakovo dja, ki je natolkel stokrat večjo perzijsko vojsko kot je bila grška, je poznal pa imenu 20 tisoč atenskih državljanov in znal je na pamet, koliko štejejo vsa grška mesta prebivalcev. Najboljši ča* za spomin je večer. Umetna luč in večerni mir proizvajajo vedno novo domišljijo, objednem pa imate čas spoznane stvari si zapomniti, Zdi se, kot bi ponoči, zvečer začeta stvar, se razvijala naprej in naprej. Duh deluje v miru. In kdor ponovi zjutraj ko vstane s čisto glavo in jas ni rti razumom to, kar je zvečer si zapomnil, temu bo gotovo i«ta stvar vedno ostala v sponi'-tu; Dej tvo je, da so največji učenjaki, največji pesniki vselej zvečer naredili najboljša svoja de1*. Kakor je resnično, da rokodelci, delavci pri strojih. '*» sploh oni, ki 7. rokami delajo, na>glje opravljajo svoja opra vila zjutraj, ko se je truplo spočUo, tako je tudi dejstvo, da ljudje. H delajo z glavo, . razume m, najlaglje delajo v t'-ho. 1 večera m mraka. Toda pti vsej uj pridnosti pa ne smerne zanemariti vsakdanjih potrebščin. Vsaka stvar ima svojo mejo. Ničesar ne škoduje Človeškemu duhu bolj kot prenapetost. Vsakdo naj nt ha z duševnim delom, kadar mu ne pttf-de ničesar več na misel, ali ga kaka stvar razjezi. Nikdar se ne silite k delu, kadar je glava teška, kadar je mišljenje nejasno, duh razstresen. ko se ražal general 1 "Sire, vi pa veste o j kdaj videli Cesarje;^ Napoleon Veliki in Bog. M raznih prilikah iz Nekoč je rekei trand Napoleonu: ijete v Boga? Kaj njem? Ali ste ga že odgovoril: "Kaj je Bog? Ce ga poznam in kaj vem o njem? Povedat! j vam hočfem takoj, toda vi odgovarjajte na moja vprašanja. ! Kako pridete v do zaključka, da je kdo ženijalen ? Kako morete vi trditi, da je kdo ženijalen, ker ženijalnosti vendar ne nioreniq videti. Kaj veste o takem človeku, da v njega verujete? V-sak človek vidi posledice in išče vzrokov, in kadar človek dobi v-rok kakej stvari, tedaj veruje v to stvar, ali ni re- tako?" Tako se je godilo tudi na boj n m polju. Kadar je dober vojskovodja vodil v jake in z br-zimi ter umnimi načrti ugonobil sovražnika, tedaj se reče': To je ženijalen človek. I11 tako je tudi z menoj. Zakaj vedno mene potrebujete, kacfar je treba biti odločilno bitko? Zakaj vedno vprašujete za moja povelja in iščete, ikje je vaš cesar? Zakaj ste vedno mene klicati ? Zato ker vas je napoti! vaš nagon, ker ste v mene verovali, ker ste verovali v mojo sposobnost. In glejte, tudi jaz imam tak nagon. Kadar pogledam naravo, tedaj moram vzklikniti: "Bog!" Jaz sam se mu klanjam in verujem v Boga. Toda ne jaz, ne vi. ne kd^ drugi, ne ve več o t^m, kakor jaz. Tcda ker dobimo danes tia svetu take ra/like med, posameznimi stvarstvi, moramo verovati, da ima vsaka stvar svoj namen. Stvar pa sebe nikdar naredila ni, pač pa je imela vedno dovolj pogoja v svojih prednikih, da je nastala. Posledica je pa vedno stvar vzroka. Vzrok mora biti za vsako stvar, sicer posledice nikakor ne moremo videti. »Poglejte mene! Preštudirajte rodove! moje rodbine, dokler iič pridete do prvega človeka. Da človek ni večen, je dokaz take j tukaj, ker je umrljiv. Vsaka styar. ki je večna* ne more nehat«. Torej če človek ni večen, se je moral enkrat začeti, in — tu dragi general, prideva do one točke, kjer morate zopet umolkniti. Umrljiv Človek ni mogel nikdar narediti marljivega človeka, milijonkrat manj pj večnega človeka. Ker pa im-4 vsaka stvar svoj začetek, brc. katerega začetka stvari sploh ni, moramo iskati tudi pri nas začetek. In naš začetek je v večnem bitju, »ker drugače to biti ne more, in to večno bit j j mi kličemo — Bog. Dragi general Bertrand, vas sicer spoštujem kot hrabrega vojnika, toda povejte mi, ali bi vi primerjali svoje zmožnosti z onimi kakega pastirja, ki žene čredo ovac na pašo, dočim vi vodite vojake v -slavne zmage r Ali ni med vami ista razliki kot meti konjem in človekom? In zakaj veste vi to? Gptovo ne raditega, ker ste videli konjski duh in človeški duh? Da, duh največjega tepca je nevid-Ijiv, kakor najbolj pametnega človeka. V tem so tepci in pametni ljudje enaki. In glejte, vi verujete o meni, da sem velik ženij, toda kaj mi vse to pomaga, ko bom moral ravno tako skleniti svoje »življenje kot vsak drugi človek na svetu, kot vsaka žival. Končati moramo enkrat. In vi, ki verujete v mene kot silnega človeka, morate vendar priznati, da sem jaz proti Bogu prava ničla, vidim ga, verujem v njega, če pa vi ne verujete, tolik j slabše za vas." Te besede <0 vzete iz zgo dovine Napoleona Velikega! On je bil mož najbolj obširne ga znanja, toda jih je na svetu, ki ne verujejo istega kot Napoleon, najbrž, ker so bolj pa metni kot je bil veliki vojsko vedja. m ne vol jo in z velikim strahom J toda kar ji«h debi. jih toliko prevzel vladne po*4e. Nekoliko j dalj časa drži. Klegmatiki pr.-dnij pred potrditvijo za pred- de jo raditeya v trgovini veliko tednika, je pisal nekemu prij več do veljave, kot sangviniki-telju: Zdi se mi kot bi nastopil' Nasprotna dqbremu spominu pot zločinca, ki ga peljejo n:: ie pa pozabljivost. Tu je vsak vislice." Toda to ni bil strafi; tritd zaman. Najsi kdo še tako li neznačajnostji, pač pa ker J beliUflavo, vse je zastonj, gla- Napoleon prvi ali Veliki je bil original celo svoje življenje. Bil je eden, največjih vojaških že ni je v, kar jih pozni svet. in poleg tega pa je imel tudi globoko vero v Boga, da-siravno je papefie neusmiljeno preganjal, kadar niso delali po njegovih načrtih. Zanimive so fripovedke t? Dopisi Cleveland, Ohio. Cenjen^ uredništvo. Pr«v bo, ak0 spre govorim par resničnih besedii, ki bodejo r^akomu v vzpodbudo in zanimanje. Zadnje čase opazovati naše slovenje in dekleta, članice društva i Marije, ki nosi ime staro, je prvo in najstarejše žensko društvo v Clevelandu. To društvo prekaša danes vsa sloven •s'ka društva v Clevelandu, po številu in naprednosti. Ako bi ne bil prepričan, 'hi ne mogel vajeti, da je naraščaj in sloga v toliki meri. Članice pristopajo vsako sejo, in do 20 jih vsak mesec vpišejo. Denarja prid? skoro do $800. mesečno v blagajno. Vsako umrlo članico sprejmejo številne društvenic^ s sestrsko ljubeznijo do groba ' društveno zastavo 'n venci i:i skrbijo za preoftale sirote. V bolezni sestre gledajo 11a to, da je hišni red in prinašajo druge potrebščine onemoglim sestram, Raditega zasluži. društvo vse priznanje, in mi 1110-žje^moramo biti ponosni na naše žene, ki se tako lepo zbi-rajo v slogi in držijo denar doma za elevelandske Slovenke in domače družine. Poglejte njih blagajno, kjer imajo s & •3 > 1 S > « SLOVENSKA DVOKANA, j)_qjT_ixrij'iirWMVnjqPu'Tjqru-Li—i ~ n~ r - —i - — - —— ■ . — MIHAEL SETNIKAR, A18IMT. CLAIH AVE. T»k Princwlnn MM« 1. Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvo rano v Clevelandu za vesetoce. igre. za poroke in kr stne sla vnos ti kakor tudi »a vse druge prilike. Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k tvojim' EKaa GEO. TRAVNIKAR, Old Bank Cafe Fina domača slovenska gostilna s najboljšo in točno postrežbo. Najbolje pivo, domaČe vmo it» rstni liierji in šampanjec, 5501 ST. CLAIR AVE. vogal 55 c««t*. war GLEJTE NA HIŠO S STOLPOM. Vsem našim prijateljem in znancem po Ameriki priporočamo nase naravno vino In žganje prve vrste. Mi žgemo v naši lastni žganjarni vsakovrstno žganje, ki )e garantirano, m zadovoljni bodete z naročilom, ker sicer vam vrnemo denar. ►Poskusite samo enkrat, in zadovoljni bodete. Sprejemamo vsa naročila od ene galone naprej.. Pri večjih naročbah dajemo maten popust: NIZKE CENE. Najboljši domači tropinjevec, 5 galon s sodom 913.50 Drožnrk, finega okusa, 5 galon s sodom .....$13.50 Najboljša domača slivovka, 5 galon s sodom 913.50 V a j bol je rudeče žganje, $ galon s sodom----$12.85 Pravi rum, 5 galon s sodom..... Francoski konjak 5 galon s sodom VINA: 912.50 913.50 Rudeče naravno domače vino, 50 galon v sodu 925.00 Belo naravno domače vino, 50 galon v sodu 930.00 Belo naravno domače vino, 50 galon s sodom 935.OO Ako želi kdo pojasnila o drugih pijačah, ki tukaj niso označene, naj se obrne na nas, ker imamo vse pijače v zalogi in se priporočamo za številna naročila. Prva Hlovenwkw drnžbm m OHIO BRANDY DISTILLING * 6102—04 ST. CLAIR AVENIJ«! CLEVELAND. OHIO. ij enega ati dva fanta Vprašajte na 560a Carry ave. (15) - , HI&E NAPRODAJ. 6-2-$204 $i900 E. 63 St. 7-2-$2i6-$23oo Metta ave. 9-2-$j;<>-$3000 E. 62 St. 9-2-$276-$3000 E. 60 St. 18-4 $444-^4200 E. 63 St. i2-2-$408-$450p Carl ave. 10-2-$336-$3I50 Bonna ave. 7-i-$2i6-$2700 E. 63 St. ' 11 -2-$336-$3150 E. 49 St. n-3-$3 24^2700 E. 66 St. 7-2-$264-$270o Prosser ave. 12-2^$396-$42 E. 61 St. i5-4-$408-$3500 E. 61 St. Opomba: Prve številke pomenijo število sob, druge za ko liko družin je hiša, tretje, koliko hiša nese renta na leto, četrte, koliko je cena hiši. Vprašajte pri John Zulich, 1197 E. 61 St. Telefon Princeton 1326 L. (16) Vsi člani dr. Primož Truba;-št. 126 SNPJ. se pozi vi jejo, d;» se gctovo udeleže društvene seje v nedeljo, 23. februarija ob 9. uri zjutraj v društveni dvorani. Dobil serii poročilo iz gl. urada, da je naš član Anton Grdina izločen i/. SNPJ, se bode o tem pri seji razmotrivalo. Člani naj se torej polnoštevil-no udeleže. Fr. Hudovernik, taj. Našli smo Glavni sedež Cleveland, O. Ustanovljena 13 novembra 1910. da Je slovenski zoboidravnfAkl zavod imel krasen napredek leta 1912. Posli so se povefiall sa 40%, cene so ostale late. Ena cena vsem ljudem vselej. Ta se ne poganja, vi dobite ca kar plačate. Najbolje delo za nro-dnje cene. Nekaj vzrokov, zakaj smo vedno zaposljeni. 1. Mi ne rabimo slabega, drobnega zlata. 2. Instrumenti so čisti. 3. Delo najbolje. 4. One zmerne. 5. Občevanje uljudno. Vu.š jezik se govori pri nas. 7. Izkušen zdravnik sedmih let. 8. Naši bolniki naB priporočajo. 9. Samo najbolje blago ae rabi. 10. Največjo pozornost posvečamo Slovencem. 11. Vrednost denarja dobite pri naa. 12. Deremo zobe brez bolečin. IS. Delo garantirano 10 let, če se kaj pokvari, zastonj popravimo. 14. VI ste v tem uradu doma. 15. Ženska postrežba. 16. Zdrav, čist urad. Vprafiajte svojega ao-seda. Prosta preiskava. Kjer naredimo drugo delo, ne računamo za puljenje zob. Predsednik: JOHN GORNIK.. 6106 8t. Clair Avenue. I ' Podpredsednik: MARTIN COLARIC, 1188 E. 6l«t St Tajnik: FRANK HUDOVERNIK. 12/13 E. 60th Street. Zapisnikar: JOHN JALOVEC. 1284 EaBt 55th Street. Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 6424 Spllker Avenue. Nadzorniki: ANTON OSTER, 6030 St. Clair Ave.: FRANK SORIC, 1366 Eaat 66th St.; MIHAEL WINTER. 6030 St. Clair Avenue. JOHN MAJZELJ, 6128 Glass Avenue. Porotniki: ANT. AHCIN, 6218 St. Clair Ave.; FR. tlBERT, 6124 Glass Ave. poofetaftčenec: ANTON GRDINA. 6127 St. Clair Avenue. -Vrhovni zdravnik: J. M. SELI6KAR, 6127 St. Clair Avenue. V»l ki1bim tudi druge potrebščine. Vine. Badalich, stavbenik. Nelson ave., stop 125 Shore Line. Pisma naslovite: Box 289, Nottingham, O. (14—21—Fri.) velandski naselbini in v okolici priporočam svoj dobro urejeni, pristno slovenski saloon, kjer potrežem vselej vse goste z okusno kapljico. Najbolje pivo, domače vino in fino žganje dobite pri meni. Postrežba uljudna in točna. Rojakom se priporočam v obilen poset. Josipina Vehovec, (16) 1367 K. 43rd St. SL0YEMKI FOTOGRAF. ST CLAIft ATO & L Izdeluje slike za ženitbe in dna»mfce slike, po najnovejši modi in po aiskib < vrednosti stik (eri ducat), naredimo ei v naravni velikosti za si on j. Vse delo Zahvala. Išče se soba s kuhinjo v najem. Kdor rma kaj. naj se oglasi v našrm uredništvu. Podpisani soprog pokojne soproge Baraga se najuludne-je zahvalujem vsem prijateljem in sorodnikom, ki so ob času belezni in smrti ter pokopa moje soproge stregli, pomagali, in skazevali svoje sočutje. Iz srca se zahvalujem za krasne in števHno podarjene vence. Nikdar vas ne bom pozabil in povrnil ob vsaki priliki enako, ker vem, kako milo je, kadar potrebuje človek tolažbe. Prisrčna hvala društvu Srca Marije za toliko požrtvovalnost, ker me je rešilo velike revščine, priredilo tako krasen sprevod. Povsod bom priporočal to društvo. Vsaka ženska, ki je brez društva, bi moraU biti članica pri tem društvu. Zahvala pogrebniku Antonu Grdina, ki je storil vse najboljše. Želim vse, da bi bili zdravi in ne skusil nihče toliko gorja kot sem jaz. Jakob Baraga,-Anton OsvaH brat soproge Baraga. NAZNANILO. r Iz urada društva Slovenec, št. i. SDZ se naznanja 'sprememba uradnikov. Ivan Zulič 1197 E. 6t St. predsednik, Iv. I^Avsec, 3858 St. Clair ave. pod-Ppredsednik, Anton Ostir, 6030 W St. Clair Ave. prvi tajnik. Vin. * Zabtvšek, 5710 Bonna ave. finančni tajnik, Ant. Vardjan,, I .6401 Bonna ave. blagajnik. Jos Zupančič, 1167 E. 58 St. zapisnikar. Ant. Jaklič in Ant. Vi-„ r dmar nadzorniki. Frank Mila-^ k vec, Alb. Stemberger in Iv. jS* lovec, rač. nadzorniki. Društveni zdravnik dr. Seliškar. Dru štvo ima redne seje vsako pr-I ve nedeljo v mesecu ob 2. ur? 1 popoldne v John Grdinovi dvu / rani. .Število društvenih bratov znaša sedaj 360, leta 19:1 se je članstvo pomnožilo za nnd 100 članov. Društveno premoženje znaša nad $500. Rojak:, ki še niste pri nobenem društvu. stopite v društvo "Slovenec", št. 1. SDZ. ker to društvo je studenec domače cle-I velandske dobrodelne Zveze. |/\|si Slovenci, ki prebivajo v i državi Ohio stalno, bi moral' ; biti člani Zveze, ker je čas, da { se v dvajsetem stoletju naj-j vdfcja ameriška slovenska ;na-setbina sama vlada. Upam. da nas privedejo do sloge in sporazuma stroge postave države Ohio, ker v slogi bo najlepši ^napredek. Pozdrav Alb. Stem Nizka cena na železnici. Jako nizke cene za vožnjo po že»le?5rfici semintfja, dobite vsak prvi in tretji torek v mesecu do vseh točk v British ColunVbiji, Calflforniji, CoHora-di, Idaho, Kansas, MKchigan, Minnesota, Montana, Nebraska. Nevada, North Dakota, Qrejfljfl, South Dakota, Utah, Wisconsin in t^-ftinij^g. ,,Znižane cene veljajo nidi za Alberto, Manito-Op in Ontario ter Saskatchewan ob 1. in 3jih torkih od meseca marca do novembra. Na gotovih točkaih se lahko u stavite in zopet peljete z vlakom naprej. V mnogih državah je prosta državna zemlja, katero lahko dobite zastonj, če spolnete gotove pogoje. Je tudi mnogo milijonov akrov far-marskega sveta, katerega kupite po najnižji ceni. Tiketi po železnici za v eno smer, se prodajajo po znižani ceni vsak dan cd 15. marca do 15. aprila. Nudi se vam izvrstna prilika za potovanje in nakup zemljišča. Popolna poja-snila dobite pri E. A. Akers, 733 Euclid Avenue ali pa na postajah NICKEL PLATE železnice. SLOVENSKO PODJETJE Naznanilo. Iz urada tajnika društva sv. Vida, št. 25 KiSKj. se naznanja članom, kakor že poročano, da bo imelo društvo svojo skupno velikbnočno spoved 15, februarija zvečer v cerkvi sv. Vida, in skupno sv. obhajilo, v nedeljo, 16. februarija, ob 8 uri zjutraj. Člani so prošeni, da se vdeležijo polttoštevilno, kakor pravijo društvena pravila stran 13, poglavje III. točka 3. Člani »so prošeni, da se dne 16. februarija ob 7.30 zjutraj zberejo v Knausovi dvorani, da skupno odkorakajo v cerkev in objednem so prošen,i da prinesejo vsak svojo regalijo (znak) s seboj in si ga pripno na prša, kakor se to spodobi članom kat. društev. Spovedni listek naj se odda pri obhajilni imzi. Z bratskim pozdravom Josip Rma, tajnik 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. j; if. i Anstro-Americana ; j: S. S. CQ. j; Dlr«ktB*TOin|aMed ! y j; New Yorkom 1« Avatro-Qyrako NIZKE CBNB. ! { h ■ Fina podvorba, električna < > h ' luč, izvrstna kuhinja, pros- ; ■ h ' to vino, kabine tretjega ras- '; ' • reda na ladiji Kaiser Frans t 2: Joseph I. in Martha Wa- • • i > shington. Govorijo se vsi ;; V> avstrijski jeziki. j' Kotnponija Ima d*defe droT^dkc: ; H > Ktfeer Frani Joaeph I., Martha ; h \ I Washington, Laura, Alfca, Argcn- ' - j; tlna, Ocenia, la hot« ladgeavle H > delajo. Za ▼•* podrobnosti ne obr- ; j; 1 ' .ti. _ _ SOMlte , L Poleg te Ugorias pa ■ ZAVOD. Sprslemaau automobile za vse priti mije. Postrežba točna. POZOR! Delničarjem Slov, Del. Zadružne Zveze se naznanja, da se bodejo izdajale delnice vsak torek in četrtek ob 8. uri zvečer v Knausovi dvorani. Do delnic so upravičeni samo oni, kateri so uplačali celo svoto, t. j, $10.00. 'Nikdo Jie dobi delnice, če slednja ni popolnoma u plačana. M Pttrovžiž ta i Phelps Bros. & Co Dr. S, HOLLANDER, zobozdravnik. Vhod na 55. cesti, nasproti Lake Shore Banke, nad lekarno. Isti vhod kot za dr. Schotta Delo dobi v veliki trgovini Slovenec, ki razume nemško in nekoliko angleško. Vpraša sc v nas m uredništvu. (17) M V , K je zelo Žalosten- 2e kft rdno* je bi! v Ameriki m ic cdno ni mogel najti dela. Že breanmen je bil, potrt il edini, ki je jedci zastonj..Ne more se rokami zaslužiti za tuje žule. In ničesar si ni toliko, da bi človek bil sit. Naj znal .zapomniti, še ulice ni znal jim še zadnje zapravim, še ko-i'/^ovoriti, kjer je stal njih čico zadolžim? Da bomo be-burd... Enkrat je zgubil najrači, da bodo moje punčke ho- vestjo privošči kaj boljšega- , Wyo. in okolici Samo on je bil miren in tih. na izvrstno slovensko kakor vedno. Jedel je a njimi od vsega, kar so mu dali in se stisnil potem v svoj kot, kjer gostilno ANTON JUSTIN-A 'bi dobil pogum, ampak on je nekem ogromnem kolodvoru drle okrog tujih pragov, da jih bil ves pobit. Tarnal je, kakor sred mesta tovariša, ki ga je bodo tuji ljudje podili pd hi vlekel s siboj z ene ulice v drugo, da mu najde dela- In ko je videl, daje sam med tistimi da bi ga peljali v klavnico. Domu se mu je tožilo, da bi po kolenih plazil v domačo vas. Zdelo se mu je, da ne bo nikoli več ugledal morje. Da ga bo pogoltnila ta čudna modro-zelena voda, ki se lesketa v daljavo vsa tajnostna, nevarna in potuhnjena. Vzkipela bo, za-šumela bo in i/iginila bo ladja v globokih vodah za večno. Nikoli več, nikoli več ne b;> objel svojih otrok, nikoli več ne bo videl onih plavih oči, lepih, kakor nebo, in ona usteca ne bo več videl, ona rdeča usteca in bele, prdiele zobke. Tovariši so ga suvali, naj n^ počenja neumnostij. Vzeli so ga medse v sredo in drenjali g?, proti obali, kjer velikanski par še?! Lastni oče naj jima še to uniči, kar imajo." Postal je zgovoren in živa- tujimi ljudmi, ki so se mrzlični hen. hitrici drenjali mimo njega ne zmeneč se zanj, se je razjokal, kakor ptrok. Zagralbil je nekega človeka za roko in ga vprašal, kam naj gre. Pogledal ga je človek en trenutek, hladno in tuje, skomignil je z ramami in se izgubil v množici. Sto in tisoč ljudi je vrvelo okrog njega in on je stal med njimi tuj, sam in kakor nem. On ni "Ne zgubil se bom po tem strašnem tujem svetu, v kakšen kot se 1>om stisnil, da poginem, ko ni sreče za — me. Namenjeno mi je tako, saj sem vedel." In zopet je obmolknil. Ni legel zvečer k tovarišu, ostal je pri mizi, naslonil je komolce na mizo in razmišljeval. Poslovil se je drugo jutro razumel njih, oni ne njega.. Mi- in hotel v mesto, pa iga niso lo se nvuje storilo, da nikoli taJ pustili. Nekdo mu je našel de- ko. Oh, kje je njegova dpmo-vina, kje njegova domača vas! In hčerki .ljubeznjivi, žena! Neizmerna daljava leži med nik čakal na množico, da jo po. njim in domačo zem|jo in ko- pelje v drug, nov svet. maj da jo dosežejo njegove "Vsaj oči mi zavežite," se je hrepeneče misli, srce ga je za- spomnil- "Da ne vidim te vode, bolelo, kakor da se je oster nož friga strašnega, prokletega mor- '»pičil vanj, meglilo se mu je ja." pred očmi od solza. Preril se Zavezali so mu oči in peljali je do nekega kota, naslonil gla- so ga po dolgem mostovžu po vo na zid in jokal, jokal iz dna dolgih hodnikih v žrelo mogoč- duše. ne ladje. Imeli so križe ž njim na celem potovanju. Tolaži ga ali ne tolaži, on vzdihuje, tarna, boji se. 'Stresa se ladja od močnih sunkov parnih strojev, ki jo ženejo naprej, ziblje se na mo- Tako /ga je našel tovariš, sreča velika, slučaj, v tem babilonskem vrvenju prihajajoče in odhajajoče množice. Ze so godrnjali v burdu, naj s spametuje. Če bo tako mehkužen, tako občutljiv, ne bo se Je v Ameriko, f« sroe se mu je trgalo, ko je adšel z doma. Ni dovolil, da hi ga žena spremljevala z deco. Vrnil bi se bil* Kaikor živa rana ga je skelelo v prsih. Se par drtigih je odšlo iz njegove vasi. Veseli so bili in korajžnji, pel] so in govorili o bodočnosti. molčal in kar dušilo žalosti. Peljali so se PD {železnici in on je mislil na žfefjo in- na deklici. Kakor da s f |nu je srce odprlo in zdaj teče kri iz te rane, srčna kri vsa vroča, nevidljivo teče ali brez preostanka, da je vts slab in bolan. Dopotovali so do pristana. In ko je zagledal morje je vedel, da ne more čez, ne more proč. Pogreznil se bo v to ne-10 vodo in nikoli več ne svoje domače hiše, dobre žene, svojih ljubih • na zemljo se je vrgel in gočniih valovih nepreglednega dosegel ničesar. Tu je treba morja, a on čaka, čaka, kdaj stisnit' zobe' Pnt»J»ti srce " se bodo razdrobile stene, kdaj * pestjo delati :pot pred seboi H bodo udrla tla in se pogrez-nejo vsi v Strašne vodene glo-bočine. Drugi se kratkočasijo, pogovarjajo, kartajo, sama da bi prej potekel čas, a on sedi vedno na istem mestu, zija pred se in momlja polglasne besede, da je druge strah in jih skrbi, kaj bodo ž njim, če ne pride k pameti. Vdihuje, da ni moči spati zraven njega po noči a po dnevu se naslanja okrog, kakor neka slika strašnih rečij, ki jih čakajo. Jezni so nanj vsi potniki, da jim moti upanje za bodočnost, da jim jemlje vero v srečo, da jim kali sladko upanje o uspehu s- svojimi črnimi prerokovanji. Ko so sie izkrcali mu je bilo še telžje. Zapustiti je moral ladjo, ki poj'de sama na^aj na ono drugo stran, na oni drugi prod, za katerim je tam dr.-leč za planotami in gorami njegova domovina. Na vse strani so se razšli tovariši, na vse vetrove jih je raznesla železnica. On in še par drugih so ostali v prostorni, veliki hiši zunaj mesta, kjer je stanovalo kakih petindvajset rojakov. Eden od njih je bil ozen-jen in njegova žena je kuhala vsem, gospodinjila vsem, pra-la za vse, šivala in pospravljala vsakemu, kar je bilo potrebno. Kakor bratje so živeli med seboj, hodili skupaj na delo, pomagali eden drugemu in sve, tovali novodošlecem, kolikor je bilo le mogoče- Učili so jih naj-potrebnejše angleške besede, pokazali so jim mesta, kjer bi se dobilo delo, vodili so jih o-krog tovaren, če so imeli balo prostega časa. Če je bil kdo brez službe, skrbeli so drugi zanj, dokler ni zopet našel dela in jim povrnil. Če je kdo zbolel, so mu stregli, nosili 11111 zdravila, brigali se zanj, kakor da jim je bil v najbližjem sorodstvu. Tudi njega so sprejeli prija zno. Pošiljali so ga okrog po me£tu, učili so ga, s kterim tramvajem naj se vozi. s kte-ro linijo, da bo prišel na cilj. Ampak on si ni mogel ničesar zapomniti, tako je bil boječ in heroden, kakor petleten otrok. Neopisljivo domotožje se je polastilo njegove duše, da ni bil pametne r * s komolcem suvati v f stran, kdor ti je na potu, Radi pomagamo, ampak nekaj dobre volje je že treba pokazati, pretežko, prekrvavo se zasluži tukaj kruh, da bi ga dajali lenuh oni Ni odgovorajal na ta očitanja. Miren je «bil in pohleven in kakor v strahu pred celini svetom. Prišli so novi delavci v burd na stanovanje in njegovo posteljo je dobil drugi, ki j.? plačal. "Boš pa z menoj spal," je rekel dobrodušen tovariš in skupaj sta legla na ozek, tri ležaj. ,Pa tudi ta se je jezil nanj. Celo noč je vzdihoval, tožilo se mu je po otrocih, po ženi, po domu. In tovariš je bil t rude .i od težkega dela, potreben počitka. "Mir mi daj, ne nori!" se jt. hudoval, In nesrečnež je vstal in bos taval okrog po sobah in po hodnikih. Zgodilo se je, da je sred noči vzdihnil strns.n krik, da je tulil in jokal kakor norec. "Moja žena! Moja deca'" Pos'kakali sq^tovarisi iz po stelj. tolažili ga, jezili se nani, pretili, da ga vržejo na ulico. Naj vsaj molči, ko že ni za pošteno delo. Naj pusti da drugi spijo, če se njemu blecli. Ali ni jih slišal, ni razume), kaj mu .govorijo- Birlil je predse in cele ure klical z enakomernim, pretre-sujočim glasom: "Moja žena! Moja deca!" Celo tepli so ga. da bi ga pripravili k sebi. Polivali so ga z vodo, suvali so ga, kričaii nanj. Ali 'kakor lesen je bil, brez čustva. Ni se umikal njihovim udarcem, ni odgovarjal njihovim psovkam. Kakor pes v mesečni noči je tulil venomer : "Moja žena! Moja deca!" "Bolan je," so spoznali tovariši. "Toži se mu po domu tako, da se mu je zmešalo." Postali so boljši ž njim, bolj prijazni. Tudi njim se je tožilo v srcu po svojcih, pod trdo skorjo so skrivali čustva nežna in pesniška. Tudi oni so točili včasih v skrivnih trenutkih solze po domovini. Tudi oni so pisali pisma domov, kakor bi namakali lo v neki tovarni. Dva dni je hodil tja. V glavi se mu je vrtelo od hrupa ne-številnih strojev, od cvilenja koles, od premikanja, vrverffa, od hrupa in šuma. Moral je ravnati lesene kose pred blisko vo vrtečo se pilo, ki je rezala natančno in hitro debele deske, kakor papir. Meglilo se mu je pred očmi, ko je to gledal-Kakor da je pila živa, se mu je zdielo. Da se jezi nanj, da ga sili, da ga lovi, peha. Hitel je, kar je mogel, naravnal je, popravljal, polagal, nove deske pred okroglo, vedno enako pr. jočo, zvenečo pilo. Cvrnk! je naredilo skozi les in že se je spet vrtelo ostro kolo na prazno v zrak s tenkim, hudobnim piskom. Gnalo ga je, pripogi-balo po nove deske, da je za-renketalo tenko brušeno jeklj po lesu, ž^ffolo z dolgim polnim glasom skozi desko in zopet zažvižgalo, zasikalo na prazno, jezno nekako, škodoželjno in ko je stregel temu neumornemu, kakor las tenkemu, bleščečemu kolesu. Zasužnjila ga je ta trda, ostra kovina, z jeznim bliskom j; gledala vanj in mu zapovedovala z hudobnim si-kotom, da se je zmajeval zrak, kakor od vetra. Precej, ko je ugledal prvikrat to besno stvar, ki se je vrtila v divji hitrici, ga je stisnilo nekaj zlega v prsih. Zbal se je peklenske hitrt ostrine in če bi "bil mogel, bi bil utekel \z te velikanske dvorane. kjer se je na stotine takih bliskajočiih pil vrtilo v blazni hitrici. Vedel j?, da se bo zapodilo noro kolo vanj, kakor divja zvert in ga bo zgrabilo v svojem strašnem teku. Po noči se mu je sanjalo, da se katali hudobno kolo za njim, da ga psikajoč lovi a on beži, beži. Stokal je tako, da »o ga tovariši prebudili. Vendar so ga hvalili, da dela in ga tolažili, da se bo že navadil. Tretji dan popoldne je bilo, ko ga je nekaj vščipnilo v levo roko- Čisto nalahko ga je vščipnilo in z neizmerno prestrašenimi očmi, z neopisljivo grozo je zagledal, kako sta mu odpadla dva prsta, kako sta dva rdeča curka šinila po 'belih deskah in jih v trenutku pobarvala z Ieskečo rdečico. Stemnelo se mu je v znak. Le£al je nekaj časa v bo;k> nišnici. Tovariši so ga obiskovali in ga odpeljali zopet k sebi, ko je ozdravel. Na levi roki sta mu manjkala mazinec *in naprstnjak. Se bolj čuden je bil. ši? bolj pohleven, kakor prej. Tovarišem se je smilil, molčali so in čakali, da sam nekaj ukrene. Tisti dan pred Božičem je bilo. Gospodinja je pospravila hišo, pogrnila v obednici mizo z belim prtom in pred vsak krožnik potožila smrekovo vejico. Vsak je nekaj prinesel. Ze prej so se dogovorili, da bodo oblhajalk prazrvike praznično, kakor doma. Veseli so bili in 'brezskrbni, smejali so se in pri-povedavoli. koliko je vsaki od SLOV. POLITIČNI KI trna svoje redne seje vsaki ki garantira vednd dobro po- rek v mesecu v Knausovi d' strežbo. Priporočam se tudi JmTno^ m^^0* za pošiljanje denarja v staro SOll Bonna ave. blagajnik John ,__f • ' / _ . nlk 6106 8t Clalr ave. Rojaki 8I01 domovino in prodajo parobrod- cl M vablJo k ^mu klubu. Poj , , „ ^^P nih listov. Pošiljam vojaške dajejo v«t uradniki kluba da je vse zazeblo. Ostrmeli so, . .... , . --t 4. arg. 13. t I knjiži"- *• -- * M K M A 1 Ali A/% * on ji? odkimal t je zdel vsak večer, dokler so polegli spat. In ko so bili oni drugi najveselejši, je zdrknil na tla, po dolgem se je stegnil po tleh in je zajokal tako bridke. obnemeli so. Ležal je na podu, butal, kakor brezumen z glavo ob pod in tarnal s pretresujočim glasom. "Moja žena! Moja deca! Domov bi rad, k njim bi rad. Da bi jih-samo še enkrat vide!! Ampak ne bo mi sojeno! — Moja žena! Moja deca!" Ko so se malo spametovali, so skočili k njemu in ga vzdignili kvišku. Toda [iztrgal .se jim je iz rok irf vdaril z glavj ob zid na vso moč. "Naj umrjem! Bo vsaj prej konec! Zakaj sem pa odšel z doma, od svoje sreče! Zakaj sem pustil svoje solnce, zakaj sem vrgel zadovoljnost od sebe?! Zakaj sem otroke pustil in zeno in Se polakomnil za tujimi denarji. Moja žena! Moja deca! Srce mi iztrgajte! Kakor 'irjavica me peče." Trgal si je obleko raz prsi; in butal z glavo v zid, ves divji, da ga niso mogli vzdržati. 'IProklet sem in pogubljen, ker me je omamilo to lažnjivo zlato v tej strašni deželi. Nikoli več ne bom videl domovine, no-benkrat več- Uboga moja žena! Uboga moja deca!" Ves okrvavljen se je zgrudil na tla, kakor ubit. Položili so ga na posteljo, trudni, razburjeni. Nekaj jih je s trdo roko iztrgalo iz njiihovega veselja. Nekaj s>e je segnilo surovo in brezobzirno tudi v njihova srca, da so se spomnili svoje krvi onkraj morja, svojih tihih vasij svojih lepih domačih krajev. lil lačna želja se je vzbudila v njihovih dušah, prešestna misel, da, bi vse pustili in se podali nazaj v stari, ubogi in vendar tako bogati, takp krasni don Ni bilo'mesa doma, ali kruha je bilo. In bila je domačija, lepi domači hribi, domači ljudje. Za-skelelo jih je v prsih, stožilo se jim je. Vsi so mislili: Nazaj! Nazaj! Eden od njih se je streznil iri vpraša!: "Kaj bomo s» tem človekam? Znorel nam bo." In nekdo mu je odgovoril: "•Domov ga pošljimo. Dosti nas je. Vsak bo dal par dolarjev, pa naj gre." "Naj bo! Božičen večer je nocoj-" Človek se je zdramil. Umivali so mu obraz z vodo in žc so se smejali. "Domov te bomo poslali. Pa boš moral pozdraviti vse naše ljudi." "Vse naše vasi." "Celo našo deželo." Čez tri tedne je bil doma. (izice v podpis za oproščen-je vaj. ANTON JUSTIN, Hock Springs, Wyo. Društveni oglasi, EDINOST SI. Nar. Pevako Pod. Sam. drultvo ima avoje redne seje vsak* drugo nedeljo v mesecu v Bradells Hali vogal 31. ceste In St. Clalr ave. In pevske vaje vsak torek in petek. — Predsednik Fr. Vlhtellfi, podpredsednik A. tnldartlC, blagajnik P. PaviiC, I. tajnik Frank Majde 4229 St. Clalr ave. Vsa pojasnila daje prvi tajnik. marc 29. 13. 8V. JANEZA KRSTNIKA, it.37 JSKJ Predsednik Louls J. Pire, 6119 St. Clalr ave.; tajnik dvan Avsec, 3868 St. Clalr ave.; blagajnik A. ZakraJ-ftek, zastopnik Ant. Ordlna, 6127 &t. Clalr ave. — Drufitvo plačuje lepo tedensko podporo. Seje se vrte vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Grdl-novl dvorani. 6021 St. Clalr ave. Društveni idravnik J. M. Sellfikar, 6127 St. Clair ave. 1. april 13. SAVA it. 87 S. S. P. Z. ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri John Ordlna 6021 St. Clalr ave. — Predsednik Jos. Po-lanc, 1101 B. 63 St.; tajnik A. Naglic, 986 E. 79 St..; blagajnik Tom Jereb, 1268 B. 55th St. — V društvo se sprejemajo rojaki od 16 do 56. leta. Torej Imajo rojaki, ki so prekoračil 46. leto, lepo priliko, stopiti v društvo, ki daje |8.00 na teden bolniške podpore In $600.00 smrtnlne. 1. teb. 13. Najnovejše za rojake J edini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. \lpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati m v 6 tednih lepi, gosti lasj« popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada. od katere moškim v '».tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kri žicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 1093 E. 64 Street Dr. SRCA JEZUSA ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. url popoldne v Knausovi dvorani. — John PekolJ predsednik, 6011 Bonna ave.; Math Oblak tajnik, 1233 B. 60 bi.; J. Brus rač. tajnik; John Levstek blagajnik 1121 B. 66 St. P. Levstek in F. Ko-mldar odbornika. MarAal A. škulj. Društveni zdravnik J. M. Sellškar, 6127 St. Clalr ave. 31. dec. 13 ZUtEMSERG Sam. pedp. društvo Ima redne seje vsako sadnjo n v mesecu v Brateljnovl dvorani, 31 ceste ln St Clalr ave. Kdor k društvu pristopiti naj se obrne Roman Maver, predaodnlk, 1662 43 St. John Ubifi 1662 E. 43 St tajnik, ali Jos. Fabljan, 1722 E. 43 8t. Društveni sdravnlk je dr. Sil B. 40 Str. in 8t. Clalr ave. Blagajn: Joe filogar 1149 B. 63 6L 1 Jan DELAVEC, št. 61 8. D. P. Z. ima redne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 2. pop. na* 6006 St Clalr ave. — Jos. Sele, 6108 St Clalr *ve. predsednik. Prlmoi Kogoj, 6006 St. Clalr ave tajnik. John Svete, 6120 St. Clalr ave. blagajnik. Društveni zdravnik za pristop Je dr. White. V društvo se sprejemajo Slovenci od 16. do 66. leta Za fl.26 na mesec se zavarujete za $7.00 bolniške podpore in 1600.00 smrtnlne. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor. 16. marc 13 SV. VIDA, št 26. K. 8. K. J. ima svoje redne mesečne seje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Predaednik Mike Setnikar, 6131 8t. Clair ave. I. tajnik Joa. Russ, 1308 E. 66 Bt. društveni sdravnlk J. M. Sellškar 6127 8t Clalr ave. Jer. Knaus, zastopnik, Člani se sprejemajo od 16. do 46 leta. Usmrtnlna $600 ali 1000 in $6.00 bolniške podpore na teden. Novovplsan! Clan mora prinesti zdrav niške liste prvemu tajniku pred 'sejo, nakar se pošljejo vrbovnemu zdravniku; če ga U potrdi,, društvo prt prihodnji seji o njegovem sprejetju glasuje. Is|o velja za članice. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. 1. avg. 13. 8V. JOŽEFA Sam. kranjsko kat podp. društvo ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v Knausovi dvorani. Vstopnina od 18 do 30. leta $1.50od 30. do 36. leta $2.00 n od 36. do 40 leta $2.60. — Predsednik Frank Koren 1683 B. 41 St. prvi tajnik Fr. Košmerlj 466 B. 152 St. Collin wood. n. tajnik Ant. Bolka, 1131 E 63 St., blagajnik John Grm 1089 E, 64 St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. Zastopnik za zapadno stran (West Side) Oeorg Kofalt 2038 W 106 St. N. W.. Zastopnik za Newburg John Lekan 3614 E. 80 St. S. B. 1. Jan. 14. SV. ANTONA PADOVAN8KEQA Mlad. podp. društvo v Newburg, O., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo ob 2. pop. v M. Plutov! dvorani na 3611 E. 81 St. — Predsednik Job. Lekan 3666 B. 80 St.; tajnik Dom. Blatnik 3638 E. 82 St.; blagaj nik Fr. Plut 3611 E. 81 St.; Načelnik Louls Ollha 3672 B. 82 St. 1. Jan. 14. LUNDER ADAMIČ št. 20 8.8.P.Z. Dramatično In podporno društvo ima redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v veliki Knausovi dvorani dopoldne. Društvo daje $8.00 bolniške podpore na teden ln $600.00 smrtnlne. Redni meBečni asesment je $1.00. — Predsednik J. Mam 1107 E. 64 Street.; prvi tajnik O. Urbas, blagajnik A. Bolka 1131 E. 63 St. Natančneja poročila daje tajnik. Rojaki so vabljeni k obilnemu vstopu. Sprejemajo se tudi genske. 1. Jan. 14. 8V. ALOJZIJA 8lov. kat. vit. sam. društvo ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo pop. ob 2. url ln redne vaje vsaki drugI In četrti torek ob 8. url zvečer v Knausovi dvorani. Predsednik John Gornik, 6106 St. Clalr ave.; podpredsednik. Frank Gornik, blagajnik Jak. Mauser, I. tajnik Fr. Makše 4034 St. Clair ave. Društveni zdravnik J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave. Vsa pojasnila daje prvi tajnik. 1. Jan. 13. SV. BARBARA št. 6. P. C. PA. Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri v John GrdinovI dvorani. V društvo se sprejemajo članj od 16 do. 45 letta. Vstopnina Je ~po starosti, ^plnlške podpore se plača $7.00 na teden in takoj po vstopu. — Predsednik M. Colarič 1188 E. 61 St.; tajnik Jos. TrboveC 16H6 E. 38 St.; blagajnik F. Kaplan 1366 E. 41 St. Pojasnila dtf-jeta predsednik in tajnik. ' 1. Jul. 13. SLOVENSKA NAR. CITALNICA. Ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. url zvečer v čl-talnlških prostorih na 1157 E. 61st St. Knjige se Izposojujejo vsako nedeljo od 9. do 11. ure dop. in vsak, četrtek od 7. do 9. zveč. Vbs pojasnila dajejo: Ivan Marn 6401 Bonna ave. predsednik. K. Lenče 6218 «t. Clair ave. tajnik. 1 Jan 13. VRH PLANIN 8am. pevsko in podp. društvo Ima svoje redne seje vssko prvo nedeljo v mesecu In pevske vaje vsak torek ln petek zvečer ob 8. url zveč. Predsednik Fr. Grdadolnlk, tajnik J. Roianc 426 E. 158 St., blagajnik K. MandelJ 16712 Waterloo Road. 1. april 12. DR. "SLOVENIJA" ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v prostorih na 3044 St. Clalr ave. Kdor teli lahko pristopi brez da bi bil pred mesecom dnlj u pisan, vstopnina od 17—26. leta piosta od 26— 30 let $1.00. Bolniška podpora je $8.00 na teden. Vprašajte pri predsedniku F. ftpelko, 3604 St Clair ave. ali Fr. Russ, tajnik 6104 St. Clalr ave. Za brate kateri prltopajo je zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr ave. 31. dee. 13. tALOSTNE MATERE B02JE Slov. mlad. sam. podp. društvo ima redne meaečue seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 2. uri pop. in redne vaje vsak pondeljek ob sedmih zvečer v veliki Knausovi dvorani. — Predsednik Jo«. Sadar 1167 Norwood Rd. tajnik Joa. Glavič 1334 E. 65 St. načelnik F. H. Mrvar, 1361 E. 65 8t Društvo sprejema osebe od 16. do 30. leta, in plačuje $6.00 -bolniške podpore. Udnina maša 50c na mesec. l. avg. 13. SV. FRANČIŠKA, št 86. K. J. S. K. ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu na 2695 B. 79 St. Predsednik EgidlJ Vrhovec 2562 E. 79 St.; prvi tajnik Josip Perko, 6914 Grand ave.; zastopnik A. Sušteršič, 1618 Otter ave. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. 1. marc. 11 8LOVENSKI SOKOL telovadno In podporno društvo ima svoje redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu na 6131 St Clair ave. ob 2. pop. Starosta Frank Hočevar,; tajnik Fr. Hudovernlk 1243 E. 60 St.; blagajnik John Pekolj 6011 Bonna ave. Društveni zdravnik F. J. Kern. 1. Jan. 14. _________i___ L|„ ', ' 8V. ALOJZIJA (Newburg) Kranjsko slov. kat. podp. društvo ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v M. Plu-tovi dvorani na 3611 E. 81 St — Predsednik J. Vidmar 3566 E. 81 St., tajnik JosiJ Trček 3696 E. 78 St. S. E., blagajnik Ant. Fortuna 3693 K. 81 St. S. E. 1. Jan. 14 8RCA MARIJE (staro) iensko sam. podporno društvo ima redne mesečne seje vsak drugI četrtek v mesecu v Knausovlh pro*1 štorih ob 8. uri zvečer. —'Predsednica Frančišha Lausche, 6121 St. Clair ave; podpredsednica Mary Grdina 6026 St. Clair ave.; tajnica Fany Simončič 969 Addison Rd.; blagajničarka Mary Haffner; II. tajnica Franja Trbežnik, zapisnikarca Josipina Jakšič; pomol, tajnloa Terezija Vidmar, odbornlca Nešlka Palčič. Nadzorni odbor: Ana Blatnik, , Helena Mali Ana Skodlar. Društveni zdravnik Dr. F. J. Kern. 19. marca 13. SOKOL, št. 62. 8. D. P. Z. \ Slov. iensko podp. društvo ima svoje redne mesečne se]e vsak', prvi torek v mesecu v Setnikarjevlh1 prostorih ob 8. url zvečer. — Staro-stka Zofija Birk. 6029 Glass ave.; tajnica Mary Smock 1564 E. 41 St. blagajnlca Mary Poznik 1259 E. 69 St 1. avg. 13 CLEVELANDSKE SLOVENKE iensko podp. druitvo 8. D. P. Z. imajo svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih g. Smrekarja na 82. cesti. Druitvo daje $7.00 bolniške podpore na teden ln $500.00 smrtnlne. Slovenke se vabijo za pristop. — Marija Polončlč predsednica 8100 Union ave. Frančiška Penko tajnica 3657 B. 81 Bt. Frančiška Juh blagajnlca 3533 E. S2 Street. 1. jen. 13 CIRIL METODOVA PODRUŽNICA št S4. ustanovljena 26. febr. 1910 v pomoč onim otrokom, katerim grozi, . . nevarnost, da postanejo Nemci ali pa'vstopnina za dobotreb mesecev, ▼ ilo- injajo a tem tukajšnji rojaki COLLINWOOD8KI 80K0L" 8amostojno društvo ima svoje redne seje vsako Četrto nedeljo r D. Stanišičevi dvorani, sedaj Joe. Gornik na Calcutta ave. Odborniki so: F. Velkavrh starosta, Vinko Starman tajnik. Kr. Mandel blagajnik, Ant Dollnar zapisnikar, M. Intihar dr. sastopnlk. Društvo je sklenilo, da se iw IL ViV : ; lIS V Trošt: unaj po ulici hrumi vsak-ji mestni šum in ropot. V i sobici gosposke hiše sedi mizi mlada Vlasta, mati eh otročičev, ki se plazita ob kakor dvc mali mačici. Vla-a joče tako krčevito, da se ji or valovje dvigati polni rameni. (Predpasnik si tišči tja obraz, da se ji prsti udirajo v m»:hloo kožo. V.s« je obupana, zakaj tako-le sedi že drugi dan. Včasih plakata tudi nežna otroka Stanko in Olga ter popra-šugeta: "Atek, atek? Kje je naš a/te!j vredno objokovati: Ono, kar je izgubila, ali negotove* bodočnost, ki jo čaka še tako mado. Izpolnila je, da 'bi bilo e nazaj k Ffanu. / Slednjič stopi v sobico stara mati L:nka, nizka ženska, že napol sivih las, a prijaznega, pokorščine navajenega lica. O-troka stečeta k nji in jo prime-ta vsak na svoji strani za rob predpasnika in cvrčita: "Stara mama, sedaj pa pojdemo domov, reci da pojdemo, no!" Lenka jima odgovori ne preveč prijazno: "Sedaj le pojdeta t. mamo." potem pripoveduje: "Sem bila že tam, pa vajni atek je grd. Še odpreti mi ni ho-t J. Morda bo vam." Otroka sta povesila šobici, zakaj atek ni bil grd. Potem 'e 'obrne Lenka k Vlasti in Mani ter zakrije lice v predpasnik' Ne brez iskrenega sočutja, ki ga ni kazal jezik, temveč tresoči se glas: "Vlasta, ti pojdi in odpravi 'kakor smo sklenili. Obljubi naj, da bo dajal toli-ko na mesec, kolikor smo dognali za citroka in zate, Ako bo rekel da ne more, naj strada sani. Vi morate imeti stanovanje in hrano iti obleko kaker se spodobi druž:-ni ce*ar.sk.ga uradnika. Otroka ne dobi nobenega, če mu ga prav prisodi sodišče. K vam pa tudi ne sme nikoli več, da te ne ubifrf ln—tako mu povej izlepa. Ako ne bo zadovoljen, reci, da boš tožila za lečite/ akona. Mul ve s teto sve pr>-či, kako je sunil najprej tebe i/, stanovanja in te pretepal? potem še teto in mene. Me se nt damo brcati iz bivališča, ki ga plačuje Koienec z mojo in tetino podporo. Preveč sva ga pedpiral? za tako hvaležnost, Jaz ne moreni več, sem stara in onemogla, pa moram še služiti. Kar vstani in pojdi. Vlasta! Dt-bro se chv.i. saj .*e zase iti /a otroka. Nič ne odnehaj! Me-dve s teto te počakave tukaj.' Vlasta se dvigne in si začn. urejiti obleko na pr.t. Oči je imela objokane in rdeče, tod* lice je navzlic temu kazalo sledove cvetoče lepote. Ker je pol t ret ji dan sedela na istem mestu, je bila obleka precej zguhana. "Grem, mama, nerada grem ..." In oblile so jo solze po nežnem licu, ker je na tihem že sklenila slušati svoje srce, ki ji je velelo k njemu, če jo bo prav še tepel. Oh, da ne "bo tako sama z otrokoma in tak:> mlada, oh! "Stanko, Olga I" zakUče, pri-me vsakega za roko ter odide brez slovesa. Tiho je bilo poslej v sobici in pusto. Teta Mana ob koncu postelje reče: "Najprej si vedela, da je Fran trmoglav in nagle jeze, pa si le silila, naj vzame Vlasto. Zdaj imaš nesrečo!' "Moja ljuba mati! Ali si ti morda branila, ko si ga poznala bolje kot jaz?" "Menila sem, da naredi žena iz njega meža, kakor se spodobi." "Pa ga ni in jaz bi .si vendar rada odpočila na stara leta pri hčerki, ki sem za njo dala vse." To so bile zadnje besede, potem je zagospodaril v sobi neprodi-ren molk. Nestrpno ste čakali Vlaste. H. Kolenčeva Vlasta bi se morala pred poroko s Franom Ko-lenceni nazivati Lenkina Vlasta, ker je bila hči Podolniko-ve Lenk-, ki je že. od mladosti služila v mestu. Hči pa je imela že s- svojim imenom dovolj križev, ker je niso marali ali je niso mogli domačini nikoli drugače klicati kot Lasto ali celo Laščo in Lastno- Oddaljena sorodnica jo je vzredila v Lenkini rojstni vasi za bore novce na m:sec. Ko je dovršila /. malini vspehom šolo v domači vasi, jo je dala mati v mesto, da je še naprej plačevala za nemirno vrtoglavko ves svoj mesečni zaslužek. Vlasta je bila lepa deklica, da so se ji vsi ljudje čudili, toda za nadaljno učenje ni bila. Zato jo je morala mati vzeti iz ne. dovršene mestne šole v gospodinjstvo. Tukaj se je šele pokazala lepe vrtoglavi? prava vihravost: samo petje je je'bilo, vrisk in nemir. Za to je bil pa tudi njen napredek toliko manj vesel. še manj je bila z njo zadovoljna teta Mana, kamor se je šla učit šivanja vsaj tolike, kar ga potrebuje pridna gospodinja. S šestnajstim letom je lepa črnolasa živela in sanja- la že o sami ljuftezni. Z vso res-nobo so ji začeli iskati primerno možko oporo. V velikem mestu to ni bilo težavno. Veliko težavnejše je bilo izmed primernih snubcev izbirati najprimernejšega. Visok, lep in mlad nižji uradnik z velikimi brkami in nemir-, nim, temnim očesom je zahajal cesto k teti šivilji in prinašal Vlasti knjige s pesmimi in lahke ilustrovane povesti, da bi dekle našlo v njih zabave in razvedrila. In začudo! Vlasta,. ki dosedaj ni mogla sedeti par minut mirna pri knjigi, je sedaj prebirala različne leposlovne izdelke po cele ure. Teta si je že čestitala, da se je Vlasta premertila iz lepe vrtoglav-ke v pametno dekle. Kaj še! Vlasta je res gledala v knjigah le podobice in poleg tega mislila noč in dan na njih izposoje vatelja — Frana Kolenca. Mama Lenka je'bila zadovoljna z vedenjem mladega uradnika. teta tudi in Vlasta — fcudv Dogovorile so se neki večer, da Vlasti še precej nedostaje vednosti in spretnosti za dobri gospodinjo. Treba bi bilo ugla-diti njeno vedenje v boljši drtt, žbi, toda za vse to so napravili soglasen sklep: Vsega potrebnega naj jo nauči njen mož — gospod Kolenc. Uganiti ni težko, kdo je bil s tem najbolj zadovoljen*. Začel se je zakon z medenimi tedm in končal s solzami. V stanovanje k mlademu paru se je vgnezdila teta Mana in Lenka je, kadarkoli je mogla iz službe, tukaj našla svoj drugi dom. Ko sta minili dve leti. je že vedel Fran, da je preveč vat cen, ker ne zahaja rad v gostilniško -družbo, kjer se veliko govori, pa nftlo misli, mnogu pije in malo je. Tudi žensko b: lahko i>eljal kdaj v tako družbo svojih tovarišev. Ta modri svet modrih ženic je slušal Fran Kolenc, a Vlasta ni bila zadovoljna z zabavami te vrste. Družrt>e ni bila navajena. v pogovore se ni znala spuščati. a hliniti se ni marala. Če ie le mogla, se je izgovorila. • Kolenc se je moral udeleževati družbe sam. Zato sta pa trdili modri ž-inici doma, da je preveč zapravljiv, celo pijanec- Do vrha je prikipelo nasprot-stvo, ko so mu očitale vse tri — tudi Vlasta, da ni dovolj skrbel v času, kar sta poročena, za ženino nadaljno izobrazbo. Tedaj se je v njem dvignila prava nevihta. Z ostro besedo je dokazoval, da je vodil Vlasto po veseh zabavah in dry«r-hah, kamor sta želeli domači povelj niči. Tudi doma je soprogo opozarjal na napake in ne-uglajenosti, ki jih je kazala v družbi. Ona jih ni opustila, marveč raje ortala doma. Ali je bilo morda prej z njenim učenjem drugače? Tedaj zine teta: "Ko bi bil kaj vreden mož, bi te moral slušati in zdaj bi bila že popolna gospa. Tudi Lenka je pomagala '-« Vlasta je rekla glasno, očitajoče s solznimi očmi: "Sram me je, da sem tvoja žena, Frane!" To je bilo že več kot preveč očitne krivice. Kdo 'bi ne vzrcjil ? Začela je leteti kuhinjska posoda vseprek, potem pohištvo in slednjič še ženska druga za drugo skozi vrata. Vlasta je kazala pot sama nevedoč kam... III. Fran Kolenc je res odprl svoji ženi, ko je došla z otrokoma. Stanka in Olgo je sprejel ljubeznjivo in ju peljal v spalno sobo preobleč. Ko se je vrnil, je našel žensko še poleg kuhinjskih vrat. Ni toliko mo či imela, da bi mu branila vzeti otroka- Saj sta njegova — jo je -zmagovala misel —kakor je njegova tudi ona. Lagala jc mami še pred nekaj minutami v njenem stanovanju, da bD zahtevala od njega ločitev in prevžitnino. Na tihem je sklenila že ponoči, da ga tesno objame, ko stopi predenj, ter mu prizna svojo zmeto, ko je slu-šala mamo in teto ter govor-a kot papiga, kar sta jo oni naučili. Ko je pa videla po stanovanju vse razmetano, vse narobe, 'kakor je razsajal Fran v nebrzdani jezi, je vzkipela tudi v nji prvotna protivnost, da je preminila svoj pametni sklep ter se namenila v naglici, da ■X1J1! "»-Ji - mu vendar prebere vse levite, ki jo jih je naučila mama. Potem naj se zgodi že karkoli. Sedaj pa stoji tukaj kot Lo-tova žena — solnat steber i i gleda — razvaline svoje sreč'. Niti jezik se ji več ne zamaje v ustih in stopiti ne more z mesta. Najraje bi se vnovič zjokala, a tudi tega ne zmore več. Nesreča vseh nesreč je, da ne mo-re izvršiti, kar se je namenila. Morda jo j« potrla trmica njene mladosti, boreča se s čustvom tople ljubezni. Frank Koleno je samo pogledal svojo spokorjeno ženko, pa je že vedel, kaj se je zgodv lo z njo. Razlagal si je v svojo največjo zadovoljnost, da ga je prišla ponižana prosit oprošče-nja* Zato je začel mirno, toda z unesenim, užaljenim poudarkom: "Saj sem vedel, da pri deš. To je znak. da me ljubiš. Tudi jaz te še- ljubim, Vlasta, ljubim takšno, kakor si in ne želim, da bi bila drugačna. Samo to bi rad videl, da bi kakor danes, tudi poslej slušala glas svojega srca in ne drugih lju dij, ali ni prav?" Ona je dobro vedela, kdo so tisti drugi ljudje. Njegove be sede so jo omamile. Ali se Fran le norčuje iz njene bolesti, ah vidi v njeno srce? Zakaj je ne tepe? Besede, ki jih je govoril on, so njene besede. Prav rada bi jih govorila, sama, ko bi le mogla. Zmagal je jok. Glavo je naslonila na njegovo ramo in točila grenke solze. Ko lenec je pa objel svojo Vlasto okolu pasu in jo molče peljal v sobo. Vrgla se je na poste Ijo in ihtela. Šele za dolgo se je zbudila kakor iz mučnih sanj in ga prašujoče pogledovala, če jc vse res, kar se je zgodilo. Potem mu je začela zaupno pripovedovati s kakim name-nam je prišla k njemu in kako jo.je cn prehitel- Zato ga ima sedaj toliko rajša. "Samo tvoja teta in Mana me ne marati," pristavi Fran suho. Vlasta molči in .s tem najbolje pritrjuje. Na to pa odločno: "Naj ostaneti tam kjer jima je !bo1j prav. Natm je dobro tukaj in tako, kako« hočeva sama. Ni res, \ ttdk* je pritrdila hi se ljubko nasmehnila ob ko dolgo bosti Se čakali in teta njene vrnitve. | V Kolenčevi rodbini je pet sijalo solnce mira in sreče, v tesno sobico kove tenke in njene sestre je [>a dolgočasilo odmeval šum in ropot. Dr. J. KEHN, ki md Ara — Urada« ara: o4 od t—i pop.; 7—S svafer. Ob Uak: It—11 Jop.; t—t Domače prod^jakc MlUCWr Ta acta* J* s aefeoj n DVOJML S ZML8NB ALI BUDH1 Ml mm prMatitt arafa k! Ja Ma pr« trfwrbM aa 1367 SC aravea MtOntnfirJivi Mirt mU aapadaa od K li od zemljišča Colliawood i Nottingham Real EsUate Najbolje vložite svoj to podjetje. Za nadaljna nila se obrnite na Hartvm. i Emerich, 16205 St. Clair av Collinwood St. Clev« Tel. Cny. Wood 58, 649 J Samo $a.oo mi celo iMpft* "Clev. Ameriko" r Naznanjam vsem Slovencem in Slovenkam, da odprem 1. marca na vog. St. Clair A v. in Addison V zalogi bodejo vedno fine ženske suknje, obleke za neveste, otročje obleke, princes obleke, krila, kiklje, bluze, ženska in otročja spodnja obleka, nogavice in dr. Blago vedno sveže in čisto iz najboljih tovaren. Držal se bom starega pregovora: Bolji so mali in gosti dobički, kot veliki in redki, torej se bo blago dobilo pri meni ceneje kot drugje. Za obilen poset se najtopleje priporočam in bom hvaležen. BENO B. p - $3 ■ KDOR ŽELI NA KMETIJO IDsxe-vaa.* t-va.rl«txx« lKm,xm xxat v*la.ocS. lxx B*3a.cdL Električno razsvitljmi vor.ovi med Chicago, Cle-velandom, Buffalo, New York in Boston. Jedilni vozovi pri vseh vlakih. Cene jedilom od 3§c do $1 00 Nobenega potcbneg« pUeJa za vlak. Natančno zveste pn E. A. Akers, 6. P. & T. L Clefeland, Ohio f febrdariju. 1.—Geo. Washington je bil izprijen predsednikom L 1789. bo se je sedem tet uspešno bo-# proti Angležem. — Leta 1859 Je rojen Viktor Herbert, slavno znani skladatelj oper in operet. — 1908 sta bila umorjena kralj in prestok)-aaskdnik portugalski, radi cesar je dobila pozneje Portugalska svobodo, kraj Manuel zgubil prestol, njegova priležnica Gaby Deslys. je pa prišla do velikih častij. 2.— Leta 1754 je bil rojen Talleyrand, največji diplomat svojega časa. 3.— 1811 rojen Horace Gr> ely, slavno znani ameriški žur nahst. — 1*30 je postala Grška kraljevina. 4.—1682 je bil rojen John Boettger, ki je iznajdel por eelan. — 1911 je umrl genera Borov Piet Cronje, hrabri bo-likt za svobodo. 5.—Leta 79 pred Kristusom so bil zadnji dnevi Fompeja Drugi dan je bilo mesto zrt>-seno radi izbruha vulkana Ve M1' j§ i Ct— 1885 so Italijani si pri svoji H Mtossuo, naselbino Afriki, za katero so toliko žrtvovali, da se jim se danes nI splačala, 1904 j« napadla Japonska Rusijo, ne da bi pre napovedala ' vojno. 7.—164^ so odpravili na Angleškem kraljevino, toda pozneje so jo "pro forma" aopet uve dli. — 1812 je bil rojen slavni angleški romanopisec Charles Dickens. 8.— 1587 je padla glava Marije Stsart, nesrečne angleške kraljice. — leta 1820 je bil rojen general Sherman, ki je od kril, da je vojska "peklo". — Leta 1828 je bil rojen sjavni romanopisec Jules Verne. ,»— 1881 je umrl ruski pisa Dostojevski, ki je marši kateremu Rusu odprl toči. jo,— Nič posebnega. 11.— 1847 je bil rojen Tho-Edišon, ki je na polju elek. trike toliko storil za človeštvo vsi drug! eleklrikarji vseh sov skupaj. t2.— 1804 je umrl filoeol nt, ki je včasih bil tako moda ni mogel razločiti opi-od človeka. — 1809 je bil jen Darwin, naturalist, ki je tel na vsak način človečki prepričati, da , današnje yp ni potomstvo ljudi j, \ pi potomstvo opic. Ljudje u še danes niso oprostili nje yt učenosti. 15.— 1883 je umri Richard Wagner, slavnoznani kompo nist, katerega ie danes ves «et občuduje. 14.— je umrl Cuttenberg, ki je iznašel tiskarsko črnilo in črke. On je pravzaprav pri ve del človeštvo do prave kultu-ie. — 1913. Na ta dan je pustni čas za vse neumne Ameri-iance (St. Valentines Day). 15.—11-564 je bil rojen Galilei, ki je prvi trdil, da se zem-Ija suče okoli solnca, zakar je ■»oral pretrpeti strašne muke Ib zemlja se vendar ie danes sače okoli solnca. — 1845 je bil rojen senator Elihu Root, ki jr republikansko stranko k pogrebu nesel. 1898 je bila rat-streljena ameriška vojna ladi-ja "MaSne", -radi kateTe raz stretbe je nastala vojska med Američani m Spanci 16.— so se udali Francozi Nemcem pri Belfortu. 17.— 1673 je umrl MoKere, slavni francoski dramatik. A— 1546 je umri Martin Luther, ki ni mogel beti v samostanu in je odšel med svet, da mame svojo Katrico. Napravil je velHco zmede med svetom s»ii svojih naukov. Nemci ga aslo spoštujejo. 1564 je umrl MidhaHangelo, najslavnejši kipar vseh vekov. ■9.— Umrl kanokik Koper-■fc, ki je tudi konštatiral, da zemlja vrti okoli solnca, kar vsak otrok ve. *x— Nič posebnega. ko sliko, za katero je plačal neki Amerikanec $300.000. Za to ceno bi mu slikar naslikal 1000 slik. 23.— Nič posebnega. 24.— L^ta 1848 je bila revolucija v Parizu in Francija je postala drugič republika • prva rskra v evropskem sodu za * smodnik. 25.— Wallens\ein, slavni vojskovodja tridesetletne voj ske umorjen. 2(\—1802 je bil rojen V. Hu go, katerega najboljše delo je "M i s« rabies". — 1845 je bil rojen Buffalo Bill. 27.—1807 je bil rojen Ivong-fellow, znameniti ameriški pesnik. — 1861 so dobili Bulgar svojega kralja, ki sedaj Turkom nos viha. 28.— 1683 je bil rojen Reaumur, ki je iznajdel termometer, da vemo kdaj je mraz, kdaj jv gorko, kar so pa ljudje že prej vedeli brez njega. — 1880 so prevrtali gotthardski predor, ki je največji na svetu. RAZNO. Prihodnja Ljubljana. Razvoj ljubljanskega mesta gre že stoletja poglavitno v smeri proti severu, četudi se mesto razširja tudi na druge strani. Smer razvoja se najbolje spozna po tem, kako se menja središče trgovine. Prvotno je bilo središče trgovine okrog cerkve sv. Florijana, potem se je pomaknilo na Stari trg in pozneje na Mestni trg, kjer je ostalo več stoletij, poglavitno zaraditega, ker je lam mestna hiša. Od potresa sem je videti, da se pomika počasi vse bolj proti Dunajski cesti. Ni dvoma, da se bo mesto tekom desetletij še znatno razširilo proti severu in zlasti na obeh straneh ob Dunajski cesti proti SaVi. Ze danes je lahko videti, kako se množe od mesta proti Stožicam n Klečam hiše in kako se ježi-lika občina z novimi poslopji vse bolj bliža mestu. Z ozirom na to je mestna občina razpisa-a napravo načrtov za regulaci« 0 bodoče Ljubljane na severni strani od artilerijske vojašnice. Reška škofija. Papež je ugodil dolgoletni želji ogrske vlade in povzdignil Reko v ško 1 j o. aa^iki^^ mM obleko! Naročite tedaj »pomladi Velikanof je 23 marca Pridite pogledat ni.jnovejše vzorce za obleke, katerih je nt-d 1000 PO $20.00 IN VEČ. Delavci so sposobni za svoje poalove. Garantirano prve vrste delo, prit-toji vsakomur F. H. MERVAR, 1361 E.55th STREET Ne pozabite na izvrstno čistenje in pranje oblek po nizkih cenah. FRANK'S DRY CLEANING CO. 1361 E. 55th St. nasproti Lake Shore banke. its... - ______ lACIH »TCI C SLOVENSKI POGREB-JUalr ACLCt NIK IN TRGOVEC. Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseti ob vsaki priliki, fl Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen z najfinejšo opravo in finifi kočijami. K Zaloga pohištva, železnine, posode, barve stekla itd. Oprto noč in dan. JOSIP ŽELE, 6108 8T CLAIR AVE Za bolne oči ni boljšega zdravila nego je Severovo Zlato mazilo za oči (Severa's Golden Eye Salve). Mrs. Frances Kadla, iz Tutis-ville, Sask., Canida, piše o njem to-le: "Severovo Zlsto mazilo za oči je veliko pomagalo mojemu bratu. Odkar ga ie začel rabiti se njegovi oči lepo zdravijo in postanejo močneje vsakdan." Poskusite ga za riide&e, bolne, vnete oči in vejice. Cena 25 centov v vseh lekarnah. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la. (Adv.) ^OlflOfCTQIOIOtOMQ^ j. SLOVENSKO PODJETJE. Zavarujem proti ognju in drugim .nezgodam. :s . POSEBNOST I Varnostni bondi za društvene uradnike po 25c od $100.00 na leto. — Javni notar. — Pojasnla in nasveti zastoqj. August Haffoer, 1107 E. 01st St. : oirKi««oioiMMioioioioini^ KDOR HOČE DELA 2&S& mr V olik« Slovenako • AuglaAkl TolnaA 1 > i. 1 1 1 11 y>u na naj- 4 a te bo lahkota Mtro brc« nttt«Un prtuMl aoflallta*. Knjig* ob«f a alov. mmgl. rasgovoraa Taakdanjo potrebo, n* vodila m aaffl-pUavo, aplaovaaf« •ngktklb piMB (■ kako at poMane amerikaartt 4rAaT\|aa. Vrfcat«fa kn)1*a Ima doadaj pnJ*«OI •><»»• »■«'• »'o*, rto^ar. Kajlfa trdo ta okaaao * J platan mu« (aad 488 ttraal) ataac S8.00 ta M dobi prli l V. J. KUBELKA, » T. M St, Mi« T«i N. I. J Bdino ta aajre*« taloinUkvo ilo t. aa«(. la raaalk alo*. kn|%. PtMU pnctalk. . ............i .i 11 - ....................—p—..i _ ■ m • Naša trgovina je znana kot ena najbolj cenih, ki prodaja vedno izvrstno pohištvo na obroke ali za gotovo plačilo. Naši odjemalci so bili še vedno zadovoljni z našo postrežbo. Kupljeno blago pripeljemo na dom. Mi zaupamo vsakemu poštenemu človeku. Pridi-dite in oglejte si našo bogato zalogo dobrega pohištva. / Cleveland Furniture Co. Dve prodajalni: 5824 ST. CLAIR AVE. 708 E. 152nd ST. Cleveland, O. ^ Collinwood, O. Odprto zvečer, i « j| Prank Glavni urad:82Cort!aildtSk, NEW YORK, N. Y. PtfOJa DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro m ceno. Leta 21 umrl 179o ce Jožef II ki odpravil je bne samostane Skoda da umrl J« Podružnica: 6104 St Clalr At*., CLEVELAND^ a Prodaja PAROBRODNE LISTKE st vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. i i Cjudska brana. V zadnjih letih so zdravniki posvečali največjo paznost vpraSanju, kako naj se hrani truplo od mladinskih let do starosti. Strinjajo se v tem, da se lahko prepreči mnogo boleznij in tudi ozdravi, če dobiva truplo pravo hrano. Tako zdravljenje je prijetno in • lahko. Potrebno je samo, da izberete hrano, ki vam ugaja, in da s poskusom določite, koliko hrane potrebujete, če je apetit slab, ali prebava počasna, rabite / Trinerjevo Ameriško GRENKO YIN0. m To znano zdravilo daje moč oslabelim organom pri prebavljanju in uravna njih delo. Očisti prebavljalne organe in jih naredi močne in čiste. To zdravilo priporočamo, če imate asprtje, bolečine in krče, , neprebavnost, glavobol, bledost in slabost, če ne more spati, zguba apetita, nerazpoloženost po jedi Trinerjevo ameriiko grenko vino se naj rabi kakor hitro zapazite omj-I manjši nered pri prebavljanju. Dajte to zdravilo deklicam in ženskam, ki mišjo hrbtno bolezen ali glavobol, ki so nervozne, revmatične in slab«. Dsjte zdravilo onim, ki potrbujejo moči. Po lekarnah. JOSIP TR1NER, Importer In exporter. CHICAGO, 1333-9 S Ashland Ave. s* i ... . „ „ ■ * > l> •' • <" . ___ ===== jpys - * pp{f • •