DUHOVNO ŽIVLJENJE - družinski tednik sa slovenske ^eljence VfiSA ESPIRITUAL Reviita Semanal VIDA ESPIRITUAL Revlsta Semanal SPIRITUAL LIFE Weekly Rewiew N leto ni aso i Jlnjiga v. libro BUENOS AIRES 9.d_ttt__-laq* DUHOVNO ŽIVLJENJE Splošne kulturna tedenska slovenska izseljenska družinska revija. Ustanovitelj in glavni urednik: Josip Kastelic. Urednik SLUŽBENEGA VESTNIKA Slovenske katoliške misije za Jnž-a j Ameriko: Vsakokratni odgovorni izseljenski duhovnik. Urednic» ŽENSKEGA VESTNIKA: Marija Vodopivčeva, Rosario. Urednica NAŠEGA MLADEGA RODU: Krista Hafnerjeva, učiteljica. Jesenice na Gorenjskem, Jugoslavija. Naročnina znaša: a) Za Republiko Argentino in vse ameriške dežele, vključeno Severe amrTiškt Združene države in Kanado, letno $ 5.— r>zn (arg. pap pesov), milrem 20.—, icveroameriški t 1.50, uruguajskih pip t 3.50, čilemkih * 35.—. b) Za evropske in vse ostalo države: letno $ 5.-- (šest argentinski'': pesov v papirju), ali Din 70—, frac-oskih frankov 25.—, Lir kV.—, mark 4.50, holandskih gcid. 2.50, šilingov 10.—, sterling 0.35. belgijskih frankov 35.—. Da slehernemu omogočimo naročite v našega lista, sprejemamo na račua -v i očnine vsak znesek, tudi če nam ga pošljete v znamkah, in bomo pošiljali aaročniku list Jva mes. ca za vsak plačani peso. Naročnino je najboljše nakazati v argvntinskih pesih m/n, bodisi v priporočenem pismu, bodisi potom bančnega čeka “sobre Buenos ‘Vires”, ali s poštnim girom, ne pa z bančnimi čeki, ki se glasijo na tele valute. Buenos Aires - - Banco GermAnico, Av. L. N. Alem 150. Kdor ima pr; nji vlogo, mu ni treba pošiljati denarja, temveč lahko piše banki, nzj nam ona izplača naročnino kar iz njegove hranilne vloge. Buenos Aires — Banco Holandes, Bmš Mitre 234. Kdor ima pri nji vlogo mu ni treba pošiljati denarja, temveč lahko piše banki, naj nam ona izplača naročnino kar iz njegovo hranilne vloge. Buenos Airos, La Paternai. — J. živec, Osorio 5087, sprejema naročni no in oglase. Jugoslavija: Zadružua gospodarska banka v Ljubljani, Miklošičeva cesta, s pripombo: za Duhovno življenje, Buenos Aiies. Brsuil: Banco GermAnico, Rio de Janeiro, Rua Alfandega 5 — Banco (Nadaljevanje na 3. str. ovitka) LA VIDA ESPTRITUAL BUENOS AIRES, ARGENTINA Avaloe 250, U. Telef. 59 (Pat.) 3919. Lipefov bic (Nadaljevanje) Lipe je bil poparjen. Preplašeno je gledal strica. Zakaj ga zmerja že takoj prvi dan. On pa je prišel sem s takimi lepimi načrti in tako trdno odločen pomagati materi pri delu. Saj je očetu na smrtni postelji obljubil, da bo pošten in delaven fant. Zakaj je zdaj stric tako neprijazen z njim,? Takrat je prišel mimo Urh, Balantov sin in Lipetov bratranec. Bil je močan in zal fant osemnajstih let. Očetu so se v ponosu zaiskrile oči, ko ga je pokazal sestri. “Oglej si bratranca”, je rekel sinu. “Coklje si bo že znal sam natekniti na noge, čeprav je iz doline. Za tvoje mesto v planini se poteguje. Pastir bi rad postal mesto tebe. Kaj praviš ali bi ga sprejela v službo? Ti si že prestar za to.” Urh je zaškrtal z zobmi in sovražen pogled mu je švignil po Lipetu. “Jaz mislim, da še ne”, je rekel nato pikro. “Kdaj pa so še bili otroci planinski pastirji? Ali bi me spet kdo rad spodrinil?” je rekel jezno, obrnil hrbet in odšel. Tako se je Lipe seznanil s svojimi sorodniki v Bohinju. Ta prvi sprejem pri stricu zares ni bil prijazen. Čutil je, da ga stric in bratranec nista vesela. Po očetu ga sodijo in po tem, kar sta o njem iz doline slišala. Ljudje imajo strupene jezike, in raznašajo le slabe vesti, dobrih pa ne. Ampak Lipe je bil trdno odločen: Prav za to, ker sem takega očeta sin in ker me tako sodite, vam pokažem, kaj zmorem. Še potegnili se boste zame, kdo me bo dobil v službo. Spomin na očeta ga je bodril, da je pogumno zrl na novo življenje, ki se je zdaj odpiralo pred njim. Zares je bilo to življenje, ki se je zdaj pričelo, zanj povsem novo. Iz bogatega edinca mogočnega posestnika, je postal sin revne dninarice. Dopoldne je moral še obiskovati šolo, popoldne je bil pa večinoma sam, ker je bila mati vedna na delu. To mu ni bilo všeč. V Vrbi je bil' vajen druščine. Tu pa ni imel nikogar, ki bi se bil z njim pogovarjal in včasih igral. Saj si ni želel vedno druščine, toda včasih bi bil vendarle rad imel koga okoli sebe. s katerim bi si bil krajšal čas. Tako pa so se dnevi vlekli ko kača: nikoli jih ni bilo konca. Vaški otroci so ga začudeno gledali in se ga izogibali. Tujca iz doline niso marali medse. Želja po igri in tovariših ga je nekega popoldne zvabila na vas. Na travniku zunaj vasi je zagledal gručo dečkov, ki so s fračami streljali češarke z bližnje smreke. Vrhu smreke je visel češarek in fantje so se skušali, kdo ga bo prvi zbil. Nihče ga ni mogel zadeti. Lipe jih je nekaj časa gledal, potem je pristopil in vzel najbližnjemu fantu fračo iz rok. “Čakajte, pokažem vam, kako se to dela” je rekel in že pobiral kamenje, da ga vtakne v fračo. Kot bi trenil, je bila vsa gruča otrok okoli njega. Najmočnejši med njimi, za Blažona so ga klicali, je zaničljivo zamahnil z roko in rekel: “Kaj bo takale dolinska reva ? Stavim, da še drevesa ne zadeneš, kaj šele češarek na njem.” Lipe mu ni odgovoril. Le fračo je trdneje poprijel in jo zavihtel. Rsssk, je švignilo po zraku in že naslednji hip se je zamajala veja, na kateri je visel češarek. Vsa družba je stekla pod smreko. Češarek je ležal na tleh. Vsi dečki so ga občudovaje gledali. Na mah jih je pridobil zase. Le Blažonu to ni bilo povšeei. Same nevoščljivosti je bil ves zelen. Dosedaj je bil on najmočnejši in najspretnejši med njimi. Pri vseh igrah je bil prvi in vodnik drugim. Le odkod se je vzel zdaj ta frkolin, da mu kvari ugled? Še enkrat je zaničljivo zamahnil pred Lipetom in rekel: “Eh kaj, takle bajtar, pijancev sin!” Lipeta je spreletelo. Divja jeza ga je popadla. Vsa zatajevana jeza, ki jo je tlačil v sebi, odkar jih je zadela nesreča, je mahoma bruhnila iz njega. Pograbil je Blažona in ga z vso silo treščil ob tla. Nič ni pomislil kaj dela, le pesti je stiskal in divje mlatil po nasprotniku. Vsa bridkost, vse trpljenje, vsa besnost, ki se je kopičila v njem, odkar je postal revež in odvisen od tujih ljudi, katerih zaničevanje je moral prenašati, je zdaj butnila iz njega in se razlila med tem dečkom, ki se je onemogel zvijal v njegovih pesteh in se zaman skušal rešiti iz njih. Potem pa je mahoma odnehal. V hipu ga je minila besnost, le grenka bolečina m,h je še ostala v duši. Molče se je obrnil in odšel. Odhitel je domov in se tam skril na podstrešje. Nič ni bil vesel svoje zmage. Vedel je, da jo bo moral drago plačati. On, tujec, bajtarjev sin, si je upal braniti svojo čast. Tega mu ne bodo odpustili. Strašna tesnoba se ga je polastila. Bridko je zajokal in si želel smrti, da bi bil rešen teh nadlog. Šele pod noč je poiskal mater, ko je v kuhinji pripravljala večerjo. Čutil je, da bi ji moral povedati, kaj se mu je popoldne primerilo. Iskal je primernih besed za to, pa jih ni našel. Poznal je mater, tako mehka je bila, vse krivice in težave je vdano prenašala in nikoli ni tožila. Kako naj bi zdaj razumela jezo in odpor, B o (%, Pograbil je Blažona in ga z vso silo treščil ob tla. ki je vstal v njem, ob zabavljačevih besedah. “Mati”, je začel plaho. Toda v tem hipu so se zatemnila vrata in na pragu je stal Urh, njegov bratranec. Urh se je široko razkoračil v kuhinji in začel: “Tisto sem vam prišel povedat, teta. da Lipe vaških otrok ne bo pretepal Nočem, da bi se vsa vas jezila nad nami radi takegale smrkavca. Zakaj si popoldne Blažonovega, a?” se je odurno zadrl nad Lipetom. V Lipetu je znova zavrelo. “Zmerjal me je. Pijančevega si na mi je metal naprej. Tega ne- pustim”, je rekel ponosno in trmasto. Kar bliskalo se mu je iz oči. “Hahaha, ne boš pustil! Seveda, krota napihnjena! Kaj pa si? Mar nisi res pijancev sin? Da da da, pijancev sin in berač! Vidiš, to ti pravim tudi jaz. Haliahaha! Ali boš mene tudi ?” Pljunil je predenj, nato se obrnil in odšel. Tiho je nastalo v kuhinji. “To ti enkrat vrnem”, je kričal Lipe za odhajajočim, in krčevito stiskal pesti. Zelena pena se mu je nabrala na posinelih ustnicah. Preplašena mati ga je mirila. Takega ga ni še nikoli videla. Trgal se ji je iz rok in hotel za bratrancem, ki ga, je tako smrtno užalil. Z vso silo, kar je je bilo v njenem slabotnem telesu, ga je držala, da ni zdivjal za njim. Z vso ljubeznijo mu je prigovarjala. Njenim mehkim besedam se je končno vdal in ji v solzah povedal, kaj je doživel na vasi. Ta dogodek pa je Lipeta zresnil preko njegovih let. 4. Novi prijatelj. Škantarjevi so imeli pastirja, doza mu je bilo ime. Ta pastir Joža je bil posebnež. Poletje je preživel vedno na planinah, čez zimo in spomladi pa se je nastanil doma v stari bajti pod Studor-jem in je pletel jerbase in košare. Toda to delo mu ni bilo nič kaj po volji. Vsako leto se je že vso zimo veselil tistega dne, ko bo lahko zapustil mračno dolino in se odpravil z živino na sončne planine. Ljudje so pripovedovali o njem, da je bil postaven korenjak, dokler je bil še mlad, in najzalši fant doline. Toda pravega dela mu ni bilo mar. Skrivaj je lazil po pečinah za divjimi kozami. Ko ustrelil lepo divjo kozo. Joža je hotel ubežati, toda gozdar je je imel štirideset let, ga je nekega dne zalotil gozdar, baš ko je streljal nanj in ga zadel v desno nogo. Od tedaj je Joža šepal. Nehal je hoditi za kozami in je postal Škantarjev črednik. Posebno radi so ga imeli otroci. Vse poletje so se že veselili. kdaj bo prišel Joža iz planine domov. Čez zimo je postala Jožo vi kočica pod Studorjem pravi otroški dom. Iz vse vasi so se zbirali otroci pri njem. Poslušali so ga, ko jim je pripovedoval dogodke iz svojih mladih let ali pa prečudne povesti o planinah in o čudežnih bitjih, ki so nekdaj živela po strmih triglavskih pečinah. doza je znal lepo pripovedovati. Po cele ure so prečepeli ob njem, ko je v mračnih zimskih dneh sedel doma ob svojih košar h in pripovedoval zgodbe o predobrih belih ženah, ki so nekdaj bival? im Triglavu, o kozlu z zlatimi rogovi, ki jih je vodil, o bajnih zakladih, ki so skriti v skrivnostni gori Bogatin in o predrznem lovcu, ki se je v ranem jutru napotil v gore, da bi ustrelil kozla in si pridobil ključ do onih neizmernih zakladov, pa ga je kozel pahnil v prepad, iz katerega se ni nikoli rešil. Žalostni .-o bili, kadar jim je potem Joža pravil, da je kozel izginil iz teh krajev in z njim dobre bele žene. Marsikdo teh malih je ob takih povestih sklenil, da pojde Lipe je privedel kozla pastirju. Joži prav gotovo nad Bogatina, ko bo velik, in poišče ogromne zaklade, ki morajo še vedno ležati v njegovem osrčju; zakaj nobena pravljica, kolikor jih je Joža vedel, in teh ni bilo malo, ni govorila, da bi bil kdo vse doslej že odprl osrčje gore in se polastil bogastva, v njeni skritega. Spomladi pa, ko so trate ozelenele, in je sonce vabilo na plan, niso več posedali v mračni izbi. Preselili so se vsi skupaj, Joža in otroci, n g vrt pred njegovo hišico. Tam so se igrali, prevračali kozolce, plezali po stari hruški na vrtu in Joža jih je učil po rokah hoditi in še drugih podobnih umetnosti. Najraje pa so se igrali z Jozovim kozličkom. Poleg hišice je imel namreč •Joža majhen hlev in v njem staro kozo, ki je dajala Joži mleka, pa mu vsako leto vrgla tudi majhnega kozlička. Ta kozliček je bil vedno veselje vaških otrok. Saj so imeli tudi drugod kozliče, toda tako prijazni, tako ljubki, poskočni ter igravi domači kozli-či niso bili. Sami niso vedeli zakaj, toda Jožo v kozliček je bil vedno n a več j e veselje vaških otrok, čeprav je bil vsako leto drug. Ta kozliček je seznanil Lipeta s Škantarjevim pastirjem. Od onega dne, ko se je spoprijel z Blažonom, Lipe ni več zahajal med \ aške otroke. Kadar ni bil v šoli, je pomagal materi pri delu na polju, pripravljal doma drva ali pa jih hodil nabirat v bližnjo hosto. Nekega dne se je že proti večeru vračal iz gozda domov. Že je bil v dolini in je pravkar zavil na cesto, ki je vodila do domače hišice. Takrat je mahoma obstal in se glasno zasmejal. Na stezi pred njim je stopal pastir Joža in vlekel na vrvi kozliča za seboj. Kozliček je poskakoval zdaj sem zdaj tja, no, seveda nič mu ni bilo všeč, da je bil privezan. Skušal se je znebiti vrvi, ki mu je omejevala zlato prostost, poskakoval je in nerodno vlekel ubogega, šepastega pastirja za seboj. Stari mož se je smejal mlademu neugnanem natezal vrv. pa jo zopet popuščal. Ampak zdaj, in to je bilo, čemur se je moral Lipe tako smejati, je kozliček mahoma z vso silo poskočil, nategnil vrv in še preden se je Joža prav zavedel, je že ležal na tleh. P redno se je pobral, je bil kozliček že v bregu, in prav gotovo bi bil ušel. Toda še hitre ji ko kozel j3 bil Lipe. Pognal se je za mladim ubežnikom, ga ujel, mu nategnil vrv okoli rogličkov in ga privedel pastirju, ki se je med tem že pobral, pa si še drgnil koleno, pošteno je bil padel. (Dalje prihodnjič.) Japonska sveta gora Fudžijama. Japonska kolonija.v Argentini ,ie prilično tako številna kakor naša slovenska in šteje okrog 25.000 članov. Naše Duhovno življenje je prineslo o njej • vrsti Argentinskih filmov že zelo lep in precej obširen informativen članek, v katerem pripoveduje v Argentini živeči japonski izobraženec odkrito in zelo zanimivo tudi o svoj daljni domovini, o položaju, skrbeli, upih in načrtih japonskega ljudstva, ki so lahko usodnega pomena za Slovane in za celo Evropo in ki jih je zgodovina zadnjega pol leta samo še dopolnila in potrdila. Našim cenjenim čitateljem priporočamo, da si zanimivi Daliborjev IX. film “Pogovor z Japoncem” še enkrat prečitajo. Pod naslovom Japončica pa je priredila naša nova sotrudnica gdč. Julka Adamčeva za današnjo številko Našega mladega rodu izredno posrečeno črtico o mladi japonski deklici, ki je pred kratkim prišla iz svoje domovine v Aigcntino in katere usoda je prav podobna usodi tisočere slovenske izseljenske deee, ki je kadarkoli in kamorkoli šla s svojimi starši ali za njimi iz domovine v tuji svet, samo, da je njena usoda dostikrat še bolj grenka. Naj ponovimo in povdarimo ob tej priliki, da so Japonci v Argentini sijajno organizirani in da uživajo kot skupina velik ugled. Zavest skupnosti je v njih visoko razvita. Vse drugače, kakor med Slovenci ali celo med Jugoslovani. Tudi gospodarsko so se v razmeroma kratkem času zelo uveljavili. Med brezposelnimi v Puerto nuevo oziroma Palermo Chico boste našli zastopnike domala vseh narodov cveta, nekaj Slovencev, veliko več Hrvatov in Srbov, da ne govorim o Rusih in Poljakih, toda niti enega Japonca. Njihovo društveno življenje je visoko razvito. Pred kratkim sem imel v rokah njihov list Argentin Djiho, ki izhaja dvakrat tedensko na 16 velikih straneh. Jasno, je da imajo svoje posebne japonske šole in otroške vrtce, ki jih vodijo seveda diplomirani japonski učitelji. Osnovali so si celo svojo nrgentinsko-japonsko trgovsko zbornico. V buenosajreškem pristanišču je vedno tudi nekaj japonskih ladij. Nedavno so organizirali v velikem obsegu izlet Argentincev na Japonsko. ljubka, Šorli: Kaj si ? Tja med grobove tihe zašla sem. kjer vse počiva, molči. V mraku večernem grenko ihteli so bori kraj bele poti... Nemi grobovi, cvetje jesensko že se po vasi je razcvetelo. . . Dragi v gomilah, vse, vse po njem med vami je zadehtelo. . . Od nekod k meni z vetrom prišla je žalostna pesem zvonov... Ko da je v zemlji nekaj zavpilo: kmalu spet grob tu bo nov..-. l a mi tesnoba srce je objela in od grobov sem odšla. . . Človek! Popotnik samo si, ki hodiš trdo življenja pot — do Boga. . . Iz laponske visoke družbe: novoporoeenca princesa Sava ko K itn hi -rokov a in grof Motobumi Higashisono. Oglej si bogato preprosto in lepo gospejino nerodno nošo. Prof. Rado Bednarik, Gorica: Bovec Francozje v deželi. V ta mirni razvoj trešči novica o krvavi francoski revoluciji 1. 1789. in o zmagovitem Korsu Napoleonu Bonapartu. ki se je dal 1. 1804. ovenčati s francosko krono. Gesla o svobodi, enakosti in bratstvu so zamajala evropske prestole. Napoleonovi lahki polki so se pa razlili v zmagovitem pohodu do Dunaja in še preko. V zgodnji pomladi 1. 1797. so že pokali topovi iz bovške trdnjavice. V njej je čepel avstrijski general Köblös s 500 grenadirji, da bi ubranil francoskim divizijam pot na sever. A kaj bo peščica proti premoči ? Avstrijci so se tedaj poslužili zvijač* . Med ropotanjem bobnov je avstrijski oddelek zapustil trdnjavo in se navidez umikal proti Logu. Francoski poveljnik je hotel lepo priložnost izrabiti in je še Ato noč hotel zasesti trdnjavo. Nekam tiho se je pomikala francoska kolona v gosji napadalni vrsti po ozki stezi in še ožji brvi preko 50 m globokega bovta Koritnice. Vrsta je na mladem bobnarju, da prekorači v temni noči omotični prepad. Pa, joj, groza — votlo zadoni boben in krik iz globine. Napadalci se ustavijo, spoznali so ukano, brv so Avstrijci prežagali. Nad par desetinami francoskih trupel je že šumela tesna Koritnica. Jeza zgrabi Francoze. Za zlato jih neki pastir privede po skrivni stezi nad trdnjavo in tedaj se je morala posadka udati. Trdnjavico so Francozi razrušili. Šele 1. 1881. so zgradili drugo ob novi cesti. A le par mesecev so to pot francoski orli vladali nad našimi planinami. Toda dobro so izterjevali “franke” (davek, ker so ga v francoskih frankih plačevali) iz ljudstva. Vojni je sledila huda zima in strašna revščina. Stari ch-nar je bil ob vso veljave. Čez osem let se je pa znova tresla zemlja pod korakom francoskih arm e d. Nad Bovcem, na Strmcu in Predelu so se bili odločni boji. Tu si je pokralj Evgen utrl pot na sever. I\ a Predelskem sedlu, malo više od razvalin poznejšega fort a Hermann, so A .asMjci začeli graditi pol zidano, pol iz brun zloženo trdnjavo. Narava sama je bila močnejša trdnjava od zgrajene. Cesta se je vila pod zgornjo trdnjavo, ki je bila s palisada-mi preko ceste zvezana s spodnjo manjšo, ki pa ob času teli borb še ni bila prav dograjena. Obiti je bilo možno predelsko utrdbo le zgoraj preko gorskih vrhov. Pa tudi za to plat se je skušal stotnik Hermann zasigurati, ker je že zgoraj ob Mangartskem potoku dal kopati strelske jarke. Tudi ti so ostali seveda nedovršeni. Prava utrdba je bila zgrajena v dve nadstropji z okni za topove in strelce. Po stopničasti strehi so pa nasuli prsobrane za ostre strelce. Dvižni mosti in mrežaste rešetke so branili vhode. Hrane so naložili za en mesec, topov so imeli Avstrijci deset. Graditelj trd- njave stotnik Ivan Hermann, doma iz Prage, si je izprosil poveljstvo nad Predelom. Ob slovesu s tovariši je še dejal: “zgradil sem si grob, tu se ne vidimo več.” Slutnje ga' niso varale. .. . Francoska divizija pod generalom Serasom je že dosegla s predst ražami Bovec, ko je Hermann jed v a še utegnil sprejeti v utrdbo hrvatski brambovski oddelek stotnika Vitkoviča s tremi častniki, 18 podčastniki in 180 možmi. Sam je imel že od prej 10 topničarjev in 25 pomožnih strelcev. Že so francoski lahki lovci posedli Strmec, kar prihrope po cesti avstrijska zadnja straža pod stotnikom Jandovlčem in prosi, naj jih sprejmejo v utrdbo. Toda prostora ni bilo. Stotnik nagovori utrujeno četo in jo pošlje preko grebenov, kakor kdo ve in zna, na belopeško stran. Sam s 14 tovariši pa vstopi v krog predelskih brambovcev. Rešetka zunanjih vrat zropota nizdol in še se prednje straže sovražnika pre- drznejo do trdnjave. Seveda so se brž umaknili nazaj v tabor na Strmcu. Medtem se je pa nagnetlo od Bovca do Loga 12 francoskih bataljonov, ki so se kot voda v bovtu komaj zadrževali na tesnem prostoru. Kako tesno pa je bilo šele pri Avstrijcih ! Obema nasprotnikoma je 16. zjutraj kar odleglo, ker so iz nejasnega pričakovanja učakali strašno, a poživljajočo resnico. Ob zori so francoske trobente zatrobile naskok. Toda na tesnem sedlu se ui-so mogli napadalci razviti in so jih v gosti vrsti avstrijske kar-teče trumoma podirale. Ob treh popoldne prisope pod trdnjavo francoski častnik z belo zastavo. Junaška posadka odbije pogajanja, boj zadivja vnovič. Topovi iz trdnjave držijo prazen prostor okoli in okoli sedla. Po noči se pa Francozom posreči privleči štiri kanone kar na sredo ceste. Tudi napadalni oddelek se je že stisnil tik pod zunanje lesene palisade. Sedemnajstega trobi zopet na naskok, to pot grmijo tudi francoski topovi. Poveljnik trdnjave mora poklicati zunanje strelce za Družina japonskega kontreadmirala Sankiči Takai.ashi pričakuje novega leta, da mu po narodnem običaju pismeno vošči dobrodošlico. Zanimive so črke japonske pisave, k. jih viuimo na sliki, še bolj pa slikovita japonska narodna noša. varnejše obzidje. Vse je natlačeno v utrdbah, a pogum je vedno večji. Pomanjkanje živeža — saj so po Bovškem že vse pobrali — in pa prevelike izgube so generala Serasa zopet prisilile k pogajanjem. Tudi to pot zaman. Ponoči pridirja v, generalov šotor sel podkralja Evgena. General si grize ustne. V povelju stoji: “Predel mora jutri t. j. 18. pasti, naj stane kar hoče!” Pa tudi posadka v trdnjavi je vedela kaj jo čaka. Namesto k počitku je morala na okope in na strehe, zadelovat z deskami in zemljo luknje, ki so ‘jih skopale francoske granate. Tako so poškodbe vsaj maskirali. 18. zjutraj že poka od obeh strani. Ob osmih je premor. Na cesti spodaj maha z belim praporom Parlamentär v družbi z avstrijskim častnikom. Spuste jih do rešetk. Tu naznani parlamentar častne predajne pogoje, avstrijski tovariš pa javi mlademu poveljniku, da so bili Avstrijci nad Trbižem poraženi in da je Predel od avstrijske armade popolnoma odrezan. Hermann je takoj uvidel, da pomeni to: predaja ali smrt. Kot junak se je odločil za obupen boj, avstrijskemu nadporočniku je še ukazal, naj vstopi in posadki sam pove golo resnico. Solze teko po kosmatih in osmojenih obrazih, ko zvejo za usodo stoterih tovarišev. Zavedajo se, da je njihova enaka, a niti en mož se ne gane iz trdnjave. Celo pismeno izjavo da posadka, da se bo branila do zadnjega. Za začudenimi parla-mentarji se spuste rešetke, boj se razvname. Grmi od skalin, toda, ojoj, oddelek Francozov je priplezal na višine nad trdnjavo. Odtod mečejo smolne vence na leseno streho. Gori! Pol posadke strelja, polovica pu gasi z vodo in zemljo. (Nadaljevanje) Srečko Stepančič, Buenos Aires: Koruza Brezposeln sem taval po buenosajreških ulicah. Brezposeln pomeni seveda tudi brez denarja, sicer bi brezposelnost ne bila nie hudega. Brez denarja pa nikakor ni romantična ‘n pesniška, kakor bi morda kdo sodil na prvi hip in kakor pišejo morda kakšne pesmi in povesti. V našem bogatem velemestu živi sicer človek končno tudi brez dela in brez denarja. Vendar je moralo miniti za tako življenje že nekaj časa. Moral je že primerno otopeti in izgubiti smisel za sramoto in druge meščanske predsodke. Kljub temu jih ni malo, ki so prišli tako daleč. Potem se jim pa res ne godi več slabo. Jaz sem bil nasprotno še začetnik v Argentini in v meni je vse vpilo: dela, dela. dela, dela! Toda dela ni nikjer! Išči kjer hočeš, počni kar hočeš, dela ni! Da si nekoliko odpočijem sredi beganja brez cilja, sem sedel na kloo v skrbno negovanem mestnem parku. Segel sem po časopisu, ki je ležal na ujej, in glej čudo božje: tam nekje na “kampu’’ je za vse brezposelne dovolj dela, dobro plačanega in lahkega, da bi ga zmogle tudi ženske in sami otroci. Na koruzi. Daši sem že poznal način argentinskega pisanja, sem se vseeno razveselil. In liajdi gori na Paternal, da dobim še kakšnega prijatelja in jo mahneva na koruzo! Kmalu sem dobil prijatelja, ki sicer ni več vedel o koruzi kakor jaz, ki pa je bil pameten mož. Takoj je bil pripravljen iti na kamp, samo še koga morava dobiti, je rekel, ki že pozna delo in kraje in morda še kakšnega gospodarja, ki bi nas vzel v službo. Kes sva imela srečo. Skoro sva iztaknila našega človeka, ki je bil že lansko leto na koruzini žetvi, cosecha de mais. Povrh mu je lanski gospodar ravno pisal, naj le spet pride. Brž smo bili zgovorjeni. Celo denarja za pot sem si mogel izposoditi. Peljali pa smo se v Firmah še kakšne štiri ure vožnje dalje od Rosarija. Pot je bila prav prijetna. V Rosario smo se zamudili en cel dan, ker je hotel naš vodja obiskati neke tamošnje svoje prijatelje in rojake. Prišedši v Firmat stopimo v fondo. gostilno kjer so se zbirali gospodarji, ki so iskali “delavcev za svoj vinograd”, to je za cosecli.) de mafs, za spravljanje koruze. Bili smo nekoliko kasni. Lanski gospodar našega mojstra je bil prepričan, da njegovih lanskih delavcev ne bo več, zato si je izbral druge. Pa ni bilo hudega, ker je v fondi še več drugih gospodarjev moževalo, pilo in kvartalo in iskalo delavcev. Hitro smo si izbrali čakarerja,'kmeta, ki je imel svoje posestvo blizu tam kamor smo bili namenjeni. Sedaj je bilo treba kupiti še delavno opremo, to je vrečo, maleto, in agujo, iglo. Ker nismo imeli denarja nam je oboje kupil gospodar, ki bo odbil znesek od zaslužka, tako je dejal. Starosta japonskega ministrskega sveta finančni minister Korekiya Taka-liashi s svojima dvema vnukinjama, gospod minister oblečen v japonsko narodno nošo, vnukinji pa sta oblečeni po evropskem kroju, čeprav je japonska narodna noša še danes nekaj vsakdanjega, se vendar mnogo Japoncev oblači čisto po vrop