Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava In jredništvo Ptuj, Lacko- va ul. 8. — Telefon 156, NB Ptuj štev 643-T-206 Stev. 16 — Letnik IX. PtBJ, 20. aprila 1956 Urejuifc areoiužKi >aooi — Odgovorni jrednik Janez Petrovi? _ Ro- kopisov ne vrafarno — Tl^a Mariborska ti- skarna — Cena 10 din — Letna naročnina 50C din. Dollptna ^?>0 din Prejšnjo sredo sta prispela v London predsednik sovjetske vlade Bulganin in sekretar KP ZSSR Hruščev. O tem obisku je bilo v zadnjih mesecih mnogo govora, pravzaprav ves čas od lanskoletne ženevske konferen- ce, ko je bilo objavljeno sporo- čilo britanske vlade, da je po- vabila sovjetske predstavnike na obisk v svojo deželo. ■Britanski kakor sovjetski tisk obširno obravnavata ta dogodek ter poudarjata široko področje problemov, ki jih bodo obrav- navali državniki. Predvsem bo na sporedu vprašanje trgovine, nadalje pa tudi druga aktualna mednarodna vprašanja, kakor je razorožitev, evropska kolek- tivna varnost, združi1:ev Nem- čije in druga. Slišijo pa se tudi glasovi, da bi utegnil ta sesta- nek predstavljati uvod v novo konferenco velesil, ki bi naj bila v začetku pri- hodnjega leta Po volitvah v Ameriki. Vsekakor je treba upoštevati mnenje, da na tem sestanku ne bo prišlo do kakih velikih sporazumov, pač pa bolj do ureditve v nekaterih vpra- šanjih medsebojnih odnosov in zbližanj gledišč glede priprav na razpravo v širšem medna- rodnem obsegu. Za senzacijo v mednarodnih političnih i->prašanjih je v zad- njih dneh poskrbel zunanji mi- nister zahodnonemške vlade Von Brentano z izjavo, da bo zahodnonemška vlada stopila v neposreden stik z vlado v Moskvi in skušala na ta način pospešiti združitev obeh nemških držav. S tem v zvezi je seveda za- nimivo, kako so korak nemške- ga zunanjega ministra sprejeli na Zahodu. Po dosedanjih ob- vestilih te izjave niso sprejeli preveč ugodno, čeprav nikdo ni rekel, da se Zahodna Nemčija ne sme neposredno pogajati z Moskvo. Seveda, če bo to dela- la v soglasju z Zahodom. Vo- da, ali s tem ni tudi že podana možnost, da bo to delala brez tega soglasja? V preteklih dneh nas je na- dalje dosegla novica, da so v Budimpešti po sestanku, ki je trajal nekaj borih minut, razpustili Kominform s čimer smo dobili nadaljnji tehten dokaz, da se proces, ki se je začel na Vzhodu s Stali- novo smrtjo in po XX. kongre- su KP ZSSR nezadržno nadalju- je. Drug takšen dokaz so spre- membe v Bolgariji, kjer so za- menjali dosedanjega, ministr- skega predsednika Cervenkova z Jugovim, in na Češkoslova- škem, kjer so prav tako ožigo- sali »kult osebnosti«, kakor imenujejo birckratično, dagma- tično, centralistično Stalinovo dediščino. Odstop vrhovnega poveljni'ka letalskih sil NATO (Severno- atlantski pakt) generala Grun- therja je sprožil obširne komen- tarje o krizi v atlantski zvezi, ki da je izbruhnila zaradi po- puščanja mednarodne napeto- sti, s čimer da je padel tudi vojaški pomen NATO, s tem pa tudi pripravljenost v njem včlanjenih držav, da bi dale svoj vojaški prispevek. Poleg tega oraenjajo nasprotstva med Grčijo in Turčijo, Francijo in Zahodno Nemčijo, kakor tudi najnovejšo politiko predsednika francoske vlade. Vsekakor je treba ugotoviti, da najnovejše obdobje v med- narodnih odnosih resnično tudi zmanjšuje pomen Severno- atlantske zveze. Mednarodno ozračje se počasi, vendar vztraj- no jasni in v taki situaciji se brusijo celo blokovske razlike. NATO v takšni situaciji torej resnično izgublja na svojem, pomenu, zato pa se nekateri potegujejo, da bi ga zamenjali s sistemom gospodarskega in političnega sodelovanja. Francoska poslanska zbornica je te dni zopet začela zasedati, da bi nadaljevala z reševanjem alžirskega vprašanja, ki je začetek in konec franco- ske politične problematike. Tre- nutna situacija v zbornici je pa sedaj takšna, da ne preti ne- varnost notranje vladne krize in razpada Republikanske fron- te, ker se je radikalski prvak Mendes-France v kritiki vlade glede njene politike v Alžiru nekoliko unesel. Vei pozornosti problemom našega šolstva Na zadnji seji Okrajnega ljudskega odbora je bilo poda- no poročilo sveta za šolstvo. Iz tega poročila Mjemamo nekaj problematike o ugotovitvah sveta o šolskih uspehih. Svet za .šolstvo je organiziral posebno anketo za dva letnika šoloobvezne mladine. Ugotovi- tve te ankete in polletni uspehi letošnjega šolskega leta kažejo sliko, ki mora celotno našo jav- nost zaktivizirati, da bo posve- tila vprašanjem šole več pozor- nosti kot doslej. Na osnovi te ankete je bilo ugotovljeno, da zaključi svoje redno osemletno šolanje 32,5% ali ena tretjina že v 4. razredu osnovne šole, oziroma da konča svoje osem- letno šolanje 55,6% učencev v petem razredu osnovne šole. Iz teh številk moremo sklepati, da ena tretjina naših otrok ni v stanju normalno slediti pouku. Iz tega bi lahko kdo potegnil zaključek, da je ena tretjina naše šoloobvezne mladine du- ševno manj razvita oziroma ce- lo defektna. Podatki nam poleg tega kažejo, da imamo v nižjili razredih osnovne šole vsako le- to povprečno 20% ali eno peti- no ponavljalcev. Ce upošteva- mo dejstvo, da pride vsako le- to v prvi razred osnovne šole okrog 1800 učencev in da smo imeli v preteklem letu v vseh osmih razredih osnovnih šol in četrtih razredih gimnazije le 306 učencev ali 20% vseh tistih, ki so pred osmimi leti vstopili v prvi razred, potem nas mora tako stanje pripraviti k resne- mu razmišljanju. To sliko nam je dala anketa. Statistični po- datki po učnih uspehih ob kon- cu prvega polletja letošnjega šolskega leta nam ne kažejo drugačnega stanja. Na vseh osnovnih šolah smo imeli ob koncu polletja 11.073 učencev, od tega 2481 ponavljalcev, kar znaša skoraj 25% ali eno četr-' tino. Na osnovnih šolah je iz- delalo 73,5% učencev, negativne ocene je imelo 25,3% učencev, neocenjenih je bilo 1,2%. Med neocenjene je vštetih tudi pre- cej učencev, ki so duševno de- fektni, a zaradi pomanjkanja posebnih oddelkov za defektne prisostvujejo pouku v normal- nih razredih. Na nižjih gimna- zijah je izdelalo samo 52,06%, po eno ali več slabih ocen je imelo 47,24% dijakov in bilo neocenjenih 0,70%. Kot že rečeno, nam ti podatki govorijo o tem, da sorazmerno majhen del učencev redno vrši svoje šolanje in da jih nad po- lovica končuje obvezno osem- letno šolanje že v petem razre- du. Vsem tem je seveda nadalj- nje izobraževanje tako rekoč onemogočeno, onemogočen jim je strokovni pouk, saj večina obrtnih panog danes že zahteva vsaj šest razredov osnovne šo- le, oziroma dva razreda gimna- zije, cela vrsta obrtnih panog (n. pr, trgovina, elektrotehnika, mehanika itd.) pa sprejema v uk samo tiste, ki so končali 8 razredov osnovne šole, oziroma štiri gim^-i^izije. Tako je marsi- katere, .liadincu pozneje tu- di onemogočeno nadaljnje izo- braževanje in šolanje in ne malo je vsako leto primerov, ko taki učenci vlagajo na svet za šolstvo, obrtno ali trgovinsko zbornico prošnje, naj bi jih sprejeli v uk kljub pomanjklji- vi splošni izobrazbi. Na posa- meznih šolah pa je iz različnih vzrokov stanje še slaoše. Ce smo ugotovili, da nam osemlet- no obvezno šolanje končuje v osmem razredu osnovne šole oziroma v četrti gimnaziji sa- mo 20% otrok, potem moramo ugotoviti, da imamo v okraju tudi šole, kjer je v preteklertr letu bilo v osmem razredu celo samo 6,5%, 3 odst. a tudi no- benega od tistih, ki so pred osmimi leti vstopili v nrvi raz- red. Kje so vzroji za tako stanje? Ob teh podatkih je svet za šolstvo skušal ugotoviti glavne vzroke za takšno stanje in pri- šel do zaključka, da so vzroki dvojni: 1. so v šoli in njenem delu, 2. pa so izven šole. Po- glejmo najprej tiste, ki ležijo v šoli in njenem delu Med prve spadajo predvsem prenatrpani učni programi, pomanjkanje učilnic in učiteljskega kadra, številčno močni razredi (od 45 do 60 otrok), in popoldanski pouk, ki ga imamo danes na vseh naših šolah. Učne progra- me bomo s šolsko reformo prav gotovo izboljšali. Učiteljski ka- der bomo v nekaj letih številč- no izpopolnili. Mnogo teže pa bo v doglednem času rešiti še vprašanje učilnic, kar bi omo- gočilo odpravo popoldanskega pouka in zmanjšanje števila učencev v posameznem razre- du. Ce bi namreč hoteli uvesti samo dopoldanski pouk in ure- diti oddelke tako, da bi imeli povprečno 35 učencev, potem bi rabili v našem okraju 150 no- vih učilnic, a za to bi bilo po- trebno nad 1 milijardo dinar- jev investicij. Nekaj vzroka za slabše uspehe- leži nedvomno tudi na učiteljskem kadru. Mi imamo visok % mladih učite- ljev, ki si v veliki večini sicer prizadevajo, imajo pa še malo pedagoških izkušenj in je nji- hov pouk zato čestokrat močno formalen. Strokovnemu in tudi splošno-političnemu izobraževa- vanju našega učiteljskega ka- dra in njegovemu neprestane- mu izpopolnjevanju bomo zato morali posvetiti mnogo več skr- bi. Svet je bil mišljenja, da na gimnazijah zbija % uspeha ne- realno in čestokrat prestrogo ocenjevanje Nedvomno je, da je nerealno, če imamo na vseh nižjih gimnazijah od 2007 dija- kov le 13 odiičnjakov, to je celo manj kot 1%. In na gimnaziji v Ptuju od 998 dijakov le 7 od- iičnjakov, v višjih razredih pa sploh nobenega. (V predvojnih letih je bilo na ptujski gimna- ziji ob približno istem številu dijakov v višjih razredih gim- nazije od 6—13 odiičnjakov.) Na osnovi tega je bil svet mne- nja, da je oc^iijevanje za dija- ke premalo stimulativno. Na slabe uspehe vpliva tudi brez- dvomno pomanjkanje učnih pripomočkov (fizikalnih, kemič- nih, prirodoslovnih in drugih kabinetov). Mnogo vzrokov za slabe šolske uspehe pa je izven Šole. Med te moramo šteti tež- ke socialne prilike v predelu Haloz in Slov. goric, splošno kulturno zaostalost staršev, ki otrokom ne dajo možnosti, da bi se doma učili in jih uporab- ljajo za težko delo, dalje šibke zdravstveno stanje nekateriii ptrok, podhranjenost in velika oddaljenost od šole. Mnogokje starši ne pošiljajo otrok rodno v šolo. Tako je bil v preteldem letu šolski obisk na šoli Rodni vrh samo 76,3 odst., Podlehniku 81 odst, v Vitomarcih 82 odst.. na Desterniku 82 odst., dočim je imela šola Središče najboljši obisk v okraju 93,1 odst., Breg pri Ptuju 97 odst., Hum pri Or- možu 97,1 odst. Iz tega se vidi, da tam i^jer starši, šolski od- bor, organizacije SZDL in uči- teljstvo skladno dela, da je tam tudi šolski obisk dober in so normalno tudi uspehi na teh šolah boljši. Problemu obiska bodo morale organizacije SZDL, predvsem pa šolski odbori, pa tudi sveti za šolstvo pri obči- nah posvetiti mnogo več skrbi kot doslej. Problem alkoholizma Poseben problem, ki močno vpliva na šolske uspehe in po- staja vsako leto večji, je pro- blem alkoholizma. Podatki iz raznih šol nam kažejo, da na nekaterih šolah v Slovenskih goricah in Halozah ni niti ene- ga otroka, ki ne bi užival al- kohola in da je visok procent takih, ki ga uživajo pogosto, da ne rečemo celo redno. Temu so krivi prav gotovo starši. Prav alkoholizem je glavni vzrok, da imamo v okraju sorazmerno vi- sok procent duševno nerazvi- tih oziroma zaostalih otrok, ki niso v stanju slediti pouku, za- to zaostajajo in čestokrat kva- rijo šolsko delo. Da ne bodo zaradi njih prizadeti in oškodo- vani drugi otroci, bomo morali organizirati posebne oddelke za defektne, kar bo na.šo družbo stalo mnogo materialnih izdat- kov, a poleg tega se nam letno rekrutirajo novi nepismeni. Or- ganizacije SZDL, šolski odbori. Društva prijateljev mladine, pionirske organizacije in pod- mladek Rdečega križa, bodo morali na osnovi analiz stanja na njihovem področju začeti sistematično akcijo proti alko- holizmu med mladino. Društva učiteljev pa naj bi prevzela organizacijo te akcije. Prav tako bodo morali šolski odbori skupno z drugimi orga- nizacijami vplivati na starše, da bodo ti dajali čas svojim otrokom za učenje in opravlja- nje šolskih nalog ter jih manj uporabljati za težka dela. To je le nekaj splošnih po- datkov, ki pa že sami po sebi dajejo sliko, ki mora zaskrbeti vsakega, ki mu je razvoj naše- ga mladega rodu pri srcu. Sve- ti za šolstvo pri občinah, obč. odbori SZDL, šolski odbori in druge organizacije naj na svo- jem področju naredijo temelji- to analizo, na osnovi te analize pa pokrenejr konkretno akcijo za izboljšanje tega stanja, B, M. Komisija za obnovo Haloz nadaljuje s svojim delom Prejšnjo soboto se je poinov- no sesitala komisija, ki prisprav- Ija predlog za sistematično ob- noivo Haloz, Na seji je komisi- ja obravnavala pripravljeno gradivo o obnovi vinogradov. Razprava je bila v glavnem strokovna, saj so novzoči s>ku- šali na osnovi predloga dobiti sliko gospodarskega računa ob- nove. Kot predpostavka je bilo postavljeno, da bi v desetih le- tih začenši z letom 1957 obno- vi,li 1500 ha vinogradniških po- vršin. (V.sako leto po^^pre•čno 150 ha.) Etokončno so bili po daljši razpravi osvojeni neka- teri normativi, ki jih je poka- zala dosedanja praksa v obnav- ljanju (širina med vrstami, šte- vilo trt na 1 ha, potrebna koli- čina naravnih in umetnih gno- jil, pKjlja oziroma žice in ste- brov). Komisija je smatrala, da bi obnovljeni vinogradi po pe- tem letu rodnosti morali dajati povprečno vsaj 50 hI po ha. Ta sorazmerno nizek po-^/preček je vzela komisija za osnovo izra- čuna rentabilnosti, up-oštevajoč različne lege, zemljo in even- tualno nedovoljno skrb za vino- grade pri nekaterih. Znano je namreč, da je v novih in dobro gnojenih nasadih, možno doseči na ha tudi 80 in celo 100 hI, Ko- misija je nadalje pri računa- nju računala z odkupno ceno 50 din po litru in ugotovila, da bi upoštevajoč strelske vse ob- delave (delovni dan 300 din) plačilo anuitet za najeto po-soji- lo in obresti bila obnova renta- bilna. Ob današnjem stanju ži- vine in ob današnji krmsld ba- zi pa bi za redno gnojenje teh vinogradniških površin pri- manjkovalo 100 "/o gnoja, ali z dragimi besedami, da nam ta naša živinoreja v Halozah daje polo^/ico potrebnega .^oja za predvideno površino obnovlje- nih vinogradov. Kje so pa pri tem sadovnjaki, ki bi jih mora- li jpravtako redno gnojiti, če ho- čemo od njih imeti korist, kje so travniki in njive? Za te pa sploh ni gnoja. To narekuje, da bomo morali v Halozah opustiti vrsto njivic in jih spremeniti v detelj išča, ka,jti le talco bomo lahke dvignili stalež živine in zagotovili dovoljne količine na- ravnega gnoja. Komisija je na- dalje prišla do zaključka, da se bo morala vi^šiti obnova kom- pleksno, t. j. da se bo moralo v procesu obnove zdi-užiti več vi- nogradniškil lastnikov ter isto- časno obnoviti celotne površine. Le tako bo namreč možno pa- metno in moderno obdelovanje, možna bo uvedba mehanizacije in s tem znižanje stroškov ob- delave. Na prihodnji seji bo komisija obravnavala obnovo sadovnja- kov, nato organizacijo dviga ži- vinoreje in zaposlitve odvečne delovne sile, ki se bo pojavila ob procesu obnove. Komisija je sklenila, da bo prihodnje dni odšla v katastr- sko občino Paradiž posebna ko- misija, ki bo na licu mosta iz- računala nekatere podatke, ki bodo služili za analizo. Komisi- ja bo obdelovala vsakega po- sestnika v tej katastrski občini. 2e v naprej opozarjamo gospo- darje, naj komisiji pri delu po- magajo, saj bo to v korist njim samim in celotnemu področju Haloz, Odbor SZDL v Paradižu Pa bi lahko sklical svoje člane in se z njimi o tem pogovoril. Komisija predlaga občins-ke- mu odboru SZDL občine Bori, Videm in tudi Lešje, da bi v doglednem času postavili na dnevni red svojih sej pTOblean obnove njihovega področja in na te seje povabili člane komi- sije, tako da bi lahko začeli na terenu širše raznrave in kon- lmisel tega, kar je bilo v poro-čilu povedano, si štejemo ▼ liolžnfTst, da bralcem našega lista posredujemo poročilo iz prve roke. Na 3. in 4. strani dana5nje številke priobčujemo celotno norcčiln tov. Načeta Voljča, pripcminjamo pa, da smo zaradi pomanjkanja prostora morali izpustiti tri tabele. Uredništvo. Lackov spomenik le že v Ptuju, mesto zanj pa bo v kratkem določeno V sredo 18. t. m. je bila poskusna postavitev spomenika heroja Jožeta Lacka na provi- zoričen podstavek na prostoru nasproti zgradbe Mestne hra- nilnice ob Titovem trgu in pozneje še na provizoričen pod- stavek na trgu pred zgradbo Mestnega gledališča. Mnenja glede končnega me- sta tega spomenika so dokaj deljena. Spomenik sam je na- pravljen za visok podstavek in ga bo potrebno gledati od spo- daj, sicer roka zakriva obraz. Oba provizorična podstavka sta prenizka in nista pripomogla do pričakovane slike. Ob postavljanju provizorič- nih podstavkov so oživela med prebivalstvom že znana ugiba- nja, ali bo stal spomenik do- končno na prostoru ob Lackovi ulici na sredi čistine vzporedno s hišo, kjer so fašisti Lacka tepli in zasramovali, ali bo stal pri Titovem trgu, ali na Slo- venskem trgu pred Mestnim gledališčem ali pa celo na Trgu mladinskih brigad (Kvedrov trg), od koder bi se pač moral umakniti sedanji spomenik davnega pož-ara v Ptuju. Zeleno okolje pri Titovem trgu bi odgovarjalo kipu, ki bi moral biti na višjem podstav- ku in še nekoliko bližje trgu, sicer bi ga bilo celo težko opa- ziti. Sedanje zelenje bi bilo vsekakor potrebno zamenjati z novim in urediti okrog spome- nika primemo velik park kot je to urejeno marsikje okrog spa zelo neredno. Potrebno bo. v bodoče podvze- ti ostrejše ukrepe, da bo zginil z naše mladine kulturni madež polpismenosti. Tudi prvi letnik Kmetijsko- gospodarske šole je zaključil svoje delo. Šolski obisk je bil povprečno 54 odst. K pouku so rajši prihajala dekleta — ku- harski tečaj po završenem po- uku jih je vlekel. Mladina je pogrešala pouk strok, predme- tov (razen \'inogradništva). O pouku strokovnih predmetov na teh šolah bodo morali mero- dajni voditi pač več skrbi — tudi v bolj odromih krajih, si- cer naslov ne bo ustrezal delu šole. Dekleta (12) so v prejšnjem tednu zaključila kuharski tečaj. Voditeljica tov. Sonenvaldova je omenila, da so se le starejše dobro oprijele pouka v kuha- nju. Hvalevredno je, da je tuk. KZ letos z večjo vsoto podprla Kmetijsko šolo in kuharski te- čaj. V zimskih mesech je mladina naštudirala veseloigro in jo kar 5-krat podala na odru doma in v bližnjem Vidmu ter Podleh- niku z lepim uspehom. Režirala je tov. Gašperinova. učiteljica osnovne šole Lepih iger si še želimo! Ljudstvo nestrpno pričakuje občni zbor KZ. Marsikdaj bo treba članom pojasniti, o mar- sičem bo treba dati odgovor, da b6 KZ res organiz.. ki bo dvig- nila naše kmetijstvo. B. a Ptuj. 20. aprila 1956 Haloški rudarji dosegajc- uspehe UtiMk premoga, kamnolom in apnenica v Šegi pri Maicolali Volili so delavski svet v Makolah so bile M. a^jHla t. 1. volitve delavskega sveta rudnika »Sega« Makole in ob tej priložnosti je bil celotni ko- lektiv seznanjeni z rczultail in težavami ter perspektivami podjetja. Rudnik Sega bo dal letos našemu gospodairistvu itad 5.500 ton p(rvo»viistnega premo- ga in nad 5000 kub. m gramo- za, kamenja in peska. Z naj- novejšim sklepam DS, je pre- vzelo v svoj sestav tudi sosed- ni rudnik Hragtovec in name- rava med drugim urediti še apnenico za žganje apna, za kar so dani pogoji in za katero apno je že veič interesentov. Danes zaiposluje podjetje nad 100 de- lavcev, ima najnujnejšo meha- nizacijo in vse možnosti, da se tudi nadalje dobro razvija kot se je od leta 1954 dalje, ko je bilo ustanovljeno. Lani fso v podjetju izvolili delavski svet, ki se je čiitil spo- sobnim nalog delavskega samo- upravljanja, čeprav ni imel to- zadevnih izkušenj. Cas je po- kazal, da se mora delavsko sa- moupravljanje tudi v tem pod- jetju razširiti na čim šinsi krog ljudi in to so ttidi storili z vo- Bbvami. Podjetje je prebrodilo začet- ne in največje težave. Leta so začela v tem rudnafeu dela, za katera je bil na razpo- Ir-rro nnrmiliicnski . kredit. Na novo razij^anl, elektrificirani in za prvo silo. mehanizirani rudnik v Šegi ni razočaral, pač pa zadovoljil s svojo zmoglji- vostjo lepo število odjemalcev kvalitetnega premoga ter zago- tovil kruh nad 100 delavcem in njihovim družinam. K odpravljenim težavam rud- nika, kamnoloma, ceste in mc sitov, prevoznega sredstva i: ostalega se je pojavila no\- težava — pojav gorljivega pli- na. V zvezi s tem bodo morali opustiti dosedanjo karbidno raz- svetljavo in preiti na električ- no, kar bo zopet vetzano z več- jimi investicijskimi izdatki Preurediti bodo morali v jami elektronaprave in namesititi no- ve motorje za črpanje vode u nad 100 metrov globoke jame. Pil ruidniku bodo v prihodnosti zgradili sanitarne prostore, skla- dišča in stanovanje za rudarje ter menzo, kar je pač odvisno od utstvarjenih sredstev in kre- ditov. Novi delavski svet čaka ve- liko dek>, ker želi celotni ko- lektiv, da bi se podjetje razvi- jalo in krepilo in da bi čim- bolj s'kižiilo napredku tega pod- ročja in celotne naše sfcupno- sitL V poax)čilLh prediseKtaika upravnega odbora DS. predsed- nika sindikata in direktorja je bila izražena odločna volja vseh sunkdonarjev in celotnega ko- lektiva, da se bodo skupno bo- rili za napredek podjetja, za njegov razvoj, da bo v njem mesta in dela za potrebno šte- vilo delavcev tega okoliša in da bo podjetje s svojimi uspehi dokazalo, da coni zaupanje vseh, ki so pripomogli k njegovi usta- novitvi in ki se še vedno za- vzemajo, da bi se v tem delu ]>tujskega okraja razvilo močno mdarsko i>odjetje Sega Mako- le. VJ. Kolektiv na volitvah DS 3i volij»^ 1 pk&eta za AMD Ptuj Na nedavni skiipščLni Avto- moto zv^e Slovenij-e, ki je bila v Mariboru, se ni pregledalo delo Avto-moto društev Slove- nije samo za preteklo leto 1955, temveč v okviru praznovanja 10. obletnice obsitoja Avto-moto zveze Slovenije, tudi za. nazaj od osvoboditve do danes. V tem obdobjn so Avto-moto društva v Soveniji izvežbala in v2go- jfla 20.225 voznikov motornih kotes, šoferjev-amaterjev, po- ld5cnih vosnikov in traktorisrtav. K temu je pripomoglo s svojim delom tudi Avto-moto društvo v Ptuju, ki je v času od svojega c^sioja od leta 1947 pa do kon- ca leta 1955 izvežbalo 1025 mo- toristov, šoferjev-amaterjev, po- klicnih šO(ferjev in traktoristov. Med temi v zadnjem času tudi nekaj nad 50 mladincev predvo- jaiske vzgoje, ki danes že služijo v motariztranih odinicah JLA svoj kadrski rok in pri tem upo- rabljajo znanje, ki so si ga pri- dobili v tečajih Avto-moto dru- štva v Ptuju. Za to svojo po- žrtvovalno in dobro organizacijo dela je na skupščini prejelo po- hvalo z diplomo in zlato plake- to. Zlato plaketo je dobilo v Sloveniji samo osem društev. Danes šteje Slovenija 62 aktiv- nih Avto-moto društev z 8335 člani, od katerih sta 502 ženi in skoraj polovica delavcev. Društvo se je tudi letos vklju- čilo v tekmovanje, ki ga je raz- piisala Avto-moto zveza Slove- nije in za katerega s-o razpisane sledeče nagrade: prva nagrada motorno kolo Puch - Tomos SGS 250 cem, druga nagrada motor- no kolo iste znamke S 175 ccm, zadnja tri nagrade pa so denar- ni zneski od 60.000 do 100.000 dinarjev. Na posebni seji dru- štvene uprave, kateri edini dnevni red je bil tekmovanje, je bil vsak član uprave zadolžen za posamezne to&e tekmovanja. Za to je upati, da bo društvo z vso resnostjo in požrtvovalnost- jo poseglo v tekmovanje. Seve- da pa samo člani uprave tega ne bodo mogli doseči, oe jim pri. tem ne bo pomagalo celotno članstvo. Pogoji tdomovainja so taki, da k uspehu lahko poma- ga vsak član društva. Zaradi te- ga nai se vsi člani pri upravi društva za pogoje tekmovanja zanimajo in taiko pomagajo dru- štvu priti do ene isaned prvih raizpisanih nagrad. ik. i. Samo do 1. julija 1956 je še čas, da naročite priljubljeno knjižno zbirko »Kmečke knji- ge« za leto 1957. Štiri odlične knjige za 300 di- narjev: Koledar kmečke knjige za 1957, povest priljubljenega pisatelja Antona Ingoliča Uga- sla dolina, tretji zvezek dr. Gra- fenauerjeve Zgodovine sloven- skega narcda in pa delo inž. Franceta Adamiča Obnova na- ših sadovnjakov. Se danes pošljite naročilnico. Zadošča dopisnica! Zalclba »^^IECKA KNJIG.\« Ljubljana, Miklošičeva 6 Ob robu rCi^pmv na obsiieiii zbora KZ Obrez Zadružniiki — člani KZ Obrez so v nedeljo, 15. t. m. ugotav- ljali delo, uspehe in težave svo- je zadruga Zbrali so se v lepem številu ter tako tudi na zboru kot so med letom živahno so- delovali pri delu svoje 2ad'iniž- ne organizacije. Zadruga je dosegla v pre- teklem obdobju lep napredek. Ta je posebno viden v delu po- speševalnih odsekov, kakor tu- di v pogledu finančnega poslo- vanja. Zadruga je opravila v lanskem letu za nad 48 milijo- nov dinarjev prometa ter imela pri tem nad 900 ti'soč dinarjev dobička. Velik del tega zneska je šel sicer v razne sl<;lade, da je ostalo razpoložljivih samo nekaj nad 200.000 din, vendar je tudi to znesek, ki ga ni oma- lovaževati. Najvažnejše pa je vsekakor delo pospeševaUh odsekov, če upoštevamo, da je predvsem to prvo torišče zadružnega dela in ena najvažnejših nalog našega zadružništva. Živinorejski odsek je gotovo za KZ Obrez velike vaižnosti in njegovo delo iMseb- nega pomena, ker je področje te zadruge za živinorejo izredno ugodno. Tega se je odsek zave- dal ter v tem pogledu vložil mnogo svojih sH. Pri rodovni- "'dh krrvah je bil z^b?''9Že'n leo napredek v dvigu mlečnosti, prat tako pa so živinorejci na^ predovali pri vzreji mlade ple- menske živine. Pomebno je tudi delo isadijar- skega odseka, ki je lansko spomlad nabavil in razdelil nad 1000 sadnih drevesc, organiziral ekipe za škropljenje sadnega drevja in propagiral med člani' zanimanje za sadjarstvo. Omembe vredno je tudi delo kreditno hranilnega odseka, ki je zbral za okrog milijon din vlog in omogoi&il večjemu števi- lu prosilcev kredite. V tem po- gledu je KZ Obrez res lahko za vzor mnogim kmetijsikim za- drugam v Okraju. Na splošno ,1e torej dosegla zadruga lep uspeh. So pa tudi pomanjkljivosti, ki so prišlo do izraza tudi na občnem zboru. Nekoliko nesprejemljive so bile namreč zahteve nekaterih za- družnikov, ki so zahtevali, ko je predsednik zadruge tovariš Dogša sporočil sklep dosedanje- ga odbora, da v bodoči upravni odbor zbor izvoli saimo člane za- druge, ki so tudi člani SZDL, da bi tega sklepa naj ne uve-? Ijavljali. Zadruga je vendar or- ganizacija, ki je med prvimi na vasi poklicana k sodelovanju pri graditvi socializma, SZDL pa tista, ki to delo koordinira in vodi. Protislovja torej tu ni moč zanikati in to bodo prizna- li tudi tisti zadruižniki KZ Obrez, ki so se zav23emali proti temu predlogu. Nekaj podobnega je bilo s poročilom predsednika nadzor- nega odbora, ki je zameril upravnemu odboru, da je orno; gočil članstvo v zadrugi dru- žinskim članom, ne pa samo družinskim poglavarjem. Ali bi nastala kakšna škoda za zadru- go, če bi bili člani lahko tudi družinski člani zadružnikov? Gotovo ne bi talo škode, če bi bili takšni člani tudi člani upravnega odbora. Kako pa n?' bi pridobivali mlade ljudi z- delo v zadružnih organizacijah, če bi jim načrtno cnemogočili vsako izpopoplnjevanje v tem smislu, pa čeprav to trenutno pravila tako določajo. V KZ Obrez bo torej nujno potrebno teh nekaj ^vari raz- čistiti, da bi bilo delo še uspe",- nejše. Seveda pa bodo morar. zagovorniki omenjenega prot' predloga revidirati svoj odn- do prizadevanja za boljšo b" dočnost naše skupnosti. Zboru sta prisostvovala prer" sednik OLO Ptuj tov. Jož Tramšek in podpredsednik GZ7 v Ljubljani tov Maks Krmelj ki sta večkrat posegla v razpra - vo in pomagala razjasniti mar- F''\?teri prctj^em iz j-^-^---^^'"^^ dela. L^iboratorii OZZ v Ptufu za analizo zemlje Čaka vzorcev v začetku letošnjega marca je začel z delom laboratorij za analizo zemlje pri Okrajni za- družni zvezi v Ptuju. V kme- tijsko naprednih deželah takšni laboratoriji delujejo že vrsto let in v tem času se je poka- zalo, da si brez njihovega dela napredka v kmetijstvu sploh ni mogoče več zamišljati. V naši državi jih tudi imamo že več, doslej pa sta bila najbližja v Mariboru in Celju. Napredno kmetijstvo temelji na natančnem poznavanju kme- tijskih zemljišč v pogledu se- stave in stanja zemlje, in seve- da na podlagi teh ugotovitev zvajanega gnojenja z naravni- mi in umetnimi gnojili. Pri nas je to posebne važnosti tembolj sedaj po podražitvi umetnih inojU, ker se lahko in se da- lansko tudi dogaja, da se umet- na gnojila potresajo tam, kjer aiso potrebna, na drugi strani pa nedostajajo na zemlji, ki bi jih krvavo potrebovala. Vse te nedostatke odpravlja kemična .aializa za katero imamo, kot že rečeno, sedaj tudi možnost ^^ Ptuju. Dejstvo je, da se je do sedaj .G možnosti poslužilo le malo .imetov, čeprav so stroški anali- /e malenkostni, koristi pa lah- ko zelo velike. Ce bi iskali vzroke, da je bilo v času pol- drugega meseca danih v ana- lizo samo okrog 30 vzorcev zenalje z okrajnega področja. ne bi mogli mimo ugotovitve, da so tega v veliki meri krive kmetijske zadruge, ki svojim članom niso prikazale velikan- ske koristi, ki bi jo imeli od tega, če bi spoznali potrebe svoje zemlje po umetnih gnoji- lih. Ptujski laboratorij lahko ana- lizira v dveh dneh okrog 15 vzorcev zemlje in je delo ob takšnem številu vzrocev tudi najbolj ekonomično. Ce je na- mreč vzorcev manj za istočasni pregled, je ta za posamezen vzorec dražji. Vendar OZZ Ptuj ne 2aračunava pregleda vzorca več kot 200 din, dočim prav takšen pregled zaračunavajo v laboratoriju v Mariboru po 800 din. Kaj naj stori kmetovalec, za- druge ali državno posestvo, ki hoče dati v analizo svojo zem- ljo? Pri vsaki kmetijski zadru- gi imajo točna navodila, ki jih radevolje posredujejo vsakemu, ki se zanima za to zadevo. Dajo mu tudi vprašalno polo, ki jo vestno izpolnjeno skupaj z vzor- cem zemlje pošlje v laborato- rij. Kot že rečeno, je pregled najekonomičnejši, če je -vzorcev vsaj 15, zato bi naj kmetij sl<^e zadruge vzele to stvar v roke in organizirale pošiljanje vzor- cev v tem številu. Vse drugo opravi laboratorij, ki izvidu o pregledu zemlje priloži tudi na- tančno navodilo za gnojenje. Glede letošnje spomladanske setve je še čas za pregled, na kateri se bo sejala koruza, do- čim je za krompir že nekoliko pozno. Zadruge in kmetovalci, še je čas, da pošljete vzorce svoje zemlje v analizo, da ne bi trpeli škode zaradi napačnega ali nepravilnega gnojenja z dragimi umetnimi gnojili, poleg tega pa še zaradi nizkega pri- delka! Smrtna nesreča v Žerc- vincih Kavčiču Ludviku iz Zerovinc je bila naglušnost usodna. Dne 23. marca t. 1. je šel prečko že- lezniške proge, pa ni slišal vla- ka, ki je bil že v bližini. Ta ga je zadel in vrgel v jarek, kjer je Kavčič čez dve uri umrl. Požar v Njivercah Pri Ivanu Lampretu je 3. apri- la t: I. izbruhnil nad svinjaki požar, ki ga je povzročil pepel, ki ga je gospodinja prinesla iz kuhinje. Škode je dksrog 35.000 dinarjev. WM\m pavšalnega zaraiiinavaii;a električne eneriie v Ur. listu LRS št. 37/146-55 je bila objavljena uredba o spremembi in dopolnitvi pravil- nika o splošnih pogojih za pre- skrbo z električno energijo iz javnega .omrežja LRS, ki go- vori o prenehanju prodaje elek- trične energije v pavšalu. Navedena uredba pa ni imela določenih terminov za mon- Lažo merilnih naprav oziro-ma vrstnega reda montaže. Da se dokončno pristo>pi k izvajanju uredbe, je Državni sekretariat za gospodarstvo LRS izdal v uradnem listu štev. 7/29 z dne ;.5. marca 1956 odredbo o dolo- čitvi .rokov, za nabavo in mon- tažo merUaih naprav električne energije. Uredba predvideva po- stopno ukinitev pavšalnega od- jema električne energije, in si- cer v obdobju treh let v tarif- nih kategorijah: razsvetljava poslovnih prosto- rov, motorji in aparati, razsvetljava društvenih pro- storov; zadružništvo, poljedelski motorji ki gospodinjstva. Vistni red je določen za po- samezne kategorije po abecedi, *n sicer v mestih po ulicah, na podeželju po naseljih. Prav ta- ko so roki za posamezne ka'te- gorije različni. V letu 1956 je predvidoma namestiti merilne naprave v ob- činah mesta Maribor, Ptuj, Or- mož, Murska Sobota, Ljutomer. Lendava, Gomja Radgona, in sicer v ulicah oziroma naseljih z začetno črko od A—G v kate- gorijah razsvetljava poslovnih prostorov in gotspoddnjstvu. Na- dalje je predvidena montaža merilnih naprav kategorije mo- torji in aparati pri vseh pavša- listih v mestu in na deželi od A —2. V svrho pravilnega izvajanja uredbe je Elektrogospodarska skupnost Slovenije sklicala v soboto, dne 7. aprila 1956 sesta- nek vseh podjetij za prenos in prodajo električne energije ter na istem puda rila važnost ured- be in velikost akcije, ki jo je potrebno izvršiti v zvezi z uki- nitvijo pavšalnega odjema elek- trične energije. Na posvetova- nju so se sestavila enotna na- podila za izvajanje uredbe Drž. sekretariata za gospodarstvo. Da je akcija za'*Skinitev pav- šalnega zaračunavanja velika nam pove številka, da je v ob- močju severovzhodne Slovenije kar 23.000 odjemalcev, ki črpajo električno energijo proti pavšal- ni pristojbini. Seveda so pavša- lisU posledica hitre povojne elektrifikacije, ki ni imela na razpolago dovolj merilnih na- prav, odnosno je bila vezana na uvoz. Tudi v elektrogospodar- stvu bo v bodoče edino pravil- na merska enota — registrirana kilovatna ura. Za pravilno izvajanje uredbe bodo podjetja Elektrogospodar- ske sikupnosti razposlala vsem pavšalistom obvestila z navedbo ureditve, odnosno preureditve inštalacije ter obvezne nabave merilnih naprav. Obvestilo bo vsebovalo tudi rok montaže, ka- terega je brezpogojno upošte- vati, kajti v nasprotnem prime- ru bodo podjetja glasom ured- be prisiljena odjemalcem xiki- nati tok. Svetujemo vsem odjemalcem, pri katerih se uporabljena elek- trična energija zaračunava še v pavšalu, naj si nabavijo štev- ce že pred rokom; predvsem mislimo one odjemalce, pri ka- terih je rok montaže določen za jesenski ali zims'ki čas. Pavšal- ni obračun je namreč računan na letno povprečje, dejansko se pa v letnih mesecih uporablja dosti manj energije, kot v zim- skih; toraj se več plača v polet- nih mesecih, pozimi pa, ko je uporaba večja, bodo itak morali nabaviti števce. Roki za mctažo merilnih naprav so zelo kratki. Montaža ibo tekla postopoma,^ ker podjetja Elektrogcspodarskl^ skupnosti v * zadnjem mesecu določenega roka ne bodo mogla namestiti vseh merilnih naprav. 2L Vinarska zadruga Ptuj zopet pri- pravila ceplfenke za prihodnlo leto Kot že nekaj let nazaj bo ttudi lettos Vinarstka zaidruga Ptuj oskrbela naše vinogradni- štvo z nad 80.000 prvovrstnimi selekcioniranimi cepljenkami sort, ki so v največji meri za- stopane v tr&nem izboru. Za potrebe prihodnjega leta pa že pripravlja s cepljenjem in vla- ganjem nove desettisoče cep- Ijenk. Na delu so že od 16. t. m. izkušeni cepilci iz Sloven- skih goric, ki niso znani s svo- jim strokovnim delom samo v ptujskem okraju, temveč sirom po Sloveniji, kjervsaiko pomlad opravljajo cepljenje pri zadru- gah in drugod, kjer se bavijo s produkcijo trsnega materiala. Za olajšanje ročnega dela pri cepljenju je Vinarska zadruga Ptuj nabavila cepilni strojčeks katerim dela prve poizkuse cep- ljenja. Ta stroj ček pripravlja podlago in cepič za spajanje, ki ga je potrebno opraviti z roko. Po dobljenih izkušnjah je na ta stroj ček primerno pripravljati za cepljenje predvsem močnej- še podlage in cepiče. Prvi poizkusi s strojem Ptui, 20. aprila 1956 -3 '9"^' ^o'J<^ Drganizuite 5Z1H u boju za napredek snc.alističnega kir.etitstua O problematiki našega Idnetijsiva Razvoj gospodarstva na vasi je v zadnjih treh letih v našem okraju pokcizal zelo lepe uspe- he. Materialni položaj kmeta se je v tem času močno izboljšal, kar se kaže predvsem v sploš- nem izboljšanju življenjskega standarda delovnega kmeta. Kljub znatnemu zboljšanju v gospodarstvu pa ne moremo re- či, da se je vzporednb s tem razvijala socialistična smer v gospodarstvu na vasi, zato je bilo slišati med kmeti razmero- ma malo kritike na račun na- šega gospodarstva, celo mnogo manj kot v mestih in indu- strijskih središčih, kod#r se pa standard v tem času ni dvigal. Politično razpoloženje kmečkih množic pa ni rastlo tako kot bi smeli pričakovati z ozirom na pomoč, ki smo jo privatnemu kmetu dajali tako v obliki re- gresov, strokovne pomoči in ob razmeroma majhnih davčnih obveznosti. Ob sprejemanju za- konov kot je bil Zakon o agrar- nem maksimumu, viničarskih in podobnih odnosih in Zakon o agrarni skupnosti, so se po vasi širile parole, da bo oblast vzela kmetu zemljo, da se kme- ta z davčno politiko pritiska in da se ga hoče s tem na neki način spraviti v Kmečke de- lovne zadruge. Na te parole ve- lik del našega političnega akti- va ni pravilno odgovarjal in je večkrat celo sam zapadel ta- kim vplivom. To pa je znak, da je politični aktiv zgubljal izpred oči perspektive sociali- stične graditve gospodarstva na vasi. Ko govori tov. Tito na IV. plenumu SZDL o problemu kmetijstva in v zvezi s tem o reorganiz^aciji Kmetijskih de- lovnih zadrug pravi sledeče: 5>Ali smo se s tem (ko smo re- organizirali kmetijske delovne zadruge) odrekli širjenju socia- lističnega načina proizvodnje na vasi? Seveda se nismo, kaj- ti socialistična dežela ne more imeti dveh sistemov proizvaja- nja — sociaalističnega in kapi- talističnega — če hoče v celoti ustvariti socializem. Tu gre se- daj za to, da našim še obstoje- čim sadrugam z rarnimi sred- stvi postopon>a omogočimo, da se bodo na vasi čimprej uve- ljavile tako, da bodo privlačen faktor za vse tiste individualne kmečke proizvajalce, ki še da- nes mislijo, da lahko bolje uspevajo izven zadrug. Kako pa se bodo mogle naše zadruge uveljaviti na vasi, ali naj bodo zaprte same vase, ali naj bodo transmisija za povečanje proiz- vodnje na vsem sektorju kme- tijstva. Po mojem mnenju mo- rajo v različnih oblikah poma- gati individualnemu kmetu, privezati tega človeka čim bolj nase in si pridobiti njegovo za- upanje ...« Vsi skupaj smo pač preveč povdarjali potrebo povečanja proizvodnje, premalo pa smo storili za krepitev zadružnih proizvajalnih sredstev. Naša oblast je dala po osvoboditvi mnogo /emije agrarnim intere- sentom — samo v našem okra- ju okrog 15(X) ha. Mnogo zem- lje, ki je bila odvzeta zemlji- ški gospodi, pa je bilo dane v ' agrarni .sklad, iz katerega so se formirala državna posestva, na katerih je zaposlenih v našem okraju okrog 2000 delavcev. Zaplemba zemlje narodnih iz- dajalcev, Zakon o agrarni re- formi, Zakon o agrarnem mak- simumu, Zakon o viničarskih odnosih in Zakon o agrarni skupnosti, niso jemali zemlje delovnemu kmetu, ravno obrat- no, ta zemlja je postala last de- lovnega- kmeta in je tega de- lovnega kmeta osvobodila eko- nomskega izkoriščanja zemlji- ške gospK)de in vaških veljakov. Ce ima kdo interes napadati našo oblast s te strani, da naša oblast jemlje, oziroma da bo še jepiala zemljo kmetom, tedaj to ne more biti drugi kot bivši veleposestnik oziroma vaški veljak, ki je izgubil pravico do izkoriščanja malega kmeta, po- ljedelskega delavca, hlapca in dekle. Poglejmo, kakšna je struktura kmečkih posestev po velikostnih skupinah v našem okraju: STRUKTARA KMECKIH POSESTEV PO VELIKOSTNIH SKUPINAH (stara upravna razdelitev) a) Po skupni površini Tabela o skupni površini ka- že, da se je od leta 1947 na 1955 povečala skupina od 0,0 do 2 ha zemlje in skupina od 3 do 5 ha ter skupina od 8 do 10 ha, to se pravi, da se kaže tendenca nadaljnjega droblje- nja posestev, V skupini z nad 10 ha skupne zemlje poseduje 1700 kmetov 23.715 ha aU nad 55 odst. vse zemlje. To se pra- vi, da poseduje ta skupina tu- di veliko večino gozdnih povr- šin. Tabela obdelovalnih povr- šin kaže, da se lastništvo bi- stveno ne menja, razen pri sku- pini od 8—10 ha, ki je narastla več kot za 100 odst., tako po številu kot v količini zemlje. Te podatke navajam zato, da opozorim tiste, ki pravijo, da so kmetje zgubili veselje do ob- delave zemlje zato, ker »Jem- ljemo zemljo kmetom<'. Pri tem kaj radi pozabljamo, kakšen je bil položaj našega kmeta v sta- ri Jugoslaviji. 2e ti podatki ka- žejo, da je majhen del kmetov, 1700 od skupnih 14.000 posest- nikov, posedoval ogromno koli- čino zemlje, če pa k temu do- damo še onih 14.000 ha, ki so postali splošno ljudsko premo- ženje, lahko trdimo, da je mali del bogatih kmetov in zemlji- ške gospode posedoval dve tre- tjini vse zemlje v okraju. Kan teremu kmetu tedaj ljudska oblast jemlje zemljo? Zemljiški gospodi in vaškim veljakom! In komu jo daje? Delovnemu kmetu, ki jo obdeluje kot svojo privatno last ali kot last dežel- nega kmetijskega gospodarstva, Ce so postale parole o odvze- mu zemlje kmetom bolj žive takrat, ko so bili Rusi v Beo- gradu, pomeni, da aktiv SZDL ni dovolj pojasnjeval, kakšna je naša pot v socializem in na čem te*melji normalizacija na- ših odnosov s Sovjetsko zvezo. Narodni dohodek in naše kmetijstvo Narodni dohodek iz privatne- ga kmetijstva v našem okraju predstavlja velik vir dohodkov za naše gospodarstvo. Po letih in panogah nam daje gibanje narodnega dohodka iz kmetij- stva sledečo sliko: NARODNI DOHODEK PRIVATNEGA KMETIJSTVA PO PANOGAH PROIZVODNJE ZA OLO PTUJ (stara upravna razdelitev) _ Iz te tabele je razvidno, da je narodni dohodek v kmetij- stvu od 1952. na 1955. leto po- rastel od 1 milijarde 219 mili- jonov 715 tisoč v letu 1952 na 1 milijarde 461 milijonov 263 tisoč. (Narodni dohodek soc. .sektorja kmetijstva je v istem razdobju porastel 84 milj. 682 tisoč din na 192 milijonov 822 tisoč dinarjev.) Ker pa se je na- rodni dohodek tudi v industriji povečal, je odnos narodnega dohodka iz kmetijstva proti ostalim panogam gospodarstva padel od 37,78 odst. v letu 1952 na 32,50 odst. v letu 1955. Se- veda je v skladu s takim raz- vojem porastel narodni doho- dek na glavo prebivalca, ki je znašal v letu 1952 44.380 din, v letu 1955 pa 73.600 din. Splošen napredek naše kme- tijske službe se kaže tudi tem, da smo dosegli v ha do nosih zelo lepe uspehe. Teh uspehov ne bi dosegli brez močnega interesa, ki so ga kmetovalci pokaMli pri dviga- nju poljedelske proizvodnje, brez pomoči OLO in Zadružne zveze pri razvijanju semenske službe in brez pomoči družbe, ki je omogočala nabavo umet- nih gnojil, strojev in drugih agrotehničnih pripomočkov. Kako so rastli ha donosi po letih in kako je rastel fizični obseg ^proizvodnje v našem okrajU; nam kažeta sledeči dve tabeli: FIZIČNI OBSEG KMETIJSKE PROIZVODNJE V q, V OKRAJU PTUJ (stara upravna razdelitev) vsi sektorji skupaj PRIMERJAVA RASTI ha DONOS PO LETIH V OKRAJU PTUJ (stara upravna razdelitev) vsi sektorji skupaj Vsi ti podatki nam kažejo, da smo dosegli v našem okraju določene uspehe v kmetijstvu v pogledu dviganja proizvodnje, dosegli pa bi lahko znatno več- je, če bi sredstva, ki smo jih vlagali, smotrnejše izkoristili in če bi naše zadružne organi- zacije v večji meri izkoriščale možnosti, ki so jih imele za na- bavo strojev, orodij itd. Ob tem pa je treba podčrtati, da so bila .sredstva vložena v kmetijstvo razmeroma majh- na. opozorim ^e na Zakon o viničar- skih odnosih, ki je osvobodil 700 viničarjev grobega fevdal- nega izkoriščanja po gospodar- jih vinogradniških posestev. — Takih viničarjev je bilo v na- INVESTITOR V ODSTOTKIH Začudi nas, da je privatni kmetovalec vložil v tem času tako majhna sredstva v inve- sticije, Idjub temu, da dohodki kmetov stalno rastejo. Z ozirom na to, da družba v preteklem obdobju ni mogla dajati večjih sredstev za. kme- tijstvo, bi pričakovali, da bodo privatni kmetovalci vložili več investicij kot so jih. Ko diskutiramo o teh proble- mih z delovnimi kmeti, ki uc lajo kot aktivisti SZDL, se več- krat slišijo pripombe, da so ce- ne industrijskega blaga previ- soke in da zato kmetovalci ne morejo kupiti potrebnega blaga in raznih orodij, ki se uporab- ljajo v kmetijstvu. Gibanje cen kmetijskih in industrijskih ar- tiklov v jugoslovanskem merilu pa je sledeče: GIBANJE KMETIJSKIH IN INDUSTRIJSKIH CEN V ZVEZNEM MERILU 2e iz teh podatkov se vidi, da so take trditve neosnovanc in je resnica ravno obratna. Davki in prispevek družbe za razvoj kmetijstva Našo uredbo o odmeri dav- kov, ki vnaša to novost, da uvaja takso na premoženje, da obdavčuje hibridno trto (samo- rodnico), da uvajamo obvezno občinsko doklado in spreminja davčno lestvico tako, da se zgoraj za 10% zmanjša: od 57 na 47 odst, od spodaj pa za 4 odst. poveča: od 9 na 13 odst, mnogi delovni kmetje razume- jo pritisk na kmeta in da po- meni tak način obdavčevanja osiromašen je velikega števila kmetov in zaviranje pospeševa- nja kmetijstva. Zdi se mi po- trebno podčrtati, kar je defal tov. Tempo, da se davki pove- čajo za 10 milijard, dajatve za kmetijstvo od strani družbe pa za 20 milijard. To se pravi, da ni razlogov za strah, da se za- radi tega kmetijstvo ne bo raz- vijalo, nasprotno, ravno taka politika mora vplivati na po- speševanje kmetijstva in kre- pitev zadružnih proizvajalnih sredstev. Tov. Tito je dejal na IV. plenumu SZDL sledeče: -Če presojamo kmete kot proizvajalce, tedaj ne zadostu- je, da določimo in damo denar- na in druga sredstva, nato pa čakamo, kaj bo iz tega, temveč moramo prav tako, kakor v to- varnah in podjetjih uveljavlja- ti ukrepe, da bomo s pomočjo tehnično, organizacijsko, znan- stveno in drugo, pokazali kmeč- kim proizvajalcem v praksi, kako bi laže in več pridelali, tako v žvojo korist, kakor v korist skupnosti. Tu lahko od- igrajo zelo važno vlogo Jiadru- ge, ki morejo in morajo biti vzgled za pospeševanje kmetij- stva.« Ce bomo tako razumeli naše naloge v zvezi s pospeše- vanjem kmetijstva, tedaj ni ne- varnosti, da bi se krepili posa- mezni vaški veljaki, temveč splošne kmetijske zadruge, ki lahko mnogo pomagajo pri po- speševanju kmetijstva vsem delovnim kmetom. Tu je treba posebej opozoriti, da bodo krediti na razpolago kmetijskim zadrugam za naba- vo strojev, orodja, semen, ple- menske živine itd, in da bo do- bil kredite tisti kmet, ki ima do KZ neki odnos, da bo ob- navljal vinograd in sadovnjak po nekem načrtu in da bo svo- je pridelke prodajal KZ. Pa tu- di sami bi kmetje lahko neko- liko več investirali. Porast na- rodnega dohodka te zahteve opravičuje. Če primerjamo povečanje na- rodnega dohodka na enega kmečkega prebivalca po letih, moramo ugotoviti, da se je od 1952. do 1955. leta povišal ta do- hodek za 39 odstotkov. Davek na eno kmečko gospodarstvo pa se je v teh letih povečal v na- šem okraju za 15 odstotkov, de- narni dohodek kmetov pa je v tem času narasel sorazmerno z dviganjem cen kmečkim pridel- kom, kar smo pokazali v prejš- nji tabeli. To se pravi, da kljub nekoliko povečanim davčnim obveznostim to ne more biti go- spodarsko breme za kmetoval- ca, ki si bo prizadeval, da čim- bolj dvigne hektarske donose, da vzreja dobro plemensko ži- vino ter da obnavlja vinograde in sadovnjake Socialistična zveza delovnih ljudi se mora boriti za to, da se bodo pojasnjevale ekonom- ske mere tako, da sovražniki so- cialistične preobrazbe naše vasi ne bodo imeU vpliva na delov- ne množice kmetov s parolami, da so te mere znak siljenja kmetov v delovne zadruge ozi- roma, da pomenijo te mere, ki jih podvzemamo v kmetijstvu po osvoboditvi, gospodarsko za- postavljanje kmeta, ampak obratno, te mere v kmetijstvu lahko vplivajo na razvoj kme- tijstva, na dvig življenjskega standarda delovnega kmeta na osvobajanje velikega dela malih kmetov od ekonom';'-^'?^ izkoriščanja posameznikov. Naj V Halozah in Slov. goricah je zaostalost največja šem okraju 700. poleg tega pa še 900 takih, ki so opravljali ista dela kot viničarji, samo da niso imeli pogodbe. Nad 300 viničarjev dobiva sedaj pokoj- nino, ki znese letno skoraj 22 milijonov dinarjev, 376 viničar- jev dobiva socialno podporo v "znesku 5 5 mil. din. Ta odnos med viničarjem in gospodarjem je bil tak, da je viničar dobival samo- 20 odst. čistega dohodka, medtem ko jo gospodarju ostalo nad 80 odstotkov, in to, če je prodajal vino po sto din liter Viničarji so v glavnem delali za deputatno zemljo in za stano- vanje V kakšnih stanovanjskih razmerah so živeli, pa nam po- trjuje dejstvo, da okrog 300 vi- ničarjev ni hotelo odkupiti hi- šic, v katerih so stanovali zato. ker nimajo sredstev, da bi te hišice obnovili, ker so v takem stanju, da niso več primerne za stanovanje. In vendar se do- bijo ljudje, ki 'te vini carske od- nose zagovarjajo, češ da so bili gospodarji »dobrotniki-; viničar- ja, ki brez te dobrote ne bi mo- gel živeti. Cela vrsta viničar- jev je sedaj zaposlenih na državnih posestvih in v. drugih podjetjih in imajo možnost do boljšega in dostojnejšega živ- ljenja. Medtem ko zaznamujemo po- rast proizvodnje in velik skok cen kmečkih pridelkov, kar vpliva na stalno dviganje kme- tovih dohodkov, pa so ostale ob- veznosti kmetov skoraj na isti ravni. Pri tem bi opozoril na devstvo. da je kljub tendenci dvir.anie naše proizvodnje, na- »-odni dohodek na glavo kmeč- kega prebivalca v našem okra- ju razmeroma nizek, saj znaša 36,237 din. Najvišji je v okraju Kranj: 70,018, najnižji pa v Murski Soboti: 28.718 din. slo- vensko povprečje pa 41.637 din, to se pravi, da je naš okraj nrecej pod slovenskim povpreč- iem. kar je dokaz, da je proiz- vr.dnost v kmetiistvu našega okraja nizka Ko tov. Kardelj obravnava probleme zao^^talo-rti v kmetijstvu, pravi sledeče: ^Naš namen ni, odtrgati kmeta od zemUe, amnak P-^ iztrgati iz 7aostalosti.» to tudi za naš okraj v celo^^i velia oredvsem 73 oodročip Slovo"<;ViV) ?oric in ■^sloz. rekoliVo bolisa ie situ- ''n^^f^ drUglh ^^^'•'-''vh n!^?«*«"1 okraja. Narodni dohodek v posameznih področjih Na glavo kmeikega prebival- ca je narodni dohodek v našem okraju sledeč: Dravsko polje 53.080 din, Ptuj.^ko polje 46.320 din. Slovenske gorice 41.710 din in Haloze 15.230 din. Iz teh po- datkov se vidi, da bomo morali posvetiti največ skrbi tam, kjer je zaostalost največja, to pa so Haloze in Slovenske gorice. Razumljivo je, da bo nova davč- na politika prizadela ta dva ra- jona, predvsem zato, ker imajo v Slovenskih goricah in v ob- čini Lešje največ samorodnic. od katerih bo treba plačati takso. Te podatke navajam za- to, da bi mobilizirali SZDL v ■t)rbi 2!li razvijanje socialistič- nega kmetijstva na osnovi po- znavanja ekonomskih in social- nih problemov zato, da bi znali člani SZDL ocenjevati vzroke takih ekonomskih in socialnih odnosov v naši državi. Daleč smo od tega, da bi se zatekali k administrativnim ali drugim prisilnim meram, s katerimi bi vplivali na socializacijo vasi, kot smo to delali leta 1949, ko smo organizirali kmetijske de- lovne zadrug^e. Ne, aktiv SZDL na terenu mora na osnovi eko- nomskih analiz občine, kraja in vasi prikazovati delovnim kme- tom, kako Se dobro gospodari in kaj je slabo. Kdor danes v občinskem LO ali v odboru KZ ne dela za raz- voj gospodarstva na socialistič- nih temeljih, kdor ne vidi ali noče videti, da je naš glavni problem gospodarska zaostalost, ki smo jo podedovali iz pretek- losti, kdor še danes hvali staro Jugoslavijo, koliko je dala za kmetijstvo, ta res ne sodi v te organe, pa naj to dela iz svo- jega egoizma ali pa konserva- tivnosti. Še nekaj besed o agrarnih skupnostih, ker je bil pred krat- kim sprejet zakon, ki ureja na nov način lastninske odnose teh agrarnih skupnosti. Skupne po- vršine agrarnih skupnosti v okraju je okrog 1300 hektarov, od tega 71 ha njiv, 78 ha trav- nikov, okrog 900 ha pašnikov in nekaj nad 170 ha gozdov. 80 ha pa je nerodovitne zemlje. Pravico do skupnosti je imelo doslej okrog tisoč posestnikov. Te površine so skoraj po vsem okraju, nekje več, nekje manj. Ekonomsko vzeto to niti ne mo- re predstavljati pomembnih sprememb, ker zakon o agrarnih skupnostih, ki je bil sprejet le- tos, glede pašništva ne prinaša bistvenih sprememb, razen v to- liko, da se lastništvo v celoti nrcnese na občinske LO, ti pa lahko razširijo ali zožijo pra- vice koristnikov teh s''upnosti Ker torej večino te zemlje pred- stavljajo pašniki, tu ne bo po- sebnih novosti, gozdov pa ima- mo tako malo, da spremembe v zakonu v ekonomskem pogledu ne predstavi i a jo posebnega pro- blema, nosebno še, ker zakon sam določa neke pravice korist- nikom. ki so jih imeli v teb go- 7dovih že preje. Ce na ugotav- liamo, da v ekonomskem po- gledu ni bistvenih snrememb za naš okraj, na ne smemo zapi- rati oči pred d='jstvom. da bodo nekateri z''onamemo tolma^^ili delovnim kmetom — kar se že dogaia — da ta z^kon jemlje kmetom zemljo da iim krati ipc+rtin^i^e nravice itd. Miplim. da so se kmetje tudi doslej bolj malo počutili kot ^astnild te zemlje, kar nam do- kazuje slabo gosnodarjenie 'mravnih orga^nov no letu 1946. Tako se ie na primer v agrarni biT/^ 71 Vir.V+avoT. POZdoV oziroma gozdnih pašnikov, po- 4_ Ptui. 20. aprila 1956 sekal les brez načrta in se pro- dajal izven vasi. S tem se dela ogromna škoda, ker ni nihče poskrbel za pogozdovsmje. Na agrarni skupnosti občine Cir- kovce, kjM- so skoraj sami i>aš- niki, niso imeli nobenega reda v tem, kdaj se prične paša, in bO pasli konje na najbolj za- močvirjenih tleh, tako da so te r;ašnike domala uničili. To se- veda nujno vpliva na zmanjša- nje staleža živine v tem območ- ju, ker ni nihče skrbel za paš- nik. Dogajalo se je celo to, da so kmetje pobirali gnoj, ki ga je napravila živina med pašo in ga vozili na svoje njive. To, kar se je dogajalo na teh pašnikih in s to zemljo od leta 1946, to se pravi skoraj deset let, to ni bilo več gospodarjenje, temveč uničevanje. Mislim, da bodo ob- činski LO to stanje popravili, odbori SZDL pa morajo skrbeti za kar najbolj smotrno gospo- darjenje s to zemljo v smislu zakona o agrarni skupnosti. Kmetij •itvo in zadružništvo Leta 1947 je bilo v ptujskem okraju 16 delovnih zadrug in 21 zadružnih ekonomij, ki pa so se lota 1952-1953 v glavnan reor- ganizirale v zadružna in držav- na posestva, razen KDZ Lit- merk, ki obstaja še danes. Ob reorganizaciji kmetijskega za- družništva po letu 1952 se je pri nas močno razvilo kmetijsko za- družništvo in to ne toliko šte- vilčno kot kvalitetno. Od 14.330 kmečkih gospodarstev je vklju- čenih v kmetijske zadmge 9210, 1o je skoraj 65 odst. To stanje se od leta 1952 ni bistveno me- njalo, razen v toliko, da je sto- pilo v splošno kmetijske za- druge večje število kmetov (v naravno prodajnih zadrugah je bilo tudi precejšnje število de- lavcev. Tudi organizacijska oblika in obseg teh kmetijskih zadrug se od leta 1952 ni bist- veno menjala, razen v nekaterih primerih, kjer so se manjše za- druge združevale z večjimi in se je število kmetijskih- zadrug zmanjšalo od 46 na 39. Z zdru- žitvijo z delom ljutomerskega okraja je sedaj 43 kmetijskih zadrug. Sicer je ekonomsko ute- meljeno, da se nekatere manjše zadruge združijo z večjimi, mi- slim pa, da bi bilo napačno kmetijsko zadrugo v večji vasi likvidirati m jo priključiti dru- gi vasi, ki je oddal j ea. To lahko vpliva na to, da kmetje izstopijo iz kmetijske zadruge. Tega ne bi smeli delati po ne- kih šablonah, ampak mora iz- hajati iz konkretnih zahtev ož. Želja zadružnikov. Mi organiza- cije splošnega kmetijskega za- družništva ne smemo gledati sa- mo skozi odkupno mrežo, kar se večkrat dogaja na terenu, češ da je treba v organizirati kmetij- ske zadruge tako, da si le-te lahko postavijo velika skladišča in razvijajo trgovino, temveč moramo videti v kmetijski za- drugi organizacijo delovnih kmetov, ki skrbi za pospeševa- nje kmetijske proizvodnje, dvi- ga socialistično zavest delovne- ga kmeta in osvobaja velik del delovnih kmetov ekonomskega pritiska peščice vaških bogata- šev. Ze 1947. leta, torej takrat, ko so se mnogi aktivisti na te- renu zatekali k administrativ- nim meram, da bi ustanovili kmetijske delovne zadruge, pra- vi Kardelj v svoji razpravi o zadružništvu sledeče: »Jasno je, da bo zadružništvo lahko samo tedaj uspešno vršilo borbo, ki mu je v našem sistemu določe- na, če zares in popolnoma po- stane zadeva kmečkih množic samih in če se bo razvijalo sa- mo v skladu z dviganjem za- vesti teh množic. Kdor koli bi razumel zadružništvo kot mrežo trgovin ali kot dodatek držav- nemu trgovskemu aparatu, bi njegovemu razvoju samo ško- doval. Nasprotno, naši zadružni organizatorji morajo popolnoma razumeti, tako ekonomsko, ka- kor tudi politično in vzgojno vlogo zadružništva.osredovalnica pri zamenjavi blaga med mestom in vasjo. Sicer kažejo KZ tu in tam nezdrave tendence navija- nja cen, toda s primerjavi v tem, kar so delala razna gospo- darska podjetja, ko so v med- sebojnem konkurenčnem boju navijala cene, smo dosegli ve- lik riapredek. Trgovina lahko krepi finančno moč kmetijske zadruge, da je six>sobna vlagati večja sredstva v produktivne namene kmetijstva. Tudi gospo- darjenje kmetijskih zadrug je znatno napredovalo, saj- so vse kmetijske zadruge razen dveh aktivne oziroma imajo dobička za 24 milijonov 132 tisoč din, le dve zadrugi imata za okrog 700 tisoč din zgube. Po letih so kmetijske zadruge napredovale tako, da so od leta 1952 napra- vile 85 milijonov 717 tisoč din dobička, od tega je bilo razde- ljeno za ristomo 7,438.000 din, zadružnikom v obliki reproduk- cijskega materiala, zaščitnih sredstev itd. Sredstva, ki jih je družba vložila za posi>eševa- nje kmetijstva, so dala dokaj dobre rezultate. Tako so dohodki kmetov iz prodaje kmečkih pro- izvodov od leta 1952 do 1955 povečali, kar kaže sledeča ta- bela (v tisočih): Dohodki kmetov (po gornji ta- beli) so se povečali od leta 1952 do 1955 za 62,2 odst. Ta ogromen porast dohodkov iz prodaje kmečkih proizvodov pa ni odraz samo povečanja proizvodnic, to ie v veliki meri odraz povečanja cen kmečkih artiklov, vendar ne moremo za- nikati, da je tudi v naturalnih količinah tržnost precej na- rastla. Porast tržnosti v natu- ralnih količinah je sledeči: Velik je porast tržnosti pri mleku, živini, krompirju in jaj- cih. Pri vinu pa beležimo pa- dec, kar je vzrok aeugociae le- tine. Ali bi lahko kmetje tako povečali proizvodnjo, če ne bi družba dala znatnih sredstev za pospeševaivje kmetijstva in da- dalje; ali bi lahko kmetje do- segli take dohodke od tržnosti, če ne bi imeli za to izredno do- bre pogoje? Seveda ne! V tem se zrcali odnos ljudske oblasti do kmeta in obratno kmeta do ljudske oblasti in naše sociali- stične skupnosti, zato ni nobene potrebe, da bi bili v strahu, češ, da bo kmet špekuliral s cenami kmečkih proizvodov, da ne bo hotel proizvajati, če ne bodo umetna gnojila cenejša oziroma Traktorji so zopet na delu če ne bodo znižali davkov itd. Napredni kmetje pravijo, da so tudi pod sedanjimi pogoji umet- na gnojila rentabilna, posebno če kontrahirajo žito. Znaten dvig živinoreje v okraju, pove- čana mlečnost za približno 1801 pri kravi letno, večja proizvod- nja mesa, vse to je gotovo re- zultat pravilnega razumevanja kmetovalcev, kakšna je vloga kmetijstva v izgradnji našega socialističnega gospodarstva. Pri ' tem gre predvsem za to, da ne pozabljamo na Leninovo analizo kmeta, ki jM-avi: »Privatna kmečka proizvodnja ni kapitali- stična, ona samo poraja kapita- listične elemente, ki živijo na račun osiromašen j a velikega dela malih kmetovalcev. To pa dosežejo zato, ker izkoriščajo ekonomske prednosti velikih posestev.« Velika posestva pa tudi zadružna imajo prav tako ekonomske prednosti, kar nam potrjujejo uspehi na naših dr- žavnih posestvih, o čemer bo govora kasneje. Ce bo šla ve- čina teh povečanih dohodkov za krepitev kmetijskih zadrug in FKJvečevanje zadruž. proizvajal- nih sredstev, tedaj so ti dohodki še naprej služili 7.a bogatenje poedincev, in to redkih poedin- cev na vasi, tedaj to ne bo v redu, ker bi le^ ti maloštevilni močni kmetje kaj kmalu izko- ristili te povečane dohodke, ne samo v svoje veliko izboljšanje življenjskega standarda, ampak tudi za ekonomski pritisk na male kmete, ki so od njih od- visni. Cilj naše davčne politike je, da take tendence omejuje oziroma preprečuje. Ekonomska povezanost in sodelovanje naše- ga kmetijskega zadružništva z državnim sektorjem in z mest- nim potrošnim centrom preko vseh mogočih oblik od trgovine do medsebojne pomoči v stro- kovnem pogledu je bistvena za nadaljnji razvoj socialističnega zadružništva. Ko je govoril tov. Tito v Litostroju 1947. leta o povezavi med mestom in vasjo, pravi tole: »V naši deželi je en sam kolektiv in to so: delavci, kmetje, delovni meščani in ljud- ska inteligenca. Razlike, ki je nekdaj bila in, ki je bila poj- movanje zaostale kapitalistične države, ni več. Vsi naši delovni ljudje so se zlili v en sam veli- kanski kolektiv v krepko pest, močan kolektiv enotnosti, misli in akcije. In tak kolektiv, zdru- žen v največji organizaciji, , kraj in Ijnji^je pa so imeli prazničen izgled. . I iiINKI Z OBC[NSKEGA PR4ZINIKA v Ivanjkovcih Predvečerni mrak spreminja obrise vinorodnih prleških gri- čev v mehiko prelivanje mono- tonih brav umazane ilovice in neoživljenih travnikov. Piš le- denega vetra zadržuje boginjo Vesno in vihra s kresnim pla- menom žamo osvetljujoč mno- žico, ki nemo in čutno sprem- lja besede govornika: »Tu je borba za svobodo zahtevala mladih dragocenih žrtev. Krvi ni več, zemlja jo je skrila v svojo muoeniško zakladnico. Rože so danes tu, rdeče rože in zlate črke, ki govore o trpljenju in junaštvu mladih revolucio- narjev.« Odločni, od zimskega sonca ožgani obrazi naših vino- gradniških delavcev, tople do- bre oči, hrapave žalaste roke, delavske obleke, skupina svetli- kajočih motik z gladlcimi drža- ji, veliki kompleksi navidezno mirtve vinske trte. rdeče rože, zlate črke, jasne besede govor- nika »pravice delavnemu člo- veku so pril)orjene in plačane, delo za^četo po naših provobor- cih je treba nadaljevati ...« in večer skrivnostno osvetljen s kresovi, vse to ustvarja topel, prisrčen dekor spominski sve- čanosti v Veličanah in oživlja junaško pot borcev, ki so padli, ko je med prleškima griči in ži- rom po vsej naši domovini že vstajala svoiboda in z njo novo življenje. Ugasaiili so kresovi, razišle so se množice, noč je v svojo temo zavila rože in zlate črke, da jih bo jutranji sončni žarek oikrasil s svežino mladosti. Mladost ka- ko si prešerna... svetlikajoče oči naših pionirjev govore o Tebi. Združena pevska zbora pojeta Tebi in mHadosti, ki ji ni bilo diano živeti. Pioinirji pojo žalostni nad težko preteklostjo domovine. p>ojo ponosni nad borbenostjo naših nairjdov, po- jo veselo in sproščeno svoji lepši bodočnostL Z recitacijami odhajajo na bojna polja med mrtve in žive junake. Plave ti- tov*ke dajejo tem IjutoMm obrazkom dostojanstveno od- ločnost mladih pionirjev, ki so s svojo pridnostjo in posluš- nostjo v glavnem doprinesli k uspehu kuitaimega programa proE'Iave občinskega prazraika v Ivanjkovcih. DS To m ono iz Vajenske §ole v Ptuju Pred nedavnim je bila na tej šoli osnovana Strelska družina, v katero je vključenih nad 90 mladincev in se imenuje >V3Je- nec«. UjM-avni odbor družine se je resno lotil dela in pričakuje primerno pomoč in oporo iM*i upraviteljstvu šole. Vajenski pevski zbor, ki ga obiskuje lepo število vajencev, se pridno pripravlja na »Vaje- niški dan«. Poleg pevskega zbo- ra in strelske družine imamo še tamburaški zbor, v katerem so- deluje tudi nekaj dijakov. Učni uspeh ob 3. redovalni konferenci je bil zasluženo za- dovoljiv. Padel je z Unimoga 3. t. m. se je dogodila v l^rgo- višču pri Veliki Nedelji promet- na nesreča, ki bi lahkx> zahteva- /ala človeško življenje. Tega Ine ob 17,15 je padel z drve- ega Untmoga Zadružnega kme- ijskega gosipod. Ivanjkovci Ivan .viihorič iz Brebrovnika, ki je bil nekoliko vinjen ter pri pad- cu dobil po.š!kodbe na glavi. Sre- ča je bila, da ni padel pod pri- kolico. Ta ga je samo nekoliko sunila, da je padel na ce-sti.šče. Nesrei^a pri železniškem prelazu Sukič Ivan, bolničar ptujske olnišnice se je 11. aiprila t. 1. b 13. uri pripeljal s kolesom oo Ormoški cesti ter v bližini železniškega prehoda na sredi ceste hotel srečati z desne stra- li osebni avto. Toda ta ga Je 'adel z desnim blatnikom in učjo. mu zvil prednji del ko- lesa ter povzročil lažje telesne poškodbe. Nesreče je bil kriv Sukič sam. ker je vozil po ne- pravilni strani. Dramska sekcija DPD Svobode Ptuj JE PROSLAVILA 35-LETNICO AMAT. GLED. DELA TOV. IVANA KOSTANJgKA 2e drugič letošnje leto je dramska sekcija ptujske »Svo- bode« prip.ravila Ptujčanom samostojni nastop, to pot z No- vakovo »SEVERNO LISICO«, katero je režiral Adolf Anderle. Uspela uprizoritev je bila pomembna tudi zato, ker je prazno- val tov. IVO KOSTANJSEK 35-letnico gledališkega udsjstvo- vanja na amaterskih odrih. Kostanjšek je pričel nastopati leta 1921 v Sromljah pri Brežicah, kjer je tudi njegov rojstni kraj. Pozneje je igral v Šmarju pri Jelšah, v Poljčanah in v Ptuju. Upcdcbil je preko 100 različnih likov v raznih igrah. Sedaj je predsednik dramske sekcije »Svobode« v Ptuju. K njegovemu jubileju so iskreno čestitali, mu izročili diplomo in darila. V igri so nastopali: Ivo Kostanjšek, Elza Berličeva, Ivan- ka Koroščeva, Slavko Orovič in Alojz Kcstanjevec. Tov. Kostanjšek v sredL.. PUij. 20. anrila 1936 .6 V nedeljo, 22. aprila, v nedeljo, 22. aprila 1956, po- pe''.'ne na svidenje na Tumi- na svidenje na Turnišču! šču pri Ptuju, kjer bo ob 14. uri začetek tradicionalne KONJSKE VZREJNE \i\ ŠPORTNE REVIJE, ki jo pripravlja KOBILARNA TURNISCE PRI PTUJU z name- nom prikazati čim širši javno- sti rejske uspehe plemenitih kasaških konj. Lepo vreme, prijetno pomla- dansko sonce, zelena priroda bo zvabila na turniško dirkališče dalnje in bližnje znance in pri- jatelje takih in podobnih konj- skih vzrejnih in športnih revij, saj so vabila in plakat; razpo- slana sirom po Sloveniji in v sosedno Hrvatsko. Kot vsako leto bo tudi letos pripravljenih več presenečenj. Prav zanimiv je program, v ka- terem bodo nastopili konji Ko- bilarne Turnišče, potem konji ljutomerskih konjerejcev in tekmovalci Kluba za konjski šport »Drava« v Ptuju — mo- ška in ženska jahalna ekipa. Pridite, program revije je za- nimiv, po programu pa se bo- ste razveselili in narajali. Pridite, vabi Vas uprava in kolektiv Kobilarne Turnišče pri Ptuju. ______ 2AMIHIV0STI Devet gramov brade Neki paiia^ii zci-avnik je da- lje časa proučeval rast brade. Dognal je, da je teža brade, ki zraste povprečnemu moškemu en dan, 0,0246 gr. V enem letu pa tehta vsa zrasla brada le devet gramov. Zelen pes Neki pariški list je poročal, da je uspelo Avstralcem s križa- njem foksterijera in ovčarja dobiti psa, ki ima dlako zelene barve. Njegovi trije bratje so navadno čmo-lisasti. To je baje že drugi primer, da so dobili takšnega psa. Koliko poje človeštvo v eni uri? v eni sami uri picjemo in po- pijemo na svetu 49 milijonov skodelic kave ali čaja, 76 mili- jonov kg kruha, 25 milijonov kilogramov krompirja, 4 milijo- ne kg mesa, 1 milijon čaš piva, 3,5 milijone kozarcev vina, ka- dilci pa uničijo 177.000 kg to- baka. V istem času pojemo še 100 milijonov kg raznih slaščic. Ce ne verjamete, se prepričajte! Leteča postelja Neka britanska letalska tovar- na dela poskuse z izvirno letal- sko konstrukcijo, irnenovano »leteča postelja«. To pripravo poganjata dva raketna motorja. Na picbčadi sedi pilot. »Leteča pcstelja« tehta tri tone, in se dviga v zrak popolnoma nav- pično. Časopisni papir iz banan V Argentini so iznašli nov na- čin proizvodnje časopisnega pa- pirja iz banan. Ta papir je dva- krat cenejši od dosedanjega, ker je izdelava mnogo cenejša. v sredo, 18. aprila 1956 (za liter, kilogram ali kos) Čebul j ček 400, čebula 80 do 100, česen 80—100, litščeni fižol 30—50, hren 100, krompir 14 do 15, peteršilj 40—50, rdeča pesa 40, redkev 25, por 40, solata be- ri vka 200—300, špinača 100 do 1.50, korenček 40, koruza 40, pšenica 40, oves 50, proso 40, koruzni zdrob 50, surovo maslo 400, zaseka 300, mleko 28—30, smetana 130. kokoši 350-500, jabolka 25—40, jajca 11—12, kisla repa 30, kislo zelje 25—30, radič 150. motovileč 200—300, regrat 150—200, domači kis 25, deteljno seme 600, zelinate sa- dike 3. DNEVNI SPORED ZA NEDELJO, 22. APRILA 1956: 6,00—7,00 Za prijetno nedelj&ko ju- tro Vam igrajo nai-i priljubljeni instru- mentalni ansambli — vmes ob 6,05— 6,10 Poročila in vremenska napoved. 7,00 Napoved časa, coročila, vremenska napoved in obja^va dnevnega sporeda. 7,15 Reklame. 7,30 Radijski koledar in rnreditve dneva. 7,35 \elik.i zabavni orkestri igrajo. 8.00 O športu in šport- irikih — Slovanski kajakaši praznujejo 30-:etnico. 8,15 Slovenske narodne in umetne pesmi. 9,00 Otroška predstava — Volkov-Pino Vatovec: Čarovnik iz Oza radijska i«ra. 10.00 Družinski pogovori. 10,10 Nedeljski simfonični koncert. Hec- tor Berlioz: Faaitastična simfonija. 11,00 ' ddaja za P.ctieške Slovence. 11,20 Za- bavne melodije. 12,00 Pogovor s poslu- ,^.a".ci. 12,10 Opoldanski orkestralni spo- red. 13,00 Napoved časa, poročila, vre- menska naroved. pregled dnevnega spo- reda in objave. 13,15 Zabavna glasba, vmes reklam«. 13.30 Za našo vas. 14,15 04 melodije do melodije. 15,00 Napoved ča^sa. poročila, vremenska napoved in objave. 15,15 2eleli ste — poslušajte! 10,30 .'^ota na Morostu rreporta:ia). 17,00 Pro.:r.cnadni ko-ncert. 18.00 Radijska igra — Anny T;chy: Kakor v raju. 18,45 Glasbena medigra. 19,00 Radijski dnev- nik. 19,30 Zabavna glasba, vmes rekla- T«. 20.00 Večerni or^mt koncert. 21.00 "^'Jltum; razgledi. 21,15 Revija plesni' • .■•?ba%Tiih melodii. 22,00 Napoved časa •-.'Očila. vremenska napoved in pregled ?oreda za nasledr.li dan. 22.15—23.00 'c^ni koncert — Bela Bartok: Madžar- ski kmetski plesi: UroS Krek: Koncert vi'-'i'o iT orkester. 22,15—23.00 UKV program: Plesna glasba. 23,00— 24,00 Oddaja za tujino — na vahi 327,1 m fPrenos iz Zagreba). ?-^fr^'f'"^5i roETorn-*"" tr''Tm'? državnih jpr-r-r^t^ric V<-r,— ''^= m Jugoslavij«. (Prenos iz Beograda). IZ MIHOVC IN DRAGONJE VASI! Kakor smo že poročali se ti vasi pripravljajo na prazik, na proslavo 30-letnice Gasilskega društva Mihovce—Dragonja vasi z razvitjem gasilskega prapora. Na to proslavo vabimo prebi- valstvo iz bližnje in daljne oko- lice. SPORED: V £»boto, 28. aprila 1956: ob 20. uri: baklada, ognjemet in kres; v nedeljo, 29. aprila 1956: ob 5. uri: budnica; Ob 8. uri: gasilska tekma ob- činske gasilske zveze Cirkov- ce (med ča:Som tekmovanja: odbojka, šah, tek in kolesar- ske dirke); ob 9. uri: slavnostna seja; ob 11.30: slavnostno kosilo; ob 12.10: prvomajska prosla- va občine Cirkovce; ob 13. uri: razvitje prapora po sporedu; ob 14.30: gasilski manever (bombni napad). Sodelujejo gasilska društva OGZ Mari- bor in OGZ Ptuj ter letala; ob 15.15: zaključna parada vseh enot, ki bodo sodelo- vale; od 16. ure dalje bo vsako uto vesel spored. Ves prireditveni prostor bo ozvočen. Igra godba na pihala. Zveze z vlaki ugodne na vse strani. V primeru slabega vremena bo prireditev po ponovni ob- javi. Sporočamo vsem društvom in organizacijam našega okraja, da sd pridržijo ta spored, ker za- radi velildh stroškov sporedov ne bomo razpošiljali. Vljudno vabLIeni! NA POMOC! MESTNO GLEDALICE PTUJ • Sobota. 21. aprila, ob 20. uri: Ivan Potrč: »KREFLI«, dra- ma v treh dejanjih. Trinaj- stič. Izven. Zadnja večerna predstava! Nedelja, 22. aprila, ob 15. uri: Ivan Potrč: »KREFLI«, dra- ma v treh dejanjih. Stirinaj- stič. Izven. MESTNI KINO PTUJ bo pred- vajal cd 20 do 22. aprila 1956 amerLški film »Pofll.upnina« in v dneh od 24 do 26. aprila francoski film >iZgodovina ene ljubezni«. Ustie i nastopi v G asbenl šoli v sredo zvečer, 18. aprila t 1, so končali v Glasbeni šoli v Ptuju javni nastopi učencev Glasbene šole v Ptuju, na ka- terih je nad 75 učencev vseh oddelkov pokazalo svoje sigur- no znanje. Po letošnjem velikem zani- manju za vse tri nastope se je videlo, da si je Glasbena šola v Ptuju med ljudstvom prido- bila sloves, ki omogoča šoli vsako leto večji vpis učencev, večje razvijanje mladih glasbe- nišičih talentov in glas, da bo mesto Ptuj sčasoma polno mla- dih glasbenikov, ki bodo odne- sli temeljito teoretično in prak- tično znanje iz te šole po vsej naši domovini in da bodo iz njihovih vrst zrasli novi glas- beni učitelji. Ploskanje po vsakem nasto- pu, od najmlajših cicibančkov do skorajšnjih absolventov te šole, je bilo priznanje učencem kot učiteljem tov. Dragu Haslu, Pranju Luževiču Pranju Petku, Mirku Podgorniku, Antonu Ri- biču, Jožetu Rojicu, Emeriku Senčarju, Eli Srolovi, Jakobu Stuclu, Tatjani Tomšičevi in Ernestu Vinkoviču. ki so vlaga- li prejšnja in letošnje leto ve- liko truda za to, da bi posredo- vali sprejetim učencem čimveč glasbenega znanja in izkušenj. Vse kaže, da bodo morale bi- ti glede na veliko zanimanje ptujskega prebivalstva za uspe- he in napredek te šole drugo leto produkcije na drugem me- stu, kjer bo več prostora, ker je dvorana Glasbene šole na veliko veselje že skoraj prete- sna. VJ Nesreča nikdar ne počiva Niže navedenim, ki se zdra- vijo v ptujski bolnišnici oziro- ma so se tam zdravili, želimo čimprejšnje okrevanje. Jožeta Skoka iz Gruškovja 81 je nekdo napadel na cesti z no- žem in ga poškodoval po telesu in levici; Anton Ivartnik iz Ptuja je padel na cesti in si poškodoval kolk; Franček Ser- dinšek, otrok iz Budine 32 si je pri trčenju s sošolcem poško- doval glavo; Franca Salatnika iz Starš 59 je udaril neki dela- vec s sekiro po desni nogi; Ivan Kvas iz Ptuja je padel s kolesom na vožnji po hribu, ker se mu je utrgala veriga in je obležal nezavesten s težkimi poškodbami po obrazu; Jože Koletnik iz Paradiža 12 je b-l pri kopanju v goricah z motiko poškodovan po glavi; Ludvik Babosek iz Mestnega vrha je padel s kolesom in si poškodo- val vratno vretence; Terezija Bele iz Hermancev 33 je padla s kolesom in obležala s poškod- bami na glavi; Jože Ebcrl z Brega je padel v hlevu in si poškodoval levico; Marjeta Ko- stanjevec iz Stonjc 55 je padla v kleti in si poškodovala levi- co. RAZGLAS .' Pokazalo se je, da imaio l