62
Prigodba
iz življenja rajnciga  koraija gospoda Valentina Staniča. Sladak je spomin  na miloserčniga gospod korarja Valentina Staniča vsim, kteri ga po  njegovih lepih
delih poznajo, in koristno je njega večkrat v misli vzeti ker tako bojo drugi napeljevani, njega posnemati. P; še le bolj Staniče v izrisani obraz tistiga veseli, ki g; je po osebi poznal, in celo tistiga, kteri vsakdan streh pred očmi ima, pod ktero je bil Stanič pervikrat sviti sonce zagledal, in posebno pa mene, ker tisto hišo z; stanovanje imam, ktero je On sozidal bil. Zatorej si čutim v sercu rajncimu dolžan, neko prigodbo razglasiti pri kteri je bilo njegovo življenje v nevarnost prišlo.
Ko so gosp. Valentin Stanič še vikar vRočin bili, so si na glavo naložli, svojimu kaplanu lastno hm sozidati in so speljevanje kaplanije sami prevzeli. De b tako speljevanje po redu šlo, so hotli po svoji navadn skerbi vse sami viditi in vediti, in zmirej so okoli zidarjev in tesarjev hodili, kamnje, apno in les pregledovali. Kadar so zidovi že do verha speljani in } zgornji stanici trami za pode počez zmetani bili, pridej< Losp. vikar Stanič, in prederzni na ravnost po enin brunu tje gredo. Pa komej sredo bruna dosežejo, se m enkrat brun, ki ni bil še terdno položen preberne, s( Jim spod nog spodmakne, in gosp. Stanič padejo; pL k sreči so pri padenji nanaglama brun z obema rokami objeli in tako v zraku obviseli, dokler niso delavci 5 lestvico na pomoč prileteli in gospod vikarja nevarnosti oteli. Ako bi gosp. Stanič tako sebi pričijoči ii z rokama hiterni ne bili, gotovo bi Jim k zdravju ne bilo služilo, šest sežnjev visoko na terdo skalo pasti Ko so nevarnosti odšli, so sami z navadno priprostnostj« rekli: „Saprabolt, skorej bi me bili mertvigz pobrali", in kmalo so neprestrašeni drugej na visokt gori stopili.
Ta prigodba, ktera je takiga moža, ki je čas naše ljube domovine, skorej ob življenje pripravila, m večkrat v glavo pade, kadar po svoji izbi na tisti brui stopam, in podobo rajnciga korarja na zidi pogledam.
V Kocini mesca svečana 1848.            F. J. Calov.