Kupujte BONPEl Najttarejii •loveniki dnevnih $ Ohio Oglati v tem littu •o utpeini ^il^VlL—LETO XXVII. P EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupu j t .-Li'iijji mill iM'iM—ff e VOJNE BONDEl The Oldest Slovene Daily in Ohio Be«t Advertising Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 78 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 4, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 78 Gričev režim se je ^^perstavil Churchillu Peter baje tudi ne mara nič slišati o sporazumu s Titom Rusija poziva Romune, da nehajo z bojem — (Po- Tim >" Daniel v "New York ">ies"\ r, navo ~~ ^ Offajan.ia za izruv- it, med Titovimi iroj,]' .^j'^vicevimi silami v Ju- toč]^ so prišla na mrtvo tnif...-' mej na vlada pre- , dovJ^ ^°%i()ara Puriča se je tr-l vl^jj zoperstavila britski tdj^o T mara pristati na spravo, ki je , '"'jiva za angleško vlado. Jit Zainejni režim se hoji vpliva LONDON, t oreh, 4. aprila. — Moskovski radio je danes v imenu sovjetske vlade apeliral' na romunsko ljudstvo,, da se od-! klopi od Nemcev in takoj kapi-, r//.s'A:efyfrj tulira, "kajti — se je glasil poziv — "aRo tega ne storite, bo vsa vaša dežela postala bojišče in vaša mesta in vasi bodo spr e- NEMČIJA JE PRIPRAVLJENA ZA INVAZIJO Ameriški bombniki nad I Budimpešto in Jugoslavijo Pristaši z« mejnega režimti tudi trdijo, d.i so vojaške silej maršala, Tita in <>-en. Mihajlo-! cenjene v kup razvalin." viča približno enake, in da med- . LONDON, torek, 4. aprila ko Titova vojska danes ne I šteje več kot ciO.OOO mož, pa bi Hitler je baje prerrfestil 50 divizij na zapad. Nova nacijska propagandna linija dospg]*!^ miiiisti-i, ki so Posvpi' ^ ^OHdon iz Kaira, da se Sfl ''■ angleško vlado, iiotu kampanjo, z name- "ijfl'esif ^^_^'^l)i'ičajo ameriško in •nijej,' ^ javnost, da je bil pre-, Utei, L ^'^'^'^hill napačno po-' j% ^2. februarja v svo-' (l't ^ parlamentu izja-! ' "Ha Titovo gibanje široko I in da z:u sila 250,-! narodom %() oborožena bil Mihajlovič v slučaju invazije sposoben "preko noči" organizirati armado 250,000 mož. , Britanska vlada, ki ima velike sitnosti s poljskim in francoskim vprašanjem, je sedaj obremenjena še z očividno nerazrešljivim j u g o.slovanskim problemom. Razlog za trdo-vratnost Jugoslav, vlade, kakor v slučaju Poljske, je strah, da Rusija stremi po nadvladi nad Balkanom. LONDON. aprila. — vrhovne Pod I ko- i POPRAVEK v zadnjem poročilu podružni-'ce št. 48 SANS, se je vrinila ne- "ttlfes '"^dni "ftfly'd,, • za izravnan je razlik, - . . sp/o/, niso pričela ^1"^* pomota. Glasiti bi se mo- I ralo, da je rojak Frank jugoslovanski viri soj z 19010 Chickasaw ^ I^oročali, da se pogaja- j-val $5.00, Mrs. ' "stvaritev jugoslovan-jtič pa $1.00. Toliko v blagohot- in indirektno se: tudi od strani brit-i Včeraj je bilo poročano, ''''itr ,^^'''stva sploh niso ni-1 no sporočilo. ...... , Dri S, k Al) ^ ''•'•inanjega ministrstva. je zvedelo, sta I, Žagar, Ave., daro-Jennie Laure- da se nahaja bolan na domu 18-3tii • • '-vciieiu, sia zn-: letni Robert Zifnder, pravilno h„ '^'"'ster Eden in premi-1 pa bi se moralo glasiti Robert 'in % >vaviu edini kontakt zi Zaman, sin družine John 1'ežimom potom kra-' Mary Zaman, 486 E. 149 a napada se je udeležilo 500 ameriških bombnikov, ki so ob i)rihodu nad svojo tarčo imeli opravka s nemškimi bojnimi letali, od katerih so jih Amerikanei zbili sto. Sovjetska zračna sila je ]ired tednom dni iznova bombardirala Budimpešto, iz česar se sklepa, da današnji napad na mad- Kninu, na glavni progi med Reko. šibenikom in Splitom, in pa na železniške napravo v Brodu, kjer se stekajo l)i'oge med Zagrebom, Belgi'a-dom in .Sarajevom ter na Der-niš, ki se nahaja na progi med Šibenikom in Kninom. Berlinski radio je poročal, da so Nemci nad Budimpešto zbili 14 ameriških letal, iz česar je sklepati, da se je napada udeležila močna na])adalna sila. ^ '>■'> baje pred lat/al i ' Odnizacijo vlade ZA KAJ SE MARŠAL In ''Kaia L. . .------j Izmed ameriških listov, kt 'ill'etru, ni teri ko se odlikovali s svoj i r .. ^ kfiii: omneva se, da je obiektivnim in nnštpnim ni«i Nls Eden in Churchill TITO BORI k razgovora s Savo Kosanovičem Novi grobovi '%ni svetovano 'h listov,, ka-im objektivnim in poštenim pisanjem o dogodkih v Jugoslaviji, I zavzema "New York Post" eno I od prvih mest. Uredniki tega da od-1 in da se nato ju-' fta \'lada reorganizira In vključi elemente, ]igta so pokazali s svojimi izva- > re-- ^"ega anti-fašistic-' vJugoslaviji, ka- "toij, ' na čelu maršal ^ Rib; ki so ubili )ar. na položaj, ki'o^^ "ekateri jugoslovan- t)f| boje, da a n i j a utegne ^'ika Londonu 1^*^% ()() 'Cev z grško prin-in gen. Mi-je edini aktivni Povratek Karad-jugoslovan.ski jonarcem "V ostalem je moja oseba majhne važnosti-—j(; dejal, ter se hitro povrnil k'predmetu, ka- ' kateri sedi," je Gden njegovih pri-in ,';i, ^ poroča, so ''' za mejne vlade l^fpi ^Uri: na svojem sta- >!? -"Lr''" ker so ^ apelov od strani ^ i" se ne poda-Podujo pred Ti- 2a zamejne jugoslovanske vlade. "Govoreč o pogosto naglase nih nesoglasjih med Srbi, Hrvati in Slovenci," piavi Miss! teri mu je najbolj pri srcu: Jolles v .svojem uvodu k razgo-, "Partizani," je dejal, "so v voru, "je Mr. Kosanovič po- resnici pričeli obstajati že pred udaril, da so ta nesoglasja bila: več leti, ko sta Hrvatska selja-vedno podžigana po reakcijo-' ška stranka in Samostojna denarnih interesih; najprej po| mokratske stranka, ])oslednja avstro-ogrskem cesarstvu, za-! pretežno srbska, formirali Se-tem po diktaturi kralja. Alek-! Ijaško-demokratsko koalicijo, sandra in končno po nacistih.; da delujeti skupno proti dikta-Sedanja propaganda teh reak-: turi. Važno pri tem je to, da so cijonarcev je, da Mihajlovič i složno tedaj delovali Hrvati in predstavlja Srbe, dočim so Hr- Srbi. vati, ki simpatizirajo s Titom,; "Leta 1931, ko je kralj pro-komunistični ozir. dominirani; glasil ustavo in razpisal volit-po komunistih. ve, smo mi bojkotiral volitve," "Ali ni dolgo tega," je dejal je dejal z zanosom, "ker ni bilf> Kosanovič, "ko so bili Hrvatje! mogoče, da pride opozicija do volitve, z javnim je dodal pomen-, hotel glasovati j iti pred po tem i le si lahko misliti, da to ni bilo lahko. Pa je vkljub temu dobila 0])0zicija skoro toliko glasov, kot vlada, medtem, ky so dobivale vlade v Avstriji, Nemčiji in Italiji po 99 odst. večine. "Jaz smatram to za znak velike politične zrelosti našega seljaštva . . . Vedeti je treba, "Mihajlovič," je dejal, "je v položaju, kot je bil vaš general Lee, ki se je v civilni vojni boril proti osvobojenju sužiijev in proti uniji—medtem, ko je Tito nekakšen Lincoln, ki se bori, da reši edinstvo, kot vidite, partizani se bore tako proti osi-šču, kot za ujedinjeno kratsko Jugoslavijo." j Ko.sanovič je prišel v Zed. dr-j most ero. To je Iti I o katastrofalno, a vlada in diplomat je, ki so delovali v njegovem imenu, so bili pa še bolj katastrofalni. "Važno je danes to, da se ve, da člani današnje vlade ne predstavljajo nikogar v Jugo-glavo slaviji. To matje, kateri so ni na svoja mesta v vladi zimskem diktatu. Naravno ne predstavljajo ideje 27. ca, katera je zrušila baš ment. "Oni so pod])irali Mihajlovi-ča in izzivali stara trenja v na-di, da se povrne nazaj diktator-! ski režim. i "Vkljub takozvani srbski pro-i pagandi proti partizanom, je v vrstah partizanov 58 odst. Srbov. To je vsekakor znak naj-jačje. kooperacije. Deliti Balkan na sfere interesov se pra\i ustvarjati ])ogoje za novo vojno." I V zaključnem razgovoru je Mr. Kosanovičnaglasi 1: "Edino rešitev, ki jo vidim, je velika demokratska federacija vseh demo-j južnih Slovanov. Ta na vključevala tudi Bolgare, so isti nai'od kakor mi in JOHN WINTER Po dolgi in mučni bolezni je včeraj ob 10. uri zjutraj umrl slovenski pionir John Winter, star 73 let, doma iz Bistre pri Vrhniki, odkoder je prišel v A-meriko pred 51 leti. Najprvo se so v glavnem diplo- je naselil v okolici fare sv. Vida, cateri so bili ])ostavlje- pred 32. leti pa se je družina )o re- preselila v Newburgh. Bil je "'^i član društva "Mir" št. 10 S. D. mar- z društva "Dvor Baraga" št. apiz- 1317 Q Q p društva sv. 1-mena. Tukaj zapušča žalujoče hčere Mary, 'Anno in Angelo, sina Johna in vnuka Jackie in Tommy, brata Charlesa, v Ale-ksandriji, Egiptu, sestro Anno, in v starem kraju dve sestri in enega brata. Pogreb pokojnika j se bo vršil iz hiše žalosti 3514 : E. 81 St. pod vodstvom pogreb-j nega zavoda Louis L. Ferfolia ! v sredo ob 8:30 uri zjutraj v cerkev sv. Lovrenca in nato na Calvary pokopališče. da večina naših sel ja kov ali'Afrike. žave v vladni misiji po nacistič-j nami ne obstajajo ni okupaciji in je potoval pre-j rodne meje. Veliki ko Grčije, Pale.stine in Južne kmetov nima posebne formalne naobrazbe. V onih predel jih, koder so bili ljudje dolgo pod Turki, je večina žen nepismenih." Kaj pa jim potem daje to zrelost? "Mi živimo v jako Ziinimiveni kraju sveta, je odgovoril Kosanovič. "Na torišču zgodovine. Mi imamo tradicijonalno Iju- Ob tolmačenju kaj so nekdaj značili čatniki, je dejal, da je bilo po zlomu jugoslovanske i tako ne predstavi ja nikogar. "Progresivnost je edini na- ANTON ZIIPANCK Po dolgi bolezni je umii na ],jj I svojem domu Anton Zupančič, p. d. Urbetov Tone, star 79 let, mod' stanujoč na 6518 Bonna Ave. izrecne JG bil iz vasi Žalne, fara zavzniki hi i Žalne, odkoder je prišel v Cle-morali podpirati Tita v polni^^land pred 42. leti. Bil je član meri. Ni potrebno, da se delaj društva av. Vida At. 25 KSKJ preko vlade, po.stavljene v Kai-! i" društva "Carniola Tent" št. ru pred petimi meseci, katera vojske na stotine gnezd odpora in absurdno bi bilo misliti, da je bila odkraja ena sama organizacija. . "Mihajlovič," je rokel, "je bil častnik. Jaz mislim, da jt' bil iskren, toda je bil od početka j zasluži, da obkoljen s slabo politično at- gotovijeno. čin borbe proti osišču. Ni potrebno imeti strahu pred socialno revolucijo. Istočasno rečem, da narod, ki je izgubil v borbi za osvobojen je milijon življenj, ima bodočnost za-- Z.O.J.S.A. 1288 T. M. Tukaj zapušča soprogo Rosie, hčer Vero Rigler, dva vnuka in dva nečaka Lawrence Zupančič in Frank Tron-tel. Pogreb se bo vršil v sredo ob 10. uri zjutraj iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 4. api'f® 10 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by XHE AMERICAN JUGOSLAV FEINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (GENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ...............................................................................$6.50 Por Half Year — (Za pol leta)______________t......................................................................3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................................2.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki); For One Year — (Za celo leto) .....................................................................................$7.50 Por Half Year — (Za pol leta).......................................................................................4.00 Por 3 Months — (Za 8 mesece) .................................................................................... 2.25 Pur Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Por One Year — (Za celo leto) .....................................................................................$8.00 Por Half Year — (Za pol leta) ......................................................................................4.50 Entered a> Second Class Matter April 26th, 1918 at tlie Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Ivan Cankar: Donald Bell: ZADEVA HORTHY - POLITIČNA SLEPARIJA I, Zdaj je preteklo že dovolj časa odkar so Nemci zasedli Madžarsko, da nam je postala očividna velikanska politična sleparija, katero je vprizoril Regent Horthy s pomočjo svojih zaupnih agentov v inozemstvu, med katerimi se nahaja tudi važna osebno&t, ki deluje v Zedi-njenih državah. Horthy-jeva igra, ki je obenem igra starinske mad-žai*ske fevdalne aristokracije, je naslednja: Prizadevajo si pokazati stari madžarski režim kot Hitlerjevo žrtev— ki ne more biti sokrivec—da bi mogli potem na podlagi tega pozneje, po Hitlerjevem porazu zahtevati, da se jim dovoli nadaljevanje obstoja. To je seveda podlaga vseh poročil o madžarskem odporu, praznih govoric, katerih dogodki niso potrdili. Čisto jasno je zdaj, kdo je raznašal te govorice. Na Švedskem na primer, je Horthyjev eksponent madžarski poslanec sam, Ullain Revitsky, ki je sicer baje "pretrgal" odnošaje z Budapesto, a stoji vendar menda še vedno v neposredni zyezi z madžarsko prestolnico, od katere tudi prejei"rta instrukcije> V Bernu, torej na zvočni postaji v Švici, se nahaja bivši madžarski poslanik, po imenu Gustav Gratz. Ta se je prihuljeno in neopaženo prikradel v Bern pred nedavnim časom. V Lizboni je Horthy-jev agent tudi eden prejšnjih madžarskih diplomatov, po imenu Andorkas, ki si je nadel krinko proti-nacija, in je bil radi tega odžagan od madžarske vlade, tudi pred nedavnim časom. Dva meseca je tega, kar se je naenkrat zopet pojavil na Portugalskem. Na Turškem igra to vlogo neki Gustav Frey, madžarski časnikar, o kateiem je dobro znano, da je Horthyjev zaupnik. Prispel je v Ankaro približno istočasno s prihodom Andorkas-a na Portugalsko. Povsem očividno je izgradil vso to Horthy-jevo alibi mašinerijo v teku zadnjih treh ali štirih mesecev grof Štefan Bethlen. Posebno bistri časniški poročevalci so že takrat slutili, da se nekaj pripravlja, ker je Bethlen obšel vse nevtralne prestolnice, med njimi Ankaro, Bern in Stockholm. V Zedinjenih dižavah je predstavnik Horthyjevih interesov Tibor Eckhardt, ki se že nekaj časa sprehaja po vsej deželi in pridiga proti-nacistično, toda ne proti-Horthyjansko politiko. Tibor Eckhardtova potovanja v Ameriki so financirana na zanimiv način. Za njegovo prvo potovanje je pievzel stroške menda Francis Chorin, predsednik nacionalne madžarske zveze tovarnarjev, katerega smemo šteti med Horthyjeve prijatelje. Zanimivo pa je, da je njegovo drugo potovanje, v katerem se je kazal kot nekakšnega samo-izgnanca, navidezno financirala Horthy jeva vlada sama. Poleti leta 1941 se je pojavilo to vprašanje v enem komitejev madžarskega parlamenta. Ministerski predsednik Bardossy je izjavil v imenu vlade, da je .bil znesek od dolarjev 15,000, ki je bil izplačan Eckhardt-u potom Nacionalne Banke, potrošen v nadi in prepričanju, da bo deloval v prid madžarskhn interesom v inozemstvu. To pa se je zgodilo kljub temu, da je bilo že prej objavljeno, da je bil "kaznovan z izgubo svojega državljanstva," ker je deloval na škodo interesov Madžarske. Zdaj, vsi ti Horthyjevi možje trde isto stvar, namreč, da je Horthy ujetnik. To je torej, kar je Horthy hotel, da verjameti Velika Britanija in Amerika. Toda preveč je dokazov proti temu. Prvo je dejstvo, da Bela Imredy, madžarski nacistični prvak in Horthyjev politični nasprotnik, ni dobil predsedništva vlade. Za Hitlerja pa bi bil Imiedy popolnoma naravni kandidat, prav tako naraven kot Quisling na Noweskem—ako bi se bil Horthy zares postavil Nemcem po robu. Kralj IVlatj až Videl sem tako razločno, kakor zdajle tebe vidim, tovai ia — Videl sem kralja Matjaža, ko je sedel na svojem visokem prestolu od jekla. Dvorana je bila prav tista, ki jo poznamo : nizka, mračna in sila prostrana, tako da nikjer ni bilo ne zidov, ne kotov; za vsako vrsto sivih stebrov se je v noč in hlad razprostrla druga dvorana, še večja od prejšnje. Nikjer ni bilo ne baklje, ne sveče, pa vendar so tihe luči prepletale mrak, kakor da bi poletavale bele vešče tik pod stropom. Bil sem med njimi in nisem bil; njih težko sapo sem dihal, njih bela lica sem videl in njih rdečo kri; pa vendar je bilo tam, zdi se mi, le moje breztelesno srce. Na tem svojem jeklenem prestolu je sedel kralj Matjaž, visok in silen. V obraz je bil hudo bled, pod širokimi čeljustmi so se bočili valovi mogočne črne brade; oči so ležale v globokih jamah in so gorele z motnim plamenom; orjaške'pesti, nagosto porastle, so počivale na hrastovi mizi, pripravljene, da se vzdignejo. Tako je sedel kralj Matjaž in tako so sedeli, sloneli in ležali tudi vojščaki njegovi; nobeden se ni ganil, ali nobeden ni spal, kajti vsaka ura bi lahko bila tista,- ki je bila oznanjena pred tisoč leti. V motnem plamenu oči Matjažih in njegovih vojščakov je bilo napeto pričakovanje. Kakor da se je bil kazalec na uri pomaknil tik do dvanajste in da vsak hip udari kladivo na zvon. Vse pesti, mogočne, so čakale trdo stisnjene, rla se razklenejo tei zgrabijo za meč. , Zapihal je hladen nočni vetčj", kakor da go se bila nekje v daljnem mraku od-pi'la nevidna vrata; črni valovi Matjaževe brade so se vzdramili in so zašumeli; plamen v njegovih očeh je zaplapolal in je bil svetlejši. V dvoiani se je piikazal čuden, človek, kdo ve kako in odkod; stal je nenadoma pred hrastovo mizo kralja Matjaža. Obiaz mu je bil ves polit s krvjo, da ga je bilo komaj razločiti; s krvjo in blatom j- bila pokrita obleka, raztrgana v cunje ; levi rokav mu je visel ohlapno nizdol in je bil prazen. Tak je stopil med voj-ščake Matjaževe in ni rekel besede; koj jim je bil enak, stal je med njimi tiho in nepremično, tlesnico sključeno v pest; in v temnih očeh se mu je užgal plamen velikega pričakovanja. Prišel je drugi; ta je prišepal ob berg-Iji, ker je imel eno samo nogo; storil je takisto, kakor prejšnji. Za njim se je takoj prikazal tretji; in ta je, čudo preču-dno, nesel lastno glavo v naročju; glava je bila okrvavljena od strnjenih las do čeljusti, toda živela je, oči so gledale ne-zastite; in komaj je stopil med tovariše, je vzdignil glavo ter jo postavil med ramena. Ta čuda sem gledal in se nisem čudil; zdelo se mi je, da se vse vrši po pravici, kakor se drugače ne more vršiti. Tudi se nisem čudil, ko so prihajale dolge procesije od vseh strani; procesije, kakor jih človeško oko še ni videlo. Ni še videlo toliko krvi, bolečine in trpljenja. Tiho so prihajale procesije, iz ust ni bilo glasu, tudi koraka ni bilo čuti — tisoč zrf tisočjo molčečih senc, ki so vse imele živa telesa, imele oči, ki so gledale, srca, ki so utripala. Procesijam ni bilo konca; noč jih je brez nehanja valila iz mračnega svojega naročja; in ta noč, mislim, da je bila daljša od leta. Dvoraim se je širila in l azmikala v neskončnost, da je bilo za vse prostora. Kralj Matjaž se ni ganil, tudi ni trenil s plamenečim očesom, ko je gledal, kako je bil njegov tabor že prostran, kakor ob sodnjem dnevu dolina Jazafat. Tej strašni noči, v njeni tišini še strašnej-ši, ni bilo kraja; polno leto je bila dolga in že se je prelila v drugo, prelila v tietje.. Brezštevilne legije obrazov sem videl, toda razločil in spoznal sem jih vse do zadnjega, v bližini in temni daljavi; kajti kakor so bila lica okrvavljena, so se bleda svetila iz mraka, velikim belim veščam podobna. Ni ga Človeškega obraza, da bi ga ne bilo med njimi, vojščaki Matjaževimi. Mladeniči nežni, golobradi, komaj lesenemu konjiču odrasli; moški zagorelih lic, močnih čeljusti in resnobnih oči; sključeni starci s povešenimi sivimi brki in košatimi obrvmi. Bilo pa je vmes tudi veliko število žensk, mladih in lepih, starih in zgrbljenih; in bili so vmes otroci, ki so pravkar shodili, celo dojen-ce tem videl v naročju mater. Zbrali so se bili od vseh strani in krajev tega sveta; kolikor je narodov zemlja lodila, vsi so bili tam, so čakali v taboru kralja Matjaža ure oznanjenja. Nisem videl samo belih obrazov, temveč tudi rumene, bronastorjave in čisto črne. Kakor pa so si bili obrazi različni po rodu in plemenu, po letih in oblikah, nekaj jih je družilo, kar sem občutil v srcu, ko sem jih gledal, ali kar se nikakor ne da razložiti z besedo. Ni bila samo strjena, črna kri, ki je bila njih vseh, vojščakov Matjaževih, očitno znamenje. Bilo je vse kaj drugega in vse kaj več — kakor da je vsaki med njimi nosil na dlani svoje živo, trepetajoče srce. V tem srcu je bil spomin na bolest, do zadnje pekoče kaplje izpito, na. nezasluženo, nezaslišano goije, na brezbožne krivice, na kazen brez greha in sodbe, na sramoto in ponižanje, na ošabno poteptano ljubezen, na ■ izdajo zvestobo in ogoljufano zaupanje. Ali nad vsem tem črnim jezerom grenkobe—in iz jezera grenkobe se je bila ro-dila—je neugasljivo sijala mirna luč pričakovanja, močne, čiste vere v tisto veliko uio, ki je bila oznanjena. To je bil človek, bičan in oropan, ponižan in osramočen od krivice. To je bil vojščak kralja Matjaža. Črni strop se je razmaknil, zasvetila so se nebesa, vzdignil se je silni kralj Matjaž in — Ničesar nisem videl več. Kdaj in kje je bilo vse to? Kdaj bo in kje? — petdeset dek ali petsto gramov. Kilogram ima torej tisoč gramov. Torej ima en funt pol kg ali petdeset dek ali pesto gramov. Na vsako unčo pa vzemimo po tri deke ali trideset gramov. Pri merah za tekočine vzemimo en kvart za on liter. Pint bi bil potem pol litra in pol pinta — četrtinka. Ameriška šala ali čaša velja za četrtinko. Zastran pregleda v številkah: 1 kg = 2 funta. 1 dekagra^ (dkg) = ena tretjina unče ali 3 dkg na eno unčo. 1 g je deseti del ene deke in jih gre torej 30 na vsako unčo. 1 liter (1) je en kvart. pol litra je en pint. četrt litra je pol pinta. Da se ne bo katera izgovarjala, da je poprej vse merila na šale in žlice moramo povdarja-ti, da spada danes vaga v vsako kuhinjo. SKRAl 7 i Župljan: "Kako je župnik, da imate ga, sami ste pa tako s ^ ^ Župljan: "Konja mene pa župljani." krmi® ■ Mohovt: "Rekli ste I«,' oče mladenke, ki poročiti, ni več p,(ii ^ Dragulje kuhajo v medu Na Holandskem bo že dalj časa delali poskuse, da bi ugotovili natančneje učinke, ki jih i-ma velika vročina na dragulje. Spreminja jim barvo in sijaj in to večinoma na bolje. Pri omenjenih poskusih so u-goto vili, da je učinek vročine posebno izrazit, če se dragi kamni prekuhajo v medu. Posebno a-hata po tem kuhanju skoraj n |Več spoznati. Njegove žilice se nasrkajo medu in barve mu postanejo zavoljo tega krepkejše. Tudi topaz se znatno spremeni, rmeni topaz dobi n. pr. rožnat sijaj. Cirkon postane čistejši in sliči diamantu. Tudi diaiiiant sam se spreme, ni, po obravnavi z medom dobi poseben sijaj, ki cika na rdečkasto, toda ta sprememba traja le nekoliko dni, med tem ko se o-stali dragulji spremenijo za daljši čas ali pa za trajno, vsaj kolikor je bilo mogoče doslej dognati. . Zdaj pa sem izvedel, ® tri leta sedi v ječi." Klobuštrin: "No, vejte, ali je to sploh •1 . Gasilski poveljm'^' zdaj ti rečem poslednJ' drži ravno!" .jj;' , Gašper: "V uh ne Gasilski poveljnik: pri vojakih, Gašper, b' tako govoriti." 4 če bi bili Gašper: kih, bi tudi ti ne bil po line' Anekdote O merah in vagah Evropa in ves ostali svet ima že davno metrski sistem jio katerem so urejene vso mere, va-ge, daljave itd. Poleg Anglijo je samo Amerika, katera ima se vedno hvoje funte, čevlje, milje in drugo. A še vsa Amerika ne — Washingtonska vlada n:' primer ima v vseh dvojih uradih in zuvodih metrski sistem. Znano je tudi, da se vsi veliki računi vodijo po metrskem sistemu, potem se pa vsote premene na ameriško domačo mero ali vago. Eno je gotovo: metrski sistem I jo lako lahek, umljiv, da se ž njim hitreje računi na pamet, kakor moro dober strokovnjak z drugimi sistemi na papirju. Vzemimo samo meter in jard. ; Meter ima deset deci metrov, po-I tem ta deset centimetrov in zopet ta deset milimetrov. Zdaj pa razdelimo jard. Ta ima tri čevlje, vsak čevelj .12 palcev in I vsak pylec je razdeljen na šest-: najst delov. V "Času," ki je izhajal poprej v Ameviki, je bilo vse pisano v Gospodinjskem oddelku po običajni ameriški ljudski meri. Danes je v kilogramih, litrih — torej v metrskem sistemu. Ni treba, da bi se prestrašile naše ameriške žene zavoljo tega. Boljše je vzeti si par minut časa, pa pregledati razlike med obema merama, iiakor pa postati nevoljon in reči: ne razumem tih dek. Zato hočem danes dati nekaj navodil, kako je ena mera in kako druga, če par-krat pazno prečitate to, pa boste vedeli za vselej. Vzeli bomo okroglo mere, ker so razlike tako majhne, da ne pridejo v poštov pri kuhi. Torej: En kilogram, okrajšano kg. I ima dva funta. Nadalje: en kilogram se deli na sto dekagramov ali dek in Žena (obuja s?on^' danes je minilo 10 ko si me na kolenih P bi izgovorila besedo, srečila za vse življei^J® Mož: "No in ti si la prav napačno besi ¥ od' Pripovedovali so ^ sandru Dumasu. "Vsi so zboleli, princi, vse princese, "In samo Vatout J® "Samo Vatout. "Uh, ta hinavec P' * • -ivf Balzac je bil E! čimer^so ga ve•' se je sredi odi'S in hodil le po da ne bi tajnik^ ' 1944 enakopravnos'i' KTIIAN 3 elikonočna priloga "Enakopravnosti SAVa - NEKDAJ ^^ažna cesta Silna dar reka, gigantska, kaši ®Penjena dere in podira, in S'lEe nova pota, odnaša tod ^ "aplavija tam. Silnejša je kot ogenj. Večna je. Vse v J w okrog nje se neprestano ^■^Java, ona ostaja. Veličast-JG se, kadar se vsa majhna in pretaka po strugi ^lEe in vijuga preko sočnih 2 Vasicami in mesti aU ka-'ita ^ dnu skalnega ko- Dg Strmijo vanjo visoke ste-gg ® skrivenčinimi drevesi ter spreletavajo ptice. Vert slaba ali usmiljena, kar 7 ^ njej ali nad njo, je kot nikoli izrečena, težka D; '■'Vtlost gradi 5o vest, nakana, drget, jemlje, zida in razdira, ruši, kot da je razum- in bom" bitje, ki ga nikoli ne '"^zumeli. V njej so tisoč-tud* Izkušenj, v njej je modrost Dajb kadar se nam zdi tigji brezumna. Daje, čeprav "a v jemlje. Vedno je kdo ra . od nje živi ali umi- Reka i tefih J® usoda krajem, po ka-fiojjj,. preliva. Usoda telesa in "jen'h kot usoda duš ob kot' ^'^^ovih. Reka je tako .^"^Ija, kot zrak ali svetlo-iloj,. toplota, življenje samo. '^Pod ' potok, žuboreči vir dfQjj '^ahovite skale ali p a den ^ blap, zgubljen in nevi-kako — del stvarstva ka Qt i^ta večnostna sli- S^inu ^ ^^^azdružna, drug dru-,in ot ^^^etek in konec. Poeziia je bila Sava stvar-tigg ^ večji meri kot danda-Ho ijj Za zvezo med domovi-Vaii T so se posluže- "gfQ^^^bljanice — Navporta ali Od Ve, *0?^® nosečega" toka in Sa-Ogleja do Vrhnike so Savi Saii svojo kulturo, vna- ' SVojf - je prišel propad impe-do I'i jjj ^ Cesto ter po Ljubljani-iti (jjjj prihajali do Donave bishio'.'' 11. stoletja so div-'a sy vihre in reka je drve-poiti pota brez haska. Divja, bfo^^ nevarnih brzic je So y ^tvu le uporno služila. Tu Šele 16. in 17. stoletja, ke spoznajo važnost re-šujg. P'^odiranje armad. Izbolj-Let' ^^^^^irajo, toda za silo. ^ 1717 postane Trst pro- sta luka. Razmahne se brodar-stvo. Od Trsta in Reke drži odslej tudi vodna pot proti Dunaju in dalje. Nekaj let kasneje, leta 1725, je general Schmettau pregledal s svojimi inženirji vso reko do Beograda in podal poročilo, kaj, kako in kje je treba izboljšav, regulacij. Ljubljanica je tudi takrat tekla leno, poplavljala barje. Ob bregovih so zasadili hraste in bukve, ki naj bi varovale bro-dove pred viharji, za časa poplav pa, ko se je barje spremenilo v eno samo morje, naj bi nasadi na obeh bregovih kazali varno smer korita. Odstranili so iz struge nevarne kleči, čeri in druge ovire. Zgradili so drage vlačilne poti za potezanje brodov proti toku. V tem oziru je bilo največ storjenega v zasavskih tesneh, ki se začenjajo pri postaji Sava ter segajo do Zidanega mostu. Povsem drugačne so bile razmere v slavonskih ravninah. Tam je bilo korito nizko, širše, razcepljalo se je v številne rokave in rokavce v teh so nastajale naplavine, usedline in bro-dovi, ki so morda po spretnosti brodarjev v tesneh ušli ostrim skalam, so tu pogosto nasedli. Tudi tu so storili, kolikor se je pač dalo. Brodniki so morali z dolgimi drogovi sami rušiti in odstranjevati nastale naplavine. V tesneh pa so predstavljale najnevarnejšo oviro brzice, slapovi, ogromne skale, ki so se zvalile z visokih bregov v sredo struge, ter ožine kjer so spretne roke komaj rešile dragoceni tovor in življenje brodnikov. V tej dobi je bilo napravljenega mnogo regulativnega dela prav v tesneh, kot na primer v Ber-dajsovem grabnu, pri Koritniku, v Renkah in drugod. Razstrelili so nevarno. skalovje, napravili 4072 klafter — (2737 metrov) vlačilne steze, za volovsko vprego, da so potegnili brodove proti toku do lažje zmagljivih tokov. Za to pot so obstružni posestniki morali odstopiti svet v širino treh klafter, skoro 6 metrov sveta, ki so ga morali vključiti v vlačilno pot vzdolž reke na obeh straneh. Nadzirati so morali in vzdrževati vsak svoj odsek ter skrbeti za utrjevanje obrežja, ki je moralo biti zasejano z belo vrbo, katere korenine, kot je znano, izvrstno vežejo zemljo. če je kdo pot zanemaril, je mamo podrobne zapiske. Zado- neke širine izsekali gozdove in moral odstopiti še nadalje trijstuje naj navedba, da so tu ko klaftre. Vsa regulativna dela, rito nekoliko poglobili, regulira-za katera je napravil načrte inž. j li ter s tem omogočili vsaj bro-poročnik Ernst W. Durchlasser,j du, da je olajšan tovora, ki so so stala težkih , 200,000 goldi- j ga morali znositi na drugi ko-narjev. V niz raznih, s to vsoto j nec brzice, brez resnejše nevar-izvršenih naprav spada tudi 480 j nosti minil deroči predel. klafter (855 m) dolgi kanal na Istočasno v letih 1736 do 1737 Ljubljanici blizu Vevč, ki je i-mel devet zatvornic. O njem i-mamo strokovno poročilo izvedenca Tobije Gruberja, ki pravi, da se ta kanal za brodarstvo zaradi številnih zatvornic ni ob-nesel. Za Gruberjevega časa je bil ta kanal že popolnoma razsut in opuščen. Načrti za obnovitev pa so zaspali v fasciklu. Leta 1737 je ogromen zemeljski usad pri prusniku, kjer stoji dandanes blizu Zagorja Potio-rekov gradič, savsko strugo skoro zajezil. V tem nekako 450 metrov dolgem predelu je zaradi tega nastala ena najbolj nevarnih brzic, ki še danes našim kajakašem kakšno neprijetno zagode. Sava je tu "na jezu", brzela s hitrostjo 3.5 do 4.0 m na sekundo. O delih v tem odseku i- so zadovoljivo odstranili tudi brzice pri Zidanem mostu, v Renkah in nevarne skale med Renkami in Zagorjem. Zgradili in mestoma v živo skalo preložili so tudi vlačilne steze. Vsa ta dela so služila smotru, poživiti trgovino in vojaškim transportom med kraljestvom Ogrskim, Hrvatsko, Slavonijo in Srbijo ter Jadranskim morjem in Italijo. Vzdrževalni nadzornik Anton Hauptman je moral vsako leto po dvakrat pr-egledati vso pot in sicer po spomladanskem rn jesenskem deževju od Vrhnike do hrvaške meje. V pomoč mu je bil izvedenec za kanalje in zatvornice Štefan Sili. Zaradi varnosti prometa in trgovine so med Brodom in Gradiško na obeh straneh do postavili stražo. Deželni glavar grof pl. Auers-perg je doložil tovornino, ki je znašala za vožnjo do Kleč ali Kašlja 15 goldinarjev nemške veljave, računano s postaje Mokrice pri Brežicah, in 9 goldinarjev od Račice pri Zidanem mostu do Kašlja. Pozneje je bila tarifa precej nižja. Sleherni, ki je prihajal z natovorjeno ladjo ali ki je uporabljal stranska pota, je bil dolžan, da se je prijavil v Račici, kjer je plačal predpisano vodni-no ali vodni col. Prejel je boleto ali uradno potrdilo, ki jo je moral na poziv pokazati nadzornim organom. Mitničarji so bili spočetka v Litiji, na Prusniku in v Račici. Pozneje, koncem 18. stoletja, so mitnice pomnožili. Glavni u-radi so bili v Zalogu, na Prusniku, v Jesenicah pri Savi (onkraj Krški), vmesne mitnice pa so bile med drugimi v Krškem, Račici in Zagorju. Vlačilna pot pa ni služila zgolj brodarstvu, temveč tudi (Dalje na 4. strani) Vesele velikonočne praznike želiva vsem Slovencem in Hrvatom! MR. & MRS. AUGUST F. SVETEK ^^dar je kaj narobe z vašimi vodnimi cevmi, po-icite nas. Vedno garantirano delo. j@ MICHAEL CASSERMAN V\ Plumbing-, Heating and Repairing 18700 Shawnee Avenue IVanhoe 3877 želimo vesele velikonočne praznike vsem! CARL RIHA V Krojač 15312 WATERLOO ROAD Delamo nove obleke in popravljamo stare / Čistimo in likamo Vc,s.. velikonočne 'praznike in obilo piruhov želimo r - vsem prijateljem in znancem! 478 EAST 152nd STREET SJ50ffi^<&\feSJSJSOfcS3SiS5feS CLEVELAND, OHIO Želim vsem vesele velikonočne praznike JOSEPH PERME 15515 Waterloo Road Slovenski krojač Izdelujemo moške obleke po najnovejšemu kioju. Trpežno in fino obleko dobite po zelo zmernih cenah v vaše zadovoljstvo I#I! .1'®;!. 'T@=rrT(ig) Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! MANDEL HARDWARE COMPANY 15704 WATERLOO ROAD IVANHOE 6632 Polna^ zaloga barve za zunaj in znotraj. Umetna gnojila. Travno seme, vrtno orodje. Velika izbera gramofonskih plošč — slovenske — hrvatske — ameriške, kakor tudi-v vseh drugih jezikih. John Bukovnik ^as slikar 162 East 183th Street IVanhoe 1166 SE PRIPOROČA VSEM ZA NAKLONJENOST Vesele velikonočne praznike želim vsem rojakom in prijateljem VcfiPlP velikonočne praznike in obilo pinihov Selimo vsem prijateljem in znancem! FRANK PAUIIN Zanesljiva postrežba za avto Izvrsten ATLANTIC gasolirt in olje Vogal East 61st in St. Clair Avenue ENdicott 9104 MOLLY'S TAVERN 7508 St Clair Avenue Pri nas vam postrežemo z dobrim pivom, vinom in žganjem in finim prigrizkom. Se priporočamo za obisk Vesele velikonočne praznike želimo vsem obiskovalcem in prijateljem! M. FUCie, lastnik GEO. KOVACK 6314 St. Clair Avenue v Hrvatskem domu Brivnica Vesele velikonočne praznike želimo vsem obiskovalcem in prijateljem! Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! ANTON STANIČ F" 1225 NORWOOD ROAD — HENDERSON 9061 Polna zaloga grocer i je in mehkih pijač. Se priporoča. Vesele velikonočne praznike želimo vsem. MODICS CAFE 6201 ST. CLAIR AVENUE Izvrstno pivo, vino in žganje HEnderson 9103 MR. & MRS. L ZUPANČIČ 1140 EAST 67th STREET Grocerija HEnderson 0336 Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Se priporočamo, da si nakupite dobre grocerije pri nas. Imamo veliko izbero. MR. in MRS. ANTON PETKOVŠEK 965 ADDISON ROAD HEnderson 4893 žganje — pivo — vino Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Pri nas boste vedno dobro postreženi kolikor nam dovoljuje vojna postava, in upajmo v skorajšnjo zmago U. S. A. lOSEPH TREBEČ Meat Market 1423 EAST 55th STREET HEnderson 1559 ANDREW RUZIK 6704 ST. CLAIR AVENUE ' Brivnica Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! JOE ZALOKAR 911 ADDISON ROAD Gostilna Pri nas dobite vedno dobro pijkčo, 6% pivo, vino in žganje ter dober prigrizek. Ob priliki se oglasite pri nas in postregli vam bomo najboljše. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! STRAN i. "ENAKOPRAVNOST" 4. aprila. Najboljši sladoled dobite vedno pri nas. Se toplo priporočamo za naklonjenost. FRANK LAURtCH 15601 Holmes Avenue Vesele velikonočno praznike in obilo piruhov belimo vsem 'prijateljem in znancem! 9 OBIŠČITE NAŠO GOSTILNO na 16901 Grovewood Avenue Našim gostom bomo vedno postregli z dobrim svežim pivom, pristnim vinom in žganjem ter okusnim prigrizkom. — Odprto do 2:30 zjutraj. Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem! JOSEPH & FRANCES KERN VENETIAN BLINDS CUirrAIN RODS ST. CLAIR WINDOW SHADE CO. 6532 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 3154 Window Shades and Wall Paper Shade Manufacturers and Cleaners Frav vesele velikonočne praznike želimo vsem RUDY'S MEAT MARKET 4506 Superior Avenue HEnderson 8638 AGNES BUKOVEC Veselo velikonočne praznika želimo vsc7n.' Se priporočamo, da si nakupite pri nas najboljšega, svežega in doma pi-ekajenega mesa. ANTON IN ANČKA LUZAR 6723 ST. CLAIR AVENUE Gostilna Pri nas dobite vse vrste dobro žganje, dobro pivo in vino in dober prigrizek. Ob priliki se oglasite pri nas Želimo vesele velikonočne praznike vsem! KOMIN'S PHARMACY 6430 ST. CLAIR AVENUE — Vogal Addison Road Slovenska lekarna — nasproti SNU želimo vsem našim znancem in prijateljem vesele velikonočne praznike, ter se priporočamo za obilen obisk. PETER KEKIC 6622 ST. CLAIR AVENUE Gostilna Želimo prav vesele velikonočne prur.nikc vsem obiskovalcem in prijateljem! Pri nas dobite vedno dobro vino, pivo in žganje. Se pri])oi'očamo za nadaljni obisk. Vesele velikonočne praznike želimo vsem! CENTURY TIRE SERVICE Joseph Dovgan; lastnik 15300 Waterloo Road Vogul Calcutta A\'e. Telefon: KEnmore 35:>6 Imamo vse potrebščine za vaš a\ l:omobil. Licenci-rana postaja za pregled tajerjev. SAVA - NEKDAJ VAŽNA CESTA (Nadaljevanje s 3. str.) kot pot, na kateri so pobirali j popotni denarčič od pešcev in j vozov. Od Zaloga do Krškega sij moral plačati 34 krajcarjev, odj Krškega do Siska pa goldinar, 80 krajcai'jev. V Prusniku je u-! prava zgradila velike hleve zai vole ter vse skupaj oddala v j najem. ; Marija Terezija je določila to- i vornino od centa (Sa cent) od Siska do Krškega na 13 krajcarjev, od vedra (Sa vederu) pa 13 krajcarjev. Poklicni brodniki, brodarji ali ladjarji so potrebovali za to pot debelih o-sem dni, od Krškega do Zaloga pa šest dni. Zaslužili so od centa 11, od vedra 11 in pol krajcarjev, za drugo pa 25 goldinarjev; navzdol od Zaloga do Krškega 5 goldinarjev 55 in pol krajcarja, odtod do Siska pa 26 goldinarjev. Brodarske sodne stvari je o-bravnaval urad na Prusniku, ki je bil podrejen okrožnemu uradu in deželnemu glavarstvu v Ljubljani. Za udobno prevažanje so zgradili tudi skladišča v Zalogu, v Krškem in v Sisku, či-jih upravniki, "speditorji", so bili podrejeni in odgovorni uradu na Prusniku. ' Na Ljubljanici so vozili dokaj: veliki brodovi, ki so imeli do ■ 300 centov nosilnosti. Ljubljanski magistrat je leta 1564 kupil devet takih brodov za 9 tisoč goldinarjev. Za les takega bro-da so zahtevali leta 1598 mimo 90 goldinarjev še suknjič iz dobrega blaga (lodna). Manjši j brodovi z nosilnostjo 40 centov: so imeli obliko v dolžino potegnjenega korita in so bili last ce-: ha "Malih brodarjev". V tem ce-: hu je bilo okoli leta 1599 na! Vrhniki 60 brodarjev, na Igu, v Podpeči in Ljubljani pa po trideset. , Za Časa Valvazbrja so broda-; rili po Savici čalni, ki so bili po-' dobni svinjskim koritom, iz česar je omenjeni zgodovinar ina-; čil na ime Sava (korito — Sau-! trog, torej Sau — Sava). ; Ravnala sta ga dva človeka, ■ nosilnost čolna pa je bila 30 cen-1 tov. ° - , Ko pa je postala Sava z regu-: lacijo plovnejša, je dobil brodič j smotrenejšo in lepšo obliko. Ri-| lec se je spredaj v lahnem loku dvignil v višino moža, na krmi pa je bil nekoliko ožji in manj; zvit. i Skušali so sicer uyesti še kako drugačno obliko, toda ved-, no so se vrnili k stari, ki je na-1 ravi reke še najbolj odgovorja-la. Gabrijel Gruber je na primer poskušal celo z jambori in jadri, pa je ustrelil mimo. V tej dobi so prevažali v glavnem vino iz Hrvatskega in z Dolenjskega proti Ljubljani. Vojne v Evropi, tako na pri-, mer turška vojna 1788 in sledeče leto vojna med Francijo in Italijo, so dale tovorom na Savi drugo vsebino. Gabriel Gruber je predložil leta 1784 načrt za temeljito in sistematično regulacijo Save v etapah. Njegovo delo je po veČini izvršil Ljubljančan Jqžef Šemerl (roj. 1752) Šemrlovi načrti so savsko struge temeljito spravili v red. Njegova delavnost je segala tja do Zidanega mosta. Promet se je pocenil, kar kaže najbolj, da je državni erar pri vojaških transportih v času od 1. julija 1799 do zadnjega junija 1801 prihranil 156.368 goldinarjev na vozninah. Uredba z najvišjega mesta 11. julija 1803 je naročila, da se regulira Sava tako, da se bo lahko vršil promet z velikimi ladjami. To naročilo pomeni začetek in izvedbo številnih in važnih naprav, proti katerim so prejšnje skoro iprača. V glavnem je bila temeljito preurejena vlačilna pot skozi do hrvaške meje. Višek v tem sklopu dela, ki se je vršilo z nekakšno mrzlično navdušenostjo, je pod cesarjem Jožefom II. silna ideja, ki bi zvezala Jadransko morje in glavno mesto monarhije z mrežo vodnih poti. Do izvedbe tega velikega za-snutka sicer ni prišlo, toda povzročil je, da so kot pripravo začeli regulirati vse večje reke bivše monarhije tako na primer Kolpo v sklopu s Savo, Savinjo, Dravo in Muro. Načrt je bil za tisto dobo nezaslišan in bi še danes predstavljal mobilizacijo kapitala in delovnih sil za celo desetletje. Proračun te smele transalpin-ske vodne zveze z osrčjem monarhije je znašal nad dva milijona goldinarjev. Prav zaradi ogromnih stroškov in nekaterih drugih nepremostljivih zaprek je ta genialni zasnutek, ki ga je mogel uatvar-iti predrzen duh, podlegel večno veljavnim zakonom možnosti. Tem bolj pa so se oklenili nadaljnje regulacije Save. Kmalu je lahko pripeljal ogrski brod, barcella, 800 do 1000 centov tovora do zagrebškega mostu in celo do že, omenjenih Jesenic. Okoli leta 1800 je plul miriTO Siska že brod s 5000—6000 centi do Donave. Od Jesenic na kranjski meji so priplule kranjske "domabase" z blizu 300 centi tovora do same Ljubljane. Ta-čas so začeli ploviti tudi po Savinji do Celja. Dotlej so prevažali po Savinji navzdol le v glavnem sodčke z apnom na splavih. Hitrost človeške govorice Po statistiki nekega norveškega psihologa govore Francozi najhitreje. Nemec izgovori v minuti okrog 250 zlogov, Francoz pa v istem času približno 100 zlogov več. Anglež spravi na minuto samo 230 zlogov iz sebe, Rusi so še počasnejši, ker izgovore povprečno kvečjemu 200 i zlogov. i Takoj za Francozi so na vrsti | i Japonci, ki se ponašajo s 310 ! zlogi v šestdesetih sekundah. — Kar se tiče jezikov primitivnih : ljudstev, pravi Norvežan, da jih : belokožci deloma bolje in hitre-i je govore kakor ta ljudstva sa-; ma, ki so v govorjenju večinoma malo počasna, čeprav bi se i našemu človeku to govorjenje j zdelo pravo hitro klepetanje. PRAVILNO RAVNANJE Z VOLNENIMI REČMI Volnenih nogjrvic, rokavic, žemperjev nikoli ne peri v vroči vodi, kakor tudi ne volnenega blaga, trikoja in podobnih reči. Zato si pripravi vedno mlačno vodo, in to precej vode, ker moraš take reči tudi izpirati le v mlačni vodi, če hočeš, da bodo res dobro in pravilno oprane. Topla ali celo vroča kakor tu- j di mrzla voda škoduje volni. 1 Posebno pletenine se pri pranju -kaj rade uskočijo, in to pravi zaradi napačnega pranja. j Tudi pletenin in volnenih o- j blek pri pranju ne ožemaj, tem-1 več samo otisni in jih pusti naj-! prej, da se malo odtečejo. Nato ' jih zavij še v brisače, da tako j osušiš vse blago. Pletenine nato raztegni v pr- j votno obliko, obesi na obešalnik i in na prepih, da se dodobra po-! sušijo. Volnene tkanine, katere mo- -I ras zlikati, pa likaj še vlažne in ; vedno narobe in ne na lice. Tu-1 j di svilenih tkanin ne peri v vro-' ; či ali mrzli vodi, marveč vedno; ! V mlačni. i Če hočeš, da se bo oprana I svila lepo svetila, dodaj zadnji 1 vodi kocko ali dve sladkorja. : Sladkor moraš dobro raztopiti in zmešati, da se v vodi pravil-: no razdeli, ker sladkor tkanino ; hkratu malo poškrObi, pa se svi- i I la potem lepše da zlikati. | Da se škrobljeno perilo sveti, | primešaj k škrobu malo borak-: sa in nekaj zrn soli ter dobro | , zmešaj, da se oboje stopi. Zato | je najbolje, da najprej raztopiš; sol, potem boraks in nato šele ■ škrob. niuH Na seji Academic Francaise' , je Viktor Cousin ves navdušen ponosno izjavil; "Propadanje francoskega je- j zika se je začelo leta 1789." ; "Ob kateri uri, če smem vprašati?" je povprašal pisatelj Victor Hugo. V w w v v Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem Double Eagle Oottling Oo. JOHN POTOK AR, lastnik 6511-19 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 4629 Kaclar potrebuje vaš avto popravila ali obrnite se do nas. Delo točno in jamčeno. I sf/« pevcem, slarftem in kulturnim delavcem ter jim odjemalcem želim veselo velikonoč! m »SEME'S CAFE« 6507 St. Clair Ave. LOUIS SEMB; lastnik MRS. ROZI ZDESAR 687 EAST 200th STREET IVanhoe 3788 Polna zaloga bai v za zunaj in znotraj Sedaj bo čas za bar\ anje. Mi imamo najboll^® barvo kakor tudi vsakovi'stno vrtno orodje. ^ Vesele velilconočitc praznike želimo vsem *L odjemaleem in prijateljem! M«. & MRS. lOUlS OSWALD 17205 Grovewood Avenue IVanhoe 7618 Želiva vsejn odjemalcem in prijateljem vesele veli^^ nočne praznike in se priporočava za naklon jciio^^- THREE CORNERS UFE" 1144 East 71st Street A. KAVCNIK — J. LEVSTIK Goodidts wL|9 • iLa Vesele velikonočne praznike in obilo /nriihov vsem prijateljem, in znancem! ' • L- J F"' Priporočamo se, da nas obiščete za praznik^- stregli bomo z dobrim ])ivom, žganjem in vino"'' okusnim ])rigrizkom. Vsem mojim odjemalcem se iskreno zahval.)^' %a naklonjenost in se prii)oročam v bodoče. Prav vesele velikoiujčnc praznike želi vsem OGRIN'S SHOE HOSPITAL ANDREW OGRIN, lastnik 18508 Shawnee Avenue jetii Vesele vclihonoetic praznilcc želi vsem odjcuiul^^^'"'' p)'ij(ilcl.jem in se priporoča FRANK KURE 16021 Waterloo Road in KEnmore 7192 lz\ 1 šujemo vsa dela, spadajoča kleinirski I'avljamo Cene zmerne. Popravljamo vsakovrstne forneze. Se pripu^'^^'' EAST 61 st ST. GARAGE FRANK RICH, lastnik Zelitno prav vesele- velikonočne praznike i obiskovalcem in prijateljem! bi''" •t) LJ* aprila, 1944 ENAKOPRAVNOST STRAN 5 J. METELKO, 0. D 6417 St. Clair Avenue v Slovenskem narodnem domu Vhod pri avditoriju ^eseZe velikonočne 'praznike želimo vsem odjemalcem in 'prijateljem! Prav vesele velikonočne praznike želita EMERY & LOUISE KRIZMAN NIGHT CLUB LIKER Pivo v zabojih — Odprto do 2.30 zjutraj JM 961 Addison Road ENdicott 9193 Standard and other Beers by the Case 5919 Prosser Avenue Grocei'ija in mesnica ^e&eZe velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Kdor hoče imeti za velikonoč kozarec dobrega vi-naj se oglasi pri nas. smsn BONDED WINERY 5303 St. Clair Avenue ^s&'eZe velikonočne praznike želimo vsem ohiskovalcern _____in prijateljem! "Where Qiialily Counts" 7108 St. Clair Avenue ENdicott 4770 A. A. BACH AND SON Vesela velikonočne praznike želimo vsem. odjenidlccm iv prijateljem! So zahvaljujemo za vuAo uakl(*i]jonoHt, in se pri-i^'oeamo v nadaljnjo naklonjenost. MR. & MRS. JOE BEUJ GOSTILNA 3304 St. Clair Avenue I tod tudi ime bolezni. Beri-beri j so začeli zdraviti tako, da so Poleg beljakovin, tolšč, oglji-! hranili bolnike z neolusčenim kovodikov, vode in rudninskih | rižem. Kmalu so seu pokazali C hronn Ž„ ugodni uspehi. Vzrok ozdravlje- nja so pripisovali posebni snovi v riževih otrobih, ki so jih na-zivali vitamine (vita—pomeni življenje, am in pa dušikovo snov). Ker so s temi vitamini ozdravili živčno bolezen beri-beri, so jih imenovali antineuri-tične vitamine (nerv-živec) ali vitamine B. Največ jih dobimo v rastlinskih semenih in sicer v kalčku svežih jajcih, glivicah kvasovin periferni semenski plasti, v kah, v staničnini živalskih jeter in možganov. V malih množinah se nahaja vitamin B v mleku. . Tudi skorbutu je vzrok ne- snovi uživamo s hrano še vita mine. Imenujejo se tudi akce-sorijne ali pomožne redilne snovi. Dobivamo jih v jako malih množinah s svežo zelenjadjo, sadjem, jajci, mlekom in mesom. Oni so edine organsko snovi, ki ne izgorevajo v telesu. Pomanjkanje vitaminov se javlja kmalu v raznih obolenjih in manjši odpornosti organizma napram infekcijskim boleznim. Značilno je, da že v malih množinah ugodno učinkujejo, dasi-'^a.vno kot viri energije ne pridejo v poštev. Lahko jih uživam v poljubni množini brez zlih posledic. — Natančno jih' še ni bilo mogoče raziskati, ker primerna prehrana. Na ladiah "iih Hn HqUAC Čo t-Jtorx . .... . _ ^ • jih do danes še niso mogli izo lirati m kemično razstaviti. Poizkusi so dokazali, da živalski organizem ne more proizvajati vitaminov, marveč jih in dolgih ekspedicijah so skoraj edino živilo razne konzerve. Torej samo prekuhana hrana. Vitamini pa so občutljivi za visoko temperaturo. Če je živilo se v mleku, maslu, ribjem olju ter rastlinah in sadju. Umetno hranjenim otrokom se izboljša rahitida v letnem času, ko imajo krave poleti svežo pašo in preidejo vitamini iz rastlin v mleko. V tolšči topljive vitamine imenujemo antirahitične ali vitamine A. Za rahitido obolelega o-troka je nemudoma peljati k zdravniku, ki odredi pravilno zdravljenje. Čim preje se bolezen zdravi, tem lažje so posledice ali pa sploh izginejo. Znanost o vitaminih napreduje z vsakim dnem. Na podlagi novih izsledkov se izboljšuje ljudska prehrana. Ta pa ne sme ostati le zanimanje in skrb posameznikov, temveč vseh slojev, da vzraste zdrav, čil in krepak rod. sprejema z rastlinsko hrano. | na njih še tako bogato, jih iz- Rastlina je nekak kemičen laboratorij, ki jih gradi. Znanost se je začela baviti z vitamini in njihovimi učinki šele v novejši dobi. Evropski narodi so uživali večinoma mešano hrano, vskd gubi pri dolgotrajnem kuhanju in sušenju. Ravno iz tega vzroka priporočajo zdravniki uživanje sirovega sadja in sirovih rastlinskih sokov. Lepo+ičje imate i doma v kuhinji Francozinje pravijo, da imajo | vse, kar potrebuješ za nego lepote, doma v kuhinji, odnosno v jedilni shrambi. Zato ni treba kupovati drago lepotičje. Kadar čutiš, da ti polt vene in de se ti začenjajo delati gubi- teea nri niih ni b^lo nnn-iti iy . ^Sodovinarji nam že poroča- ce, vzemi sveže masti in jo potega pri njih m bilo opaziti i/-1 jo o skorbutu za časa dolgo-! časi razerei Potem ii nrimešai premam , ki povamu Po-tnijm^c*kea%Lkojepnmam^|wdo30kap%kbemmjm^tmk. kovala prebivalcem mešana in ture ter dobro raztepi. Ko po- manjkanje vitaminov. Šele med vojno in prva leta po njej so se pokazale posledice neprimerne prehrane v raznih težkih obolenjih n. pr. skorbutu, pri otrocih, zlasti dojenčkih rahitfis. stane ta zmes mlačna, si namazi z njo obraz in jo pusti na o-brazu četrt ure. Polt si osvežiš in zravnaš gu- zlasti ki veža hrana. Skorbut se javlja v krvavitvah podolžne staničnine, rahljanju zob in krhkosti kosti. Če ni pravočasne krhke in »sni-.čn« pomoči, zgnije vse telo. To bo-! bice tudi s sirovim rumenjakom. nostorelnhm^I ^ ksci^', kakor že mnenje-!obraz m trat si lunij s td^oi ® svežo zelenjadjo in sad-j vodo in mastnim milom, oplakni' a po agi e. opazovanj, ^ jem. Tu so zasledili potom po-, ju s hladno vodo in dobro osuši razmh pmzkusov m izsledkov jizkusov antiskorbutične ali vi-j % brisačo. Nato razmaži po o ric»nm/-» .t O . :a_____:___"KT~I__• » . ^ * delimo vitamine 3 skupine: j tamine C. Nahajajo se v stanič-v vitamine A, B in C. ■ nini vseh svežih rastlin in v Nekateri znanstveniki razli-1 tkanini svežega mesa. V manj-kujejo še več vrst, ki pa so si: ših množinah so tudi v mleku. med seboj tako podobne, da jih, V začetku 20. stoletja se je je težko ločiti. ; razpasla navada umetne pre- Zdravniki na daljnem vzhoii, hrane dojenčkov. Z materinim so že več desetletij opazovali j mlekom črpa dete energijo in živčna obolenja, splošno oslabe-1 moč za vse življenje. Vsaka lost, nestalno hojo in slednjič j kapljica tega mleka je zlata onemoglost in smrt pri revnej-1 vredna. Žal, še danes ne vedo ših slojih. Dolgo si niso mogli matere tega ali pa opuščajo do-tolmačiti vira te bolezni in so'jenje iz komodnosti. Zato obole sprva mislili, da ji je vzrok in-1 dojenčki, ki so hranjeni večino-fekcija. šele z natančnejšimi: ma z umetnimi mokami in krav- raziskavanji in poskusi so za-1jim mlekom za tako zvano an-,„^,„, no, wuia^u ^u- sledili vzrok bolezni v pomanj-, gleško boleznijo ali rahitido, ki' suši. Ko je mJeko suho, ga"žmi-kanju vitaminov. Glavna pre- jim lahko pusti težke posledice ješ z vato, namočeno v močnem hrana revnega prebivalstva Azi- za vse življenje n. pr. ukriv- kamiličnem čaju je je ri&. Kakor je znano, se tajljeno hrbtenico, krive noge,| Za utrujene oči je dobra ku-lusci m pohra. S tem se od- dvojne členke na rokah in no- hinjska sol. Deni v vodo nekoli brazu in vratu dva sirova rumenjaka. Le po očeh ne smeš mazati. Potem počakaj pet do deset minut, ne da bi med tem govorila ali se smejala. To se pravi, da se obraz ne sme medtem prav nič gibati. Ko se rumenjak dobro posuši, ga zmij z mlačnim kamilčnim čajem. Čisti med, ki mu prideneš žličko limonovega soka, napravi kožo nežno in preprečuje gube. Zelo dobro za obraz je sirovo sveže mleko. Z njim si namažeš obraz zjutraj in zvečer ter pustiš, da se mleko na obrazu po- ko kuhinjske soU. Ta raztopina je najboljša kopel za oči in sicer stranijo otrobi, srebrna mreni- gah, takozvana kurja prsa, zo- ca, ki pokriva riž m z njo tudi j žen je medenice, kar je nevar- ___ I vitamine. Teh je največ tik za no pri deklicah, slabe zobe itd. devaš na zaprte oči obkladke, I lupino. Slabo hranjeno ljudstvo Za rahitisom oboleli dojenčki se namočene v tej vodi, in jih pu- j je umiralo za težko boleznijo, ki ne razvijajo normalno, so zelo stiš vselej 10 minut na zaprtih; io je samo nazivalo beri-beri, slabokrvni in podvrženi raznim očeh. ! , kar znači neko vrsto hindostan- infekcijskim boleznim. Primanj- Izvrsten zobni prašek si na-' : skih ovac z zibajočo hojo. Vsled kujejo jim gotove snovi — vi- praviš iz pomarančnih olupkov. : splošne oslabelosti bolnikov je tamini. Ti se tope v tolšči. Zato Te posušiš pri ognju in zdrobiš 1 opažati pri njih posebno hojo, jih dobimo največ v rastlinskih v prah. Pridaj malo zmlete kre* I ki sliči oni omenjenih ovc. Od- in živalskih tolščah. Nahajajo de in prha zdrobljenega rmana. Vesele velikonočne praznike želimo vsem i Vogal Cherokee Avenue in E. 185th St. Telefon; KEnmore 2877 CE [E]|x= ^ '^I'i nas dobite vedno najboljšo pijačo, pivo, vino, ter dober prigrizek. Prijazno se priporočamo, rojaki obiščejo. velikonočne praznike želimo vsem gostom in prijaleljem! 1^. Vesele velikonočne praznike želiva vsem! Re-Nu Auto Body Co Accidents WILL HAPPEN 982 EAST 152nd STREET zraven Po,st Office na Five Points ictusfix^em. JOHN J'OZNIK in MAX ŽELODEC, lastniku Mi vain popravimo fenclerje in body na vašemu avtomobilu, da bo kot nov. DELO GARANTIRANO — CENE ZMERNE Naš telefon je GLenville 3830 Vesele velikonočne -praznike in obilo piruhov želimo vsem Tprijateljem in znancem! O Joseph Žele in Sinovi POGREBNI ZAVOD 6502 St. Clair Avenue ENdicott 0583 452 East 152nd Street IVanhoe 3118 Avtomobil in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni najboljše postreči Iskrena velikonočna voščila in mnogo pirhov želi vsem August Kollander v Slov. Narodnem Domu 6419 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio HOLLANDER izpolnjuje prošnje za državljanske l^apirje, prodaja denarne nakaznice (MONEY ORDERS) in opravlja notarske^ posle. Vesele velikcnočne praznike želi vsem žoiam in dekletom ter se priporoča za naklonjenost Logar Beauty Shoppe 1721G GROVEWOOD AVENUE IVanhoe 0645 Vesele velikonočne praznike želihio Vficin našim pdjemalcejn in prijateljem: ROSEDALE DAIRY Slovenska mlekarija 1083 EAST 68th STREET HEnderson 4926 James J. Maverol, Prop. FRANK VIDMAR 1038 East 74th Street MESNICA IN GROCERIJA Vesele velikonočne praznike žalimo vsem odjomulvcni in prijateljem! Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se vam priporočamo za bodoče. Postregli vam bomo najboljše z dobrim mesom in grocerijo. Posebno za praznike imamo veliko zalogo. Vesele velikonočne praznike' želimo vsem obiskovalcem in prijuieljom! MR. & MRS. FRANK CERKVENIK Gostilna 4502 ST. CLAIR AVENUE V naši gostilni vedno postrežemo gostom vljudno in prijazno s olcuanim prigrizkom in najboljšo pijačo. tlAiZi'jl^Lu.; LwCki '^-'Ej'; STKAN 6 RNAKOPRAVNOf?! 4. aprila. 1944 Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem! KREMZAR FURNITURE Trgovina s pohištvom 6405 S+. Clair Avenue v s. N. Domu ENdicott 2252 STARINA CAFE Joseph in Man/ Starina, Imlnika «80 EAST 200th STREET KEnmore 0816 Želimo vesele velikonočne praznike vsem gostom in I f ■pnjateijem Za dobro sveže pivo, pristno vino in žpranje, pridite k nam. — Vedno prijazna postrežba. ^BEER ( OANCINfr Lunches 'Dinrifri »//yV/3-M3 »»»*»*#»#«#»■••••* J MRS. MARY JAKE IN SINOVI 884 East 200th St. Vcfic^e velikonočne praznike želimo vsem! VSEM ČLANOM DRUŠTVA CARNIOLA TENT No. 1288 The Maccabees želim piav vesele in zadovoljne velikonočne praznike! IVAN TAVČAR, tajnik Vesele velikonočne praznike in ohilo piruhov želimo vsem prijateljem in znaneem! MR. IN MRS. MATH KUCER 481 EAST 152nd STREET KEnmore 9899" Točimo legalno ž#anje, dobro vino in sveže pivo. Se priporočamo. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemaJrcm in prijateljem! RALPH tEBRON MESNICA 4030 St. Clair Avenue HEnderson 7182 Vsem cenjenim gospodinjam se priporočamo, da si nakupijo svojo mesenino pri nas. Mr. & Mrs. John Saye J. & S. DELICATESSEN STORE Vogal Glass Ave. in E. 60th St. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalceni in prijateljem! PRIJATEU'S PHARMACY TJiiiiniimmKiaiiaK ^ Slovenska lekarna ST. CLAIR AVE. Cor. EAST 68th ST. ENdicott 4232 Prescription Specialists Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem! Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem, sorodnikom in prijateliem želi in se priporoča OBLAK FURNITURE 6612-14 St. Clair Avenue HEnderson 2978 LOUIS IN JENNIE OBLAK ZADNJA KMEČKA VOJSKA povest AVGUST ŠENOA poslov (Nadaljevanje) "Ne vem. Vam bom že pisal, a m ice kanonik. Vsekako ne pride pred dvema ali tremi meseci. Tedaj bo treba delati. Ali ste se odločili?" "Da," reče kanonik polglasno in pokima z glavo. "Bene! Mož beseda! Dajte mi roko!" reče Palfij in poda kanoniku desnico, katero ta s sklonjeno glavo plaho stisne. "Hočem javiti vašo odločitev svojemu mogočnemu go-(io. Ako se pregrešim, ne storim! spodarju," nadaljuje Mažar, v svojo korist, ampak radi ubo- "in nadejam se, da mu bo zelo gih otrok. Odpusti mi ta greh! ljubo. Tu je pogodba med Ba-Dvigni se, brat Jurij! Umiri .se! torijem in Tahijem; ko se reč Tako se je torej izteklo. Pravil i opravi, bo vrnil gospod knez greba, se vidimo. Drago mi je, ' da se je vse dobro izteklo. Z' Bogom!" Palfij se prikloni po' gosposko in hiti brzo po stop-i. nicah, do katerih ga je bil ka-' nonik molče spremil. (Dalje prihodJijič) Za delavce Vaš brat ima polno otrok, ima ženo, govorimo iskreno, zaprav-Ijivko." "Mažarsko," zamrmra z drh-. . tečim glasom kanonik | sem ti: Pusti lepo črnooko Ma- Batorij J uri ju vsa svoja m 1 a- žarko, vroče krvi je in kratke hi jeva dolžna pisma. Treba je "Vseeno," odgovori hladno j pameti: izneverila se ti bo. Pre- dobro pi^ziti, a pred vsem je Palfij. "Zadolžen je do vrha j varila te je,, osta\ ila te je, pu- treba molčati, da stara Henin-glave. Njegova upnika se zovo-, stila ti otroke, iii ti bi ostal vjgoviča ne izve, ker bi se potem ta knez Andrej Batorij in Fe- bedi in sramoti pred svetom, če vse izjalovilo. Vi, admodum re- bi te tvoj brat ne rešil s svo- verende" amice, ostanite med renc Tahi. Glejte ta čudni slučaj! Jurij Svetič je živel od milosti kraljevega sodnika, in milost je velika, morda prevelika. Moj gospodar je vzel vašega brata za upravitelja siisjodske-ga; mastna je ta krava, a vaš ()rat ni samo molzel in zase obdržal boljše mleko, on jo je molzel do krvi — on je varal svoj ega gos poda r j a." Kanonik zadrhti, a njegovi grbasti brat se skloni še nižje in zaječi obupno. "Da, varal ga je," nadaljuje Mažar razdraženo. "Znano mi je to iz pisem gospe Uršule, kako je kradel, vem tudi več. I Njegovi tovariši so ga izdali in so pripravljeni pričati proti njemu. Vi, domine admodum reverende, ljubite svojega brata, ljubite njegove otroke, za-1Ijl nje Vam živo bi ji srce; vse to j 1*1 mi je dobro znano. Pomislite, kaj se lahko zgodi z njim, i)re-|'|t dočite sf vso bedo, vse nadloge, "jI vso sramoto, ki ga bo strla, ako;? kraljevi sodnik le migne s prstom. Njegovo imetje se bo prodalo, njegovi otroci bodo ostali v bedi, a ])lemičevo ime bo pribito na sramotni kamen. Ali boste dovolili, gospod kanonik, da bo vaš rod pred vsem svetom oskrunjen z blatom, bo li moglo vaše srce preboleti jok šibke de-ce?" Palfij se je naslajal, pre-križavši roke, ob zadregi kanonikov!, ki je nemo stal pred njim, upirajoč, oči ob tla. Naposled izpregovori kanonik: "Gospod Palfij, Vi ste okrut-i'jl I nik brez srca." i j "Glej ga! Da nimam srca?I I Zares čudna šala! Ali je imel " vaš brat srce, ko me je varal. Da nimam srca! Bože moj! Kadar človek dela pametno, pravite, da nima srca. Moj gospodar hoče na vsak način, da se Tahi vgnjezdi na Susjedu. To mora biti, me razumete, kanonik, to mora biti. A jaz sem povsem itdmetno preračunal, kako bi se dalo to izvršiti. Roku roko umiva. Hočete i)ripe-Ijati Tahi j a v grad ali ne? če ga uvedete, so odpuščene vašemu bratu ])regrehe, še več, odpuščeni so mu dolgovi, a jim poštenjem!" Vroče solze so lile starcu po licu, ko mu je brat, še vedno plakajoč poljubljal roke, ko je Palfij prekri-žanih rok gledal skozi okno, hladnega obraza, hladne duše in ledenega srca. "Gospod Palfij!" zašepeta kanonik s solzami v očeh. "Kaj je?" vpraša Mažar hladno, krenivši z.glavo. "Kedaj pride gospod Ferenc Tahi v Zagreb?" tem časom tukaj. Vi pa, Jurij, se vrnite zjutraj zgodaj na Susjed. Ne smejo nas videli skupaj. Pojutrišnjem pridem sam z učenim Gregorjem Dom-bi-ojem tjakaj. Naredite zapisnik, da se vse lepo zabeleži in izroči. Plačo imate isto, kot preje. Bivate lahko v Zagrebu. Počakati hočem, dokler vsega ne izročimo po zapisniku, da se Heningovica zopet ne premisli Sedaj pa z Bogom, amice kanonik. še pred no odidem iz Za- Anekdo+a Bilo je v času, ko je francosko vlado imel v rokah Pain-leve. Pred njim sta stala Briad in Caillaux, ki sta si tisti čas bila huda nasprotnika. In Pain-leve ju je hotel pobotati, pa j pravi; j "Pomirita se vendar. V inte-j resu republike. Pozabita jezo in i sezita si v roke." Caillaux in Briand se res pobotata in si podata roke in ob-jameta. Caillaux reče Briandu medtem ko ga je objemal; "Želim vam vse, kar vi meni | ste fizično sposobni za d®'"' želite." i ga imamo za ras. "No, glejte, že spet začenja!"-se je Briand takoj pritožil Pain-leveju. MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni ▼ tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77'/ac na uro Ženske 62'/ac na uro Morate imeti izkazilo Ijanstva. Nobene starostne omejity®' Zglasite se na EMPLOYMENT OFFIC«' 1256 W. 74 St CLEVELAND ORCHESTRA SEVERANCE četrtek 6. apr., 8:30 DVORANA soboto 8. apr., 8:30 SIR THOMAS BEECHAM gost-dirigent v Severance dvorani CE. 7300 National Carbon Co., Inc. V elikanoc I i pomeni novo življenje in daje nov up. Ničesar ne napravi življenje bolj krasno in nudi več veselja kot godba. Nam je nemogoče pozabiti vojne, toda domačo fronto si lahko olepšamo z godbo. OBIŠČITE NAS Seznanili vas bomo z številnimi godbenimi dragocenostmi! Mervar Music Mart 6919-21 St. Clair Avenue Veselof in srečno velikonoč želimo vsem našim . ' cenjenim odjemalcem! I' I J. X iX !i" bani j* in Tahi — ki ima med vašimi i*!* stanovi močno stranko — bo skrbel, da ga vaš deželni zbor izbere za sodnika. C'.e pa ga ne uvedete, potem pa pt ide vaš brat — v ječo. Ne gre se tu za šalo, ampak za pogodbo. Da ali ne, kanonik? Govorite!" Štefan Svetič pobledi kot smrt, na čelo mu stopijo, debele kaplje znoja, a z roko se je grabil za prsi. Jurij, brat kanonikov se polagoma dvigne na noge. Lice mu je bilo porume-nelo, mišice na obrazu so se mu silno napele od muke; z velikimi belimi očmi je zijal v brata, da sliši iz njegovih ust rešitev ali pa smrt. Kanonik je molčal. Naposled stopi Jurij korak naprej, poklekne pred brata, mu objame kolena in zavpije z glasom, da se je človeku trgalo srce: "Brate! Brate! Velik grešnik sem. Vem, da nisem vreden pomilovanja, a usmili se moje de-gp, moje uboge dece, ki si ji ti boter. Ta je čisto nedolžna." In j oka je spusti Jurij glavo med bratova kolena. "Moj Bog!" vzdihne kanonik, "ti vidiš to nadlogo in be- ZA PRAZNIKE Ako želite imeti za praznike doma posušene šunke, klobase, želodce in vse vrste sveže meso, se oglasite pri JOHN BABNICK MESNICA 1147 Addison Road EX 1419 ŽELI ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN SE TOPLO PRIPOROČA Mali oglasi CE POTREBUJETE aoTo atreho aH pa Je treba vaM itreho popraviti, s« obrnite do nas. Iz rršimo veiilta In majhna dela na trgovskih poslopij in domovih. Brezpla6-nl proračun. Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave. CH, g37&—JST'J Ob večerih: ME, 4767 ŽEN® B. J. RADIO SERVICE 1363 E, 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih DEKLETA ali I Za pregledovanje kožuhovine Ročne šivilje Finishers na kožuh''' Delavke za (Izkušnja ni potrebna) Visoka plača od ure posebna dela Engel-Fetzer Huron in Eucli(^ Išče se stanovanje 4 sob s forrtezom, za starejšo I dvojico brez otrok, želi se v i okolici St. Clair Ave. in Superi- i or Ave., med E. 55 St. in E. 77 I St. Kdor ima za oddati, naj j pusti naslov v uradu tega lista. I OSKRBNIC^ ^ 1 40 4 Polni čas: 5.10 zv. do J- šest večerov na teden DOWNTOWN: 750 Huron Ed. 700 Prospect PLAČA $31.20 NA Ako iščete Delni čas: i 1588 Wagar Rd., Rocky RiVf' ted^ dobrega popravi jalca za vaše j Tri ure dnevno, 6 dni čevlje, pridite k nam. Vedno pr- i PLAČA $9.90 NA TG" vovrstno delo. Popravljamo stare čevlje. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. SKLEPNIH MIŠICAH Ce ste sedaj zaposleni P^j, brambnem delu, se ne EMPLOYMENT .•fl" gfl MRAMORŠ 6710 S+. Clair Avenue GROCERIJSKA TRGOVINA Tel.; HE. 7769 funt belih rozin _________________ funt celih Diamond orehov funt medu ____________________ 25 funtov Occident moke . 1 funt najboljšega riža _____ 14 oz. steklenica catsup _______ 23^ 43<^ 37^ 1.59 -17c 18" SE PRIPOROČAMO ZA NAKLONJENOST PRI NAKUPU GROCERIJSKIH JESTVIN Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! PITAJTE I HINiXMUf Od 1867 fjod .. ZanMljiv lintment 3 ODPRT 8 zj. do 5. z* razen ob nedeljal^ Izkazilo državljanstva zahteva the ohio telephone ! 700 Prospect Ave. goM' Modrocc prenovimo za S4 in več ter poteljno odejo "comforters' za $5.90 Pridemo iskati In pripeljemo nazaj MODERN BEDDING CO. 3118 Lorain Ave. Cleveland MElrose 7919 del" iTii i $25.00 tedensko za P® 4 3 Strežajka dobi I Za Velikonoč !sc s|K)mnlte našili mož v armadi z za-: bojem pristnih Florence Barrie čoko-i Tadnili bonlwnov. Mi ix)šiljamo vsepo-Ivsod kamor se dostavlja U. S. pošto. INTERNATIONAL ! PARCELS SERVICE I 49 Old Arcade, Cleveland 14, Ohio ; Vas selimo kamorkoli in odkoderkoli Everett Kauffman in Sherman Moving & Storage 1707 Crawford Rd. CE. 4352 Tudi strežajka ure dela na Vpraša se p''^ Sorn's Restaur# 6034 St. Clair Av«" ENdicott 4143 3 DELAVCI dobijo delo za razvažanje premoga iD delo pri izdelovanju f aaCTORY BUY UNITED STATES ,WAR BONDS AND STAMPS blokov. Dobra plača pol za nadurno delo. tudi delavce, ki bi dela' I po nekaj ur dnevno, P®' ggj*'' I jega rednega dela. !pri - , BLISS COAL » SUPPLY CO- 22290 Lakeland KE. 0808 Kupujte vojne bonde 1" AVMpujir; virjiir »»■ . m| *alne znamke, da bo ,i ; Anišče In vse, kar ono pre ČSiA'' IJ"'