Pombi sne Sterflkst Navada« Dk —^5, ob mdt^ali Db h-%
.TABO«* taM* «mk »iMji m pri—fci—. «k fe. «H ■ ihl»n ■■ —Mrif *w IvataM *• p*)U D W—\ m ta»-
■■»ir Dltf-, *
DIV-. M WiwlM D»~.
.TAMOM*
PoWlRTfl8?lfif|6!df!Al. Cena danaSn^ štev. 1 D!«
m.
Posamezne &tevflke> Navadne Din —'7S, ob nedeljah Din 1*—.
UKEDNISTVO . Mb.). . bor«, jnriSKm «1 i L oaJ*
ctropje. Teleban lotemriv it
UPRAVA ae oaUaja • >r6i£c* •M M. 4. pritličje deoo TaW <mm a M. - SHS po«tu«tA—■> rm/ha» *W l! /JSL
Mb Muwtiia brca dawr>a aa aa
Naslov
Maribor, nedelj« 21. februarja 1926.
Leto: VII. — Številka: 42.
BORZA
CfURIH, (Avala). 20. februarja. (Izv.) Beograd 9.125, Pariz 18.55, London 25.265, Newyork 519.25. Milan 20.87, Praga 15.375 Duma j 73.10, Budimpešta 0.0075, Berlin 123.60, Varšava 66, Bu'karcžta 2£25. Atena 7.35.
Odgovor dr. Ninčiča.
Na današnji seji jc zunanji minister poravnal spor z Vatikanom- — Spopad
med klerikalci in Radičem.
BEOGRAD, 20. febr. Za današnjo skupščinsko sejo, ki jo 'bila otvorjena ob 9- uri, jo vladalo zelo živahno zanimanje, ker se je izvedelo, da bo zunanji minister dr. Nimčič podal izjavo glede konflikta med Radičem in vatikanskim nuncijom Pelegrinettljem.
Po formalni otvoritvi je povzel besedo zastopnik nemškega kluba dr. E. Kraft V svojem govoru, ki je bil dokaj objektiven, je razpravljal zlasti o preveliki davčni obremenitvi Vojvodine in izjavili da stoji Vojvodina bik Pred gospodarskim in finančnim bamkrotom in jo more rešiti le še znižanje davkov. Dr.
K raft je tudi naglasil popolno lojalnost v Jugoslaviji bivajočih Nemcev e pripombo. da tudi v nemški republiki rastejo od dine do dne simpatije do Jugoslavije.
Nato je spregovoril zunanji minister nr. Ninčič. Njegov govor je bil kratek 5tl se je tiknl spora z Vatikanom. Pred-Vs®m je obžaloval, da ni mogel že vče-raj reagirati na izvajanja posl. Prihiče-J^ča glede odnosov naprami Vatikanu.
Glede Radičevih Izjav je dr. Ninčlč po-
jasnil, da vlada ne smatra, da bi bil papeški niuncij prekoračil svoj službeni delokrog, ko je šel v Dubrovnik. Radi tega je vlada tudi mnenja, da zadoščenje, ki ga zahteva v 6voji interpelaciji poslanec dr. Hohe-njec, nikakor ni umestno. Tudi mora minister zavrniti poslančevo mnenje, da obstoji v Beogradu izveš trna aversija proti katoliški cerkvi. Odnosi z Vatikanom so bili vedno korektni.
Nato je govoril poslanec Hohenjec in strastno napadal Stjepana Radiča. Prosvetni minister mu ni ostal dolžan in jo takoj v ostrem in temperamentnem govoru ožigosal klerikalno politiko. Dejal je, da so klerikalci ničle in da bodo kmalu doživeli v Sloveniji polom. Po teh ostrih Radičevih izjavah, ki so bile polne rasnih krepkih nadevkov m račun klerikalcev, je govoril o rezultatu dosedanje proračunske debate glavni referent finančnega odbora Oto Gavrilovič. Splošna debata se bo najbrže 24. tm. zaključila in se bo proračun izglasoval, nakar bo zbornica prešla k podrobni debati.
Justifikacifa v Osreku
* CK JEK, 20. febr. Davi ob 7. url je na dvorišču tukajšnje sodnije obe-radi dvojnega umora obsojeni Pavel , 'nčetič. Justiflkacljft je Izvršil znani rvni,k Manener e svojim pomočnikom, *^ • ■
V poči pred usmrtitvijo je obsojenec nekaj ur prejokal ker niegova sestra ni hotela priti k njemu. Smrt je nastopila Sele čez 15 minut. Prisotnih je bilo okrog 500 ljudi.
Dnevna kronika
~7 Pododbor Udr. rez. ofic. i ratn. za
mariborsko 0 razpošlje te dni vsem r® Pri javi jcu. . članom kakor tudi odboru osebno znanim bivšim članom mariborskega Kluba jel. rez. ofic., okrožni-j?,.z vsemi potrebnimi obvestili in imavo-Prosim, da tovariši — stalni nameščenci - vpošitevajo v svojem proračunu za mesec marc izdatke, zahtevane v tej okrožnici, ker brez denarja ni možmo u-KPešno poslovanje. — Sprejemajo s« se-yeda tudi novi priglasi od tovarišev, odkril osebno neznanih: ali za take se za-“twa. da sprejem priporočila n* pri-F^u 2 že sedaj pri mariborskem podod-.I0?’}1 udružena rez, ofic., oe. da potrdi na prijavi odbor kake Izrazito jugoslovanske organizacije, da je na novo ‘j^iglašujoči se član »pobornlk ln zato-^'k ideje jedimstva našega trodmenoga Naroda« (31. 11, a pravil). — Eventualna ®*w-a pojasnila p« v Mariboru dobe pri Zbornikih: J. štuhecu. trgovcu (Glavni trgovina Proflc), Lj. Juvančiču, u-JJdndiku Nar. bamke (Krekova ul.), J. J^reu. strok. nČUelju fDeSka me««, Sola. rt^^kova ul,), Jak- Perhavcu, trgovcu <*•) in M. Kovačiču, prof. moSk. 0ilteljiftčn (Koroščeva ul.) Predsednik, k Predlogi za i spremembo železniške J),r,*e. Z ozirom na bližajoče se zaseda-.tarifnega odbora porivi ja Zbornica u ‘^srovlno, obrt in industrijo v Djub-interesente, da ji v kolikor tepli ^^aj 3e niso storili, poročajo o u-Po/“ “n i fiko-ta ri f n e reforme na njih Vi.it' ^ 'n stalijo konkretne predloge, ritSr*	da	bi	bili na razpravah ta-
^jfca odbora upoštevaml. rra7 Pcšadijaka podoficirska Sola v Beo-IKnJ i- i »Pojema gojcnce 10. maja i 1. in „ ati ne smejo biti mlajši od 17 let j,nstarejši od 21. Natančnejša pojas-n,-. ,. ™he 'kandidati na občinah, žandar-postajah ali pri katerikoli ^ Jomandi. t>arlT nn,miva razprava v avstrfjsksm v^ra;i S(! avstrijski par-bavil e zanimivim odmevom ■'-arske f*vlziflkctomke aiera Social-
ni demokrat j e so vložili interpelacijo radi izjave madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena, ki je v nekem govoru namigni-l. da so v tajni tiskarni blizu Gradoa ponarejali češkoslovaške krone in da so avstrijske oblasti takrat stvar zatrle. Dognalo se je, da jo bila taka tiskarna v Wetzelsdorfu pri Gradcu in da so jo avstrijske oblasti razkrile in uničile. Zadeva pa je vseeno nekoliko nejasna; posebno »e omenja ž njo v zvezi ime graškega deželnega glavarja Rintelena. Radi toga so socialni demokrat je vprašali vladno večino, kaj je na stvari. V imenu vladne večine je gOvOril .bivši minister Giir<tler, ki je o-pozoril na to. da češkoslovaški zunanji minister dr. Bencš v svojem zadnjem ekspozeju o falzifikatorski aferi mi niti z besedico omenil kakega nepravilnega postopanja avstrijskih oblAslti. dasi bi bil to storil, če bi Se avstrijski organi res pregrešili. Nato je vladna večina po daljši diskusiji zavrnila Predlog socialnih demokratov, da bi zadevo preiskala posebna parlamentarna komisija. Zdi «e, da vino vendarle ni tako čisto, kakor so ga hoteli natočiti združeni krščanski socialei J,n velenemoi ln štajerski deželml glavar dr. Rintelen še vedno ni povsem rehabilitiran.
— Nov zagrebški tednik, V Zagrebu je tsačel izhajati nov tednik pod Imenom »Narodno djelo«. Izdaja ga znani književnik g. Stanko Tomašič. DoaleJ »ta izšli dve številki z bogato i,n raznovrstno vsebino. List si je S a« ta vil za program nacionalizem dela in ustvarjanje, boj anarhiji, lažem, pl j nekam in demagogijam. Prinaša tudi slike in karikature ter se pozna spretna uredniška roka. Postcb-no je treba podčrtati, da e« veliko zanima za slovenske zadeve.
— Politika slovaških klerikalcev. Povodom otvoritve sedanjega nasedanja osi. parlamenta se jc poka*alo, da slovaški klerikalci res jadrajo v novo smer
—	namreč k sporazumu * vlado. Medtem ko so pri otvoritvi nedavno Izmoljenega parlairaoinfca še hudo rohneli, so se
topot obnašali tako dostojno, da jih o-pozicija ni več smatrala za svoje in v njenih vrstah se že slišijo glasovi, da bo treba slovaške ludovoe še pred formel-nim vstopom v vlado smatrati za vladno stranko. Z rešitvijo slovaškega vprašanja, t. j. s sporazumom z največjo slovaško eitranko bo sedanja vladna koali-aija izvršila zopet velik del konsolida-cijskega dela.
— Dunajska gledališča so bodo zaprla. Kakor določajo gledališke kolektivne pogodbe v Avstriji, morajo gledališki ravnaltelji že 15. februarja sporočiti osobju, ali bodo podaljšali njegove pogodlbe ali ne. Ker so duna jska gledališča zašla v zadai j ih mesocih v jako neprijeten položaj, je sedem dunajskih gledališč obvestilo svoje ooobje, da pogodbe, ki potečejo z 31. avgustom, ne bodo obnovljene. Teh 7 gledališč se bo tedaj zaprlo. Med njimi sta tudi Rein-hardtovo in Renesančno glodališče. 500 igralcev in igralk b0 brez kruha. Dne 1. maja se bodo vsa dunajska gledališča zaprla v protest proti visokim davkom, ki jih nalaga mestna občina gledališkem tako da bo Dunaj do 81. avgusta, t. j. do nove sezone sploh brez gledaliških predstav.
—	Izseljevanje iz Avstrije. Poročali smo že, da se avstrijsko delavstvo ži-vahino giblje za izselitev iz Avstrije, dežele, ki ne obeta ljudem ne strehe ne stalnega kruha. Neka skupina delavcev se bo že v bližnjih dneh izselila v Rusijo, kakor beleži »N. F. P.« šteje ta skupina 1000—1100 oseb. med njimi 600 odrastlih. ostalo pa so otroci. Skupina je v Kirgiške republiki Prerov«k najela za dobo dvajset let zemljišča, ki jih bo kolonizirala. Vlada in dunajska mestna občina sta financirali to »kupino s
5 Yi r ■ 1*!jarde kron. — Druga skupina mj pripravlja za izselitev v Brazilijo. Tam se je baje posrečilo pridobiti v državi Sctn Paolo 20 000 Četornih km o,bsogra-joče ozemJje. kjer se nameravajo kolonizirati zgolj Avstrijci. Potrebno pa je
6 milijard K- subvencije.
To in ono._ V Berlinu je trgovka Platzfeld skupaj z dvema otrokoma storila samomor, ker ul mogla prenašati razburljivega procesa za ločitev zakona. Odprla je v spalnici plin im so zjutraj našli tri mrliče. — Sovjetskoruska vlada je naročila v Nemčiji 30 podmornic. V znamenju miru! — Jugoslovanska vlada bo ustanovila v Berlinu poseben muzej za trgovino in Industrijo. Tu bodo stalno razstavljeni nači pridelki in izdelki ter bodo interesemltje dobivali vsa pojasnila o rečeh, ki se tičejo Jutroslavije.
7 ■Franciji je umrl v hudi bedi Al-fons Belmont. ki jc prvi zgradil motor za avtomobil« in se prvi vozil z avtom po Parizu. Sedaj, ko drče milijoni avtomobilov po sVetu in njih izdelovalci pobirajo težko milijone, je Izumitelj skoraj umrl od gladu. — Po neki londonski statistiki jo sodaj v ameriški posesti So odst. svetovne produkcije dijamn^+ov. Kjer je največ denarja. je tudi največ draguljev!
— Gospodu dr, Ivanu Rahlejevu, Beograd, Kosovska 43. Spoštovani gospod zdravnik! Vaše rešiteljsko zdravilo »Radio Balsamika* me je rešilo dolgoletnega revmatizma, ter nimam besed s katerimi
mogel zahvaliti na trudu za resmev človeštva. Same eno eteklemičlco sem porabil in takoj sem čutil, da me bolečino popuščajo, ter imam že leto dni mir od groznega neznosljivega trganja, ■tr i lekarnarjem sem priporočil Vase zdravilo to gospod lekarnar Gvoz-den Matič si gft je že nabavil. Velika Vam hvala nesmrtni zdravnik 1 živeli. Vaš spoštovani Draj. J. Pretič sr. poglavar v pokoju. Zdravilo »Rjjdio Balsa-mika« izdeluje laboratorij Radio Balsa-tnika Dr. J. Mbhlejev, Beograd, Kosovska 40.
— II. Poananf»ki Telesejem se vrši od 2. do 9. maja 1926 v Poznanu (Poljska). Poanan jo industrljsko-obrtnl&ko trgovsko in kulturno središče zaipadna Poljske ter ima najuogdneiše komlunikacij:e ?, Severno, Južno ln Zapadno Evropo, kakor tudi z morjem. Polj.sk« država je ravirt-okar srečno prestala težko krizo, po kateri j« ta velesejem oos«bno priporočljiv za udeležbo in obisk naših u-voznikov in ls^roanikov, ki je tu od-
n
Kulturni velefilm o telesni vzgoji. Prodaja vstopnic v nedeljo od 10. ure naprej.
Kino Apolo Tel. 121
V	pondeljek zadnji dan!
prta najlepša pot, da se uvedejo na poljski trg. Posebno imajo Jugoslovani sedaj, ko se bije hud carinski boj med Poljsko in Nemčijo, odprt v Poljski najširši delokrog. Pojasnila o udpležbi in obisku dajejo Poljski konzulati v naši državi, generalni reprezentant pa je gospod R Gol€biowski, Ljubljana, Stari trg.
V	Prago
Severnim bratom roke in srca.
Bratje! — Sestre!
Iz veličastnih hramov impozantnega Tyrševega doma v zlati slovanski im sokolski matuški Pragi prihaja bratski poziv na VIIL vsenokolski zlet. ki ga prireja Ceskoslovenska Obe Sokolska, a ki simo ga mi jugoslovenski Sokoli proglasili tudi za svoj zlet.
Bratje in sestre v češkoslovenski zemlji, ki nam je rodila Tyrša in Fiignerja, pripravijajo svoj in naš zlet v ogromnih dimenzijah, ki so po svojih podrobnostih in v svoji celoti najveličastnejša manifestacija slovanskega Sokolstva, kakršne doslej še ni videl kultunni svet. V znamenju sokolskega bratstva se združi v bližini Bele gore nepregledna množica pripadnikov sokolske misli z vseh zemelj, da pokaže zastopnikom vseh narodov sveta svojo številčno moč in nepo-tvorjeno sliko svoje notranje sile in discipline. Ob Hradčanih se v zletnlh dneh utabori slovanska sokolska narodna vojska— ta vidni izraz slovanske tvornosti, neizčrpne deloljubne volje In najčistej-šega, za vsako žrtev pripravljenega domoljubja.
In v tem mogočnem vtsesokolskeM taboru bodo ponosno ln zmagoslavno vihrale tudi naeionalno-državne barve naših ju £0*1 o venskih sokolskih praporov, naša sladka beseda se bo glasila, pesem' naša bo svila, naša srca bodo plamenela v ognju sokolskega bratstva, globine naših duš se bodo pogreznile v bez-danjost, ker jih bomo napolnili z novim navdušenjem in pouzdnjno vero v zmago vi tost Sokolstva in Slovanstva.
V Prago se napravljamo na pot * vsem. kar imamo in zmoremo doma naj-boljšoga ln najlepšega: svoj naraščaj povedemo tja, svoje članstvo In slavno našo vojsko. — A vsak. kdorkoli pojde z nami in pod na&im imenom v Prago, Imej za kažipot visoko in edino zapoved, da bo vsak poedinec predstavnik našo države in naše nacije, da je ves uspeh naše ekspedicije odvisen od njega samega, da bodo oči vseh stotlsočev obrnjene le nanj in da bo sodba. Izrečena o nas vseh, temeljila na moralni ln fizični kakovosti poedlnca. Glej nase, čuvaj vseh in misli na domovino.
Plemenito hotenje vseh bratov in sester, vsega našega naraščaja in vse naše vojske, moralnost; in pripravljenost celote naj se osredotočijo v mišljenju, kretanju In govoru vsakega posameznika, da bodo naši uspehi, zlivajoči se v slavo domovine, dozoreli sad dela in sposobnosti vsakega poedinca.
Ob vstopu v zletno leto vas, bratje in sestro, bratsko pozdravljamo s porivom na delo, s pozivom na požrtvovalnost, s Pozivom na zmagovito pot s slovanskega sokolskega juga na slovanski sokolski sever. Bilo srečno, zdravo in uspešno. Vse, kar hočemo, je odvisno od nas samih.
Domovini — zdravo! Starešinstvo Jugoslov. sokol, savezali Engelbert Gangl, 1. r. starosta.
Dr. RIko Fur, 1. r. tajnik.
V Ljubljani, L januarja 1926
ffirtSTf______
'V MarHfSriOf^^ ^eHrtfaVJa 19??.
»Smith & Bros* pisalni stroji ANT. RUD. LEGAT & CO., MARIBOR, Slovenska ulica 7, telefon ICO.
12«
Mariborske vesti
Maribor, 20. februarja.
častni večer generalnega
konzula dr. Beneša
Danes prihaja v Maribor Ijiufol jamski ♦reneralni konzul RČS1. g. dr. Otokar Beneš, da se poslovi od svojih znancev, od kroga Jugoslov.- češko slo v. lige iim od češke kolonijo.
G. dr. Beneš zapušča Ljubljano po sedmih letih uspešnega dela. Vesi med Cehi in Slovenci so bile že v prejšnji državi zelo živahne tako v političnem kakor v kulturnem in gospodarskem oz.ru Izmed Jugoslovamiov smo Slovenci po svojem značaju, temperamentu, narodnih lastnostih in kulturnem navoju najbližji Čehom. Zaito je nova republika ob Vit; a vi prav storila, da je ustanovila v Ljubljani svoj 'konzulat, svoj oficielen urad. Še boljše pa. je storila, da je poverila vodstvo konzulata g. dr. Otokarju Benešu, ki jo takoj pokazal, da pozna besede našega Gregorčiča:	»Ne	samo,
kar veleva mu stan; kar more, to mož je storiti dolžan!« G. dr. Beneš je bil tekom! 'najvažnejše dobe — za časa. konsolidacije novega državnega stanja — vnet posredovalec med Pračo in Ljubljano. Tak Pa jo mogel biti radi tega. ker je dobro poznal naše razmere, naš jezik in 'naša, stremljenja; ker dičijo njegovo o-sebo vzorne lastnosti:	koncili jatnost,
taktnost, velika inteligenca in močan čut dolžnosti. G. dr. Beneš je vzljiuibil naš narod in je bil kot Čeh in predstavite!j češke države med namii oni tip Slovana, kakršnega bi nam naj povsod ustvarila ideja slova/nsike vzajemno isti. Da so ee kljub toliki.m1 pretresi j a jem ohranili imed nami in Čehi prejšnji prisrčni siti ki oziroma se oelo povečali, je v nemali tmeri osebna zasluga g. dr. Beneša. Ta zasluga ne bo nikdar pozabljena. O tem priča tiidi dejstvo, da je g. dr. Beneš na veden v slovenskem Biografskem leksi konu kot pospeševalec stikov med čehi in Slovenci.
Tudi z Mariborom' je imel poslavljajoči se g. generalni konzul dobre vezi razen službenih tudi neslužbene in sicer slednje v prvi vrsti. Bil je v nepresrta nem stiku s tukajšnjo Je. ligo in »Češ kini klubom«; prihajal je na ligine ma nifestaoije in občne zibore ter dajal ves čas ligi nasvete ali pa dragoceno pomoč. Pošiljal je češke knjige za pomnožitev češkega oddelka »Ljudske knjižnice« in šel na roko vsakemu posamezniku, ki se je v katerikoli zadevi obrnil nanj.
Njegov odhod v Prago je zato iazval v vrstah Jč. lig v Sloveniji globoko in iskreno obžalovanje, kakorkoli bo g. dr. Beneš tudi na centralnem mestu — v au nanjem ministrstvu — v Pragi nadaljeval v Ljubljani tako uspešno začeto delo za utrditev stikov med Jugoslovani in Čehoslovaki. Današnji občni »bor Jč. lige bo nosil osebno obeležje dr. Beneša; njemu bo veljala Visa pozornost, njemu moramo pokazati, da vemo ceniti zasluge odličnega moža, ki. se je tolikanj vži vel v naše razmere in si pridobil toliko eimpati j!
Ker je naš list vSekdar vneto zastopal tdejo zbližani a med Jugoslovani in Če-hoslovaki in je imel že večkrat prijetno priliko, naglasiti vzorno delovanje g generalnega konzula dr. Beneša, pa itudi ob tej priliki iskreno pozdravlja v našem mestu. Kakorkoli je obžalovati, da prihaja po slovo, nam j© njegov osebni ugled v vseh slovenskih krogih prijetno zadoščenje, ker vidimo, da se ideja, ki smo jo tudi mii po skromnih močeh sejali, oprijemlje vedno bolj naših tal iin poganja korenine. Ta ideja je našla v važni poprevratni dobi v g. dr. Benešu vzorno poosebljenje in bi le želeli, da bi prišlo med Jugoslovane več takih Čehov. Odhajajočemu jr. dr. Benešu pa želimo tudi mi kar največ uspeha In zadovoljstva na novem, častnejšem in vplivnejšem mlestu v Pragi! . B. Borko.
Kriza v Gasilnem društvu odvrnjena
Nemško-nacionalni duh v društvu.
Snooi se je vršil sesitanek izvršujočih članov gasilnega društva, da sklepajo o odstopil načelnika Vollerja. Sestanku so prisostvovali tudi okrajni glavar vladini svetnik dr. Poljanec kot vladni zastopnik, komisar dr. Rodošek in Ing. Černe kot zastopnika m/estnega magistrata ter Obe. svetniki Woixl, Bureš. Pucelj, Oz-vatič in Dobravc. Tudi ta sestanek je ponovno pokazal, kakšen duh vlada v društvu. Govorilo se je seveda izključno nemško in predsednik aborovanja čevljar Šalkovic j© oelo zahteval, maj hi
zastopniki oblasti Ltd. v nemščini tolmačili svoje stališče, češ. da razen štirih nifcdo ne razume slovenskega jezika. V imenu odbora je predlagal dr. Schmii-derer resolucijo, v kateri zborovalci o-dobravajo nastop naoelmiika Vollerja n apr aro oblastem, mu izrekajo zaupanje ter izra&ajo svojo popolno solidarnost ž njimi Nadalje ee zavarujejo proti podtikanju drugih namenov od sltraini oblasti ter pravijo, da bodo še naprej vršili prostovoljno (službo, ki so si jo naložili.
VI ad. sv. Poljane c je opozoril pred-lagaitelja, da; bo tako stilizirana resolucija rodila posledice, iker se v njej zopet napada, oblast iin dokazuje, da hoče društvo z glavo skozi zid. Naglasil je upravičenost in umestnost prepovedi, ki jo je izdala policija in potrdil veliki žiupan. Za zgube pa seveda. upravna Oblast posameznim prirediteljem! ne jamči.
Izvajanja dr. Poljanica so bila nekaterim najzagrtizenejšim gospodom silno nevšečna; in so se še le po daljšem' posvetovanju končno odločili za primerno iaprememlbo. Poslanec Žebot, ki se je tudi udeležil zborovanja, pa je čutil potrebo, da zagovarja g. Vollerja ter je očital policij! da ni pravilno postopala. Končno je obč sv. Weixl naglasil, da mora pač tudi gasilno društvo računati s slovensko javnostjo, ter je grajal dejstvo, da je bil program prireditve že o^em dni prej razposlan .prodno jesploh bil od oblasti odobren ozir. zavrnjen. Pri poročal je društvu naj se v večji meri nasloni na mestno občino, kalteri je tudi po neki pogodbi iz leta 1874 podrejeno. Te upravičene lekcije so bile nekaterim oči vidno silno neprijetne in so jih skušali končno zabrisati s teim. da so resolucijo, ki naj da g. Vollerju nekako zadoščenje, soglasno sprejeli. G. Voller o stane še nadalje poveljnik Gasilnega druStva in je torej s tem preteča kriza v mariborskem gasilstvu za enkrat zopet odvrnjena. Upamo, da bo ta primer končno poučil tudi one trmoglaveže v društvu, ki se ne morejo spri jasniti z nastalimi razmerami.
Po; ofiei jelni zaključit vi sestanka so si zastopniiki oblasti in oh?!ne ogledali še naprave in orodje društva, nakar je bilo zborovanje ob Vi 11. uri zaključeno.
sim. da tovariši — stalni nameščenci vpoštovajo ta. izdatek (bodisi celoten ali vsaj polleten!) v svojem proračunu za mesec marc. — Predsednik Pododbora Udr. rez. ofic.
—O—
m Sedemdesetletnico slavi g. Josip Kaučič, doma iz Lipe pri Komnu, vpokojeni davč. upravitelj ta čas tajnik Glasibene Matice v Mariboru. Jubilant, ki se kljub visoki starosti še zdaj pridno udeležuje našega društvenega življenja,^ je bil povsod, kjer je deloval kot davčni uradnik, priljubljen družabnik in odločen narodni delavec, ki si je često radi svoje narodne zavednosti nakopal nemilost »viljih«. Vrlemu in delavnemu možu želimo še mtnogo srečnih let!
m: Odborova seja PTI> Na včerajšnji Seji je bil soglasno sprejet sklep, da se z naJbraniimi darovi zgradi enonadstropno poslopje z dvorano v pritličju (za 15 ljudi) im s prostozračno lopo v prvem nadstropju. Stavba bo imela tudi vse potrebne pritikline. Odbor je nadalje sklenil, da se stavba z inventarjem P° dari zakladu tukajšnje bolnice in <ja se naprosi vodstvo, da prevzame to naklonilo in izposluje dovoljenje za graditev, Sklenila se je tudi izreči vsem dobrotni kom) in prijateljem najprisrčnejša hvala za njih velikodušno naklonjenost.
m. Današnja številka ni mogla iz teliničkih razlogov iziti na 6 straneh, zato pa bomo izdali pondeljkovo številko na štirih straneh.
m. Koncert barhiega trla Lukež, Skače], Vcseljr, ki ga je priredila Ljudska univerza v mali kazinski dvorani, je imel čeden uspeh. Vse točke so bile podane v splošno zadovoljstvo in naši domači umetniki so želi buren aplavz. Upamo, da jih bomo slišali še večkrat na takih koncertih.
m. Predavanje profesorja dr. Hauptmanna.
Opozarjamo ponovno na pondeljkovo predavanje odličnega zgodovinarja, ljubljanskega vseučiliščnega profesorja dr. Hauptmanna v Ljudski univerzi. Predavaj bo o političnem in kulturnem položaju Francije pred revolucijo.
mi Ljudska knjižnica v Narodnem domu Lzjpoeojuje knjige vsakomur ob četnikih in sobotah zvečer ter v nedeljo dopoldne. Na razpolago j« okrog 10.000 knjig, zlasti je krasna izbira modernih svetovnih romanov evropske literature.
im! Rezervnim oficirjem — članom Ofic. doma! Te dni se začno pobirati članarina za Ofic. dom za 1. 1926., ki znaša za
v -m Občni zbor društva državnih nameščencev in vpokojencev v Mariboru se vrši dne 24. t.m. ob 19. (7.) uri v dvorani gostilne Pečnik na Rotov/kem trgu. Vhodi dz Lekarniške ulice 6. Istočasno se vrši tudi občui zbor »Samopomoči«.
m Zahvala. Prejeli smo; Podpisano društvo se najpristrčiteje zahvaljuje vsem. ki so sodelovali pri otroški ko-stumni prireditvi ter doprinesli k lepemu moralnemu in gmotnemu uspehu. Zahvaljujemo se pred vsem tvrdki Gotz, da nam je stavila brezplačno na razpolago svojo veliko dvorano s kurjavo in razsvetljavo. Nadalje plesni učiteljici, gospodični Počnikovi za krasne otroške plesne nastope, ki jih je v lepo vspopol-nitev naše prireditve aranžirala. Prav posebno se,tudi zahvaljujemo gosp. S. Dimniku, vodji drž. dečjega doma za prijazno sodelovanje, pa tudi ostalimi gospodom. ki so nam pri prireditvi poma-gaili. Končino še bodi izrečena zahvala vsem starišem, ki so doprinesli znatne gmotne žrtve v prid naši akciji. Čisti dobiček znaša nad 7.500 Din. Zbirka za otroško bolnico je dosegla s tem 394.000 Dim. — Slov. žensko društvo.
m Mesino kopališče bo jutri v nedeljo, kakor navadno, odprto. Parna kopel samio za moške, kadna kopel za. vse •stranke. Prihodnji teden ostane kopališče 4 do '5 dni radi snažen ja parnega kotla zaprto.
m Ofertni natečaj zs oddajo težaških, zidarskih, železo-betonskih in tesarskih del pri zgradbi mestne stanovanjske hiše na vogalu Smetanove in Vrtne ulice razpisuje mariborska, občina, Načrti e o na vpogled dnevno pri mestnem gradbene— uradu, (od 8. do 14. ure), kjer se dobi tudi potrebne informacije in pripomočke. Ponudbe jo podati skupaj za težaška, zidarskr. in žeVzobetonska, posebej pa za tesarska dela. Pogojne ponudbe so neveljavne. Termim za oddajo ponudb je v pondeljek, dne 1. maroa 1926 ob 10. uri v mestnem gradbenem uradu.
m Iz Jngoslovauske Matice. Kakor izvemo, je Jugoslovanski ples, ki ga je priredila koncem januarja »Jugcfclov. Matica« s takim- moralnim uspehom, uspel tudi v imiotnem oziru prav dohro. Čistega dobička je prinesel približno
20.000 Din. Tako se je te dni odposlalo pokrajinskemu odboru v Ljubi jamo
50.000 Din kot nov prispevek mariborske podružnice za skupne smotre naše velike narodne organizacije.
m Znižanje tarife za izvoz fekalij. — Mestni magistrat mariborski je na svojem kolegijalnem obravnavanju dne 5. febr. 192-6 sklenil, da sc'zniža od L febr. 1926 naprej pristojbina za izvoz 1 voza fekalij z 1 cevjo od 50 na 45 Din.
m. Opozarjamo na današnjo rubriko »Sokolstvo« tudi širše, Sokolstvu naklonjeno občinstvo. Prvo predavanje se bo vršilo dne 27. t. m. v mali gornji dvorani Narodnega doma.
m. Pasji davek. Posestniki psov sc opo. zarjajo, da imajo plačati v mestno blagajno do 28. februarja 1926 za vsakega nad dva meseca starega psa letno pristojbino Din 100.—, ter pasjo znamko Din. 2.50, ker ima mestni konjač od 1. marca 1926 dalje nalog, poloviti vse pse, ki nebi imeli letošnje pasje znamke. Opuščena ali napačna naznanitev psa ter poraba ponarejene ali zapadle znamke, se smatra za prestopek in se kaznuje z denarno globo.
vedova.la. da ne mara. imeti otrok, ker jih noče rediti. Embrio ?o našli v greznici njene hiše. Pri dejanju ji je pomagala neka ženska, ki je bila že ponovno kaznovana radi sličnih manipulacij in je b lil a tudi tokrat 'oddana sodišču.
m Dva klativiteza. Brata Franc ia Janez Klobasa, iz Sv. Trojice sta se danes zopet priklatila v Maribor. Prvi je star šele 16, dingi pa, 14 let, a oba že kažeta znake propalosti. Mrzita delo in pohajkujeta. Tako nastaja naraščaj tatov in drugih kandidatov za zločince.
m Izgon. Danes je policija izgnala 'it Maribora pederasta. M-a, ki je svoje dni oskrunil na Rotovškem trgu več nedo-letnih dijakov, starih manj kot 14 let. Zaporno kazen šestih mesecev je danes prebil, in bo izgnan iz mesta.
m Usmiljenim srcem. Reven, brezposeln delavec z ženo in dvema otrokoma prosi dobra srca za nekaj moške in žensko, morebiti tudi otroške obleke. Mož pride po darove pešioe 6 ur daleč. Oddati je v upravi »Tabora«.
m Redni občni zbor Or jun e Studenci
se vrši v nedeljo dne 21. t.m. ob 9. uri v prostorih gostilne nad »Dravo« Aleksandrova cesta 17 v Studencih. K obilni u-deležhi se vabijo vse sestre in bratje.
N 27
mi Mestna Orjuim v Mariboru ima v
soboto dne 20. t, m. v zgornji dvorani svoj redni letni občni zbor.
Odbor.
m Občui zbor Podpornega društva za revne učence se bo vršil v pondeljek dne 22. t. m. ob pol 19. uri (pol 7. uri) v prvem nadstropju dekl. mešč. šole II. Cankarjeva uliea. K obilni udeležbi vabi vse Prijatelje in dobrotnike društva osobito tudi stariše obdarovanih otrok.
m Mariborski klub dobro vol jeey poziva svoje člane da se v »oboto dne 20. febr. polnoštevilno z znaki udeleže od* hodnice ir os p. dr. Beneša ob 20. uri v Narodnem domu. — V pondeljek ob 20. uri je nadaljevanje občnega zbora, v restavracijski dvorani Narodnega doma. — Odbor.
m Tiskovine za prijavo davka ipjesnih' delavcev ima na prodaj založba Mm ib. tiskarne d. d. v Jurčičevi n lici 4. Te tiskovine so uporabne le za večja pod« jetja.
m Kavarna »Evropa«. Na splošno željo. can j. občinstva, gostuje kabaret Corrfiu še do nedelje 21. trn. Vsltop prost, \ navadne eene. Od Pondeljka naprej svi-ra Trio Bernkopf.	379
m KIub-Bar. Najlepši spored zimske sezone, dnevno svetovni plesi.	356
. ni Kavarna »Jadran« dnevno rlo 2. ure
zjutraj odprta. Točijo se .najboljša ljutomerska vina kakor: rulandee. rizling.
Dnevno sveže domače pecivo žganje in likerji najboljšo vrste. Za obilen poset se priporoča vodstvo kavarne.
poset
123
ffij lili
ordinira od 9.—11. in od 14.—16. ure Maribor, Jurčičeva ul. 8, II. nadsfr.
m Radi pomanjkanja prostora nismo moffli objavilti nekaj gradiva, ki ho ga društva želela za nedeljsko številko. — Kar ne zastari, bo objavljeno v prihod njem! »Taboru«.
m Stavbena zadruga drž. nameščencev »Svoj dom« v Mariboru imla svoj redni občni zbor v torek, 23. t. m. ob 20. uri v klu/bovi sobi Narodnega doma. Dnevni rod je razu n spremembe pravil običajen.
m Maškerada Sokolskega društva v Stndencih na pustni torek dne 16. februarja je uspela nad vse pričakovanje. Kmalu po 9. uri so se napolnili prostori Sokolskega doma s prijatelji od blizu, a tudi z Maribora in okolice; tudi lepih mask ni manjkalo, ki so veselo rajale v sikoro prepolni dvorainii. še pokojna ekselenca. ©dicena z vsemi ordeni in «a«tmi ni mogla, odoleti predpustnim čarom in mamečim zvokom orkestra ia se je tudi udeležila Sokolove maškerade. Vse v vsem: 1)51 je lep večer in je Sokolu v Studemcih želeti še mnogo takih.
, m Prepovedan splav. Danes je policija aretirala neko žensko, ki je po šestih
e ®r,a Pavšalno nesecih odpravila plod. Izdale s0 jo nje-60 Dia, lefaio (oz. 30 Dfcn polletno). Pro- ne prijateljice, ki jim jo nedavno pripo-
Narodno alodaliife
KKPKRTOAR.
Sobota. 20. febr. ob 20. uri »Cigani«, ab. A (kuponi).
Nedelja, 21. febr. oh 20. uri »Stambulska roža« (kuponi). Zadnjič v sezoni. Gostovanje g. V. Janka, člana ljubljanske opere.
»Stambnlska roža«, zadnjič v sezoni.
Ponovno opozarjamo cenj. občinstvo ds se vpnzori jutri, v nedeljo, dne 21. t. m-zadnjič v tej sezoni zabavna opereta »Stamibulska roža« kjer bo gostoval v vlogi »Abmed-Bega« g. Vekoslav Jam,ko-»G grofica Marica« na mariborskem odru. V najkrajšem času vprizorj mariborsko gledališče enega največjih sodobnih operetnih »šlagarjev« Kalmanovo »Grofico Marico«. Za popularnost in neverjetno privlačnost ie opero jamči dejstvo, da še ni bilo operete, ki bi se kak01, »GroTica Marica« v enem in istem fde~ dali Siru igrala preko sedemistokrat pr1 vedno polni hiši. Ta redek jubilej mor« doživeti le delo, ki — v tem slučaju kot opereta — vsestransko zadovoljuje.
Tudi na našem odru obeta biti »Grofica Marica« _ nadvse privlačen operetni komad. kajti uprava se ni ustrašila gnio^' 11 ih stroškov, tako da bo »Marica« zafli' miva tudi s te strani. Zlasti bo zanim'1® koreografi ja, v tej opereti bomo nanirfC prvič videli na našem' odru najuovej^0 moderno plese. — Režira operetni režiser Kurt Bachmann kot gost,, dirigira * A. Herzog. — Naslovna vloga je v r°' kah gdč. Lubejeva. njen partner b o/. Rra/tul Dalje bodo ti as topili v voS-V vlotrah še gdč. Kovačičeva in sr z. #aT stori«. Urvalek itd,
Nadaijni darovi PTL
so dosegli danes zfutraj višino Din 39.478 25
Po 1000 Din: Elektrarna Fala, tovar-Da usnja Wiljem Freund. Po 5(10 Dim: transp. družba Scheulcer in Coiu.p. Po i^OO Din:	Avala, tovarna kem. iztL, A.
Po&ldesmi.gg, IJnio tovarna kem. proiz. vodov. Po 200 Dis: tiskarna sv. Cirila, (ir. Rudolf Ravniki Josef Tscheligi, dr. Vekoslav Kukovec, Josip Reich, H. Viel-haber. Kuhn Josip, Tausclh Radvanje, dr. Lasič Ferdo, Poldi Čelih, Josip Por-ko, Serec in Koipič, Josip Po vodnik. K. in R. Ježek, mesit ma. hranilnica. K- Ha-ber. Aocetto in drugovL Po 100 Din: dr. Anton Mulej, menjalnica Bezjak, Tre~ ster resta vrater pni Gotzu. Feliks in Marija Novak, kavama Jadran, Josip Jaklič, Adam Marič, Julij Jellmer, ki Prevzame po poferebi. tudi brezplačni Prevoz materi jala. Vatra - AfteiMnulator, Caro in .Tell in ek, Ivan Hodim ii 11 er, Ivo Hočevar, dr. Rapoo v drugiič, Hawclka Ptuj. Grom car. posrednik, maj- pharrn. Peter Albaneže, Marija Lininger, Frida Novak, dr. Vilko Pfeifer, Johana čuti5, Medica in Zaroki, župnijski urad pri Sv. Magdaleni Maribor, Juli o Meml, J. in R- Pfrimer, Fr. Gulda. Fr. Rozman, Fr. Rainer. Armin Ellinger. Po 50 Din: šfca-•teTOka indusitr. družba, Milam Koser, Rudolf Niefergal, Hubert Bračič, Simon Forstnerič, Zlatica Tonejc, rodbina Ada Kronvogel, Josip Jutra«. Počivalnik -^j&vršnik in druer. Anton Tonejc, Josip ^°ravic, Franc Perc. Justine Kern, Ant Paula Svetek. Ussar iin Žnideršič, Prevzameta. delni prevoz materi iala, Ilih, Anton Antončič. Po 70 Din ^otar Olton Ploj. Po 30 Din: Neimeno Va,n; Josip Beramič.
V materijala s« darovali; Skladišče •^rndorf je poslalo kompletno jedilno 0r°dje za 20 oseb, Aloj®, Šprager pomudi J^°.io pomoč za inštaliranje elektr. voda "Ustav Bernhard, ki je že svoje dni da-£?val amubulatorijii PTL ogromne mno-*IT|e steklenih plošč 1.t. d., prevzame zo-potrebna steklarska dela, Drava-^belovo po svpjem ravnatelju Levpu-fčeku tri fotelje za ležalti, kem industri-?a' Karel Golesch daruje 20 kg. zelene ”a,rve, Mariborska tekstilnai tvornica ^honskjr in Loebl 15 m. belega platna ^ rjuhe in 45 m. fimiega Si fona za boln plažče, obleko J. It. d., Josip Kaloud '■L^g zelene ‘barve, v. Rosmianiitt A. grad Radvanje pošlje voz desk 4 m dolgih in čolne, Ussar Ma,x eno kopalno kad ^oviua mtetalurg. industrija eno kom P'etn0 kopalno peč. Mariborska lesna .putisftnja 3 m5 stavbenega lesa Marib .samica Doktor in dru^ 40.8 metrov in-J®ta za glavnike itd., »Volta« 4 žarnice Po 32 sveč in 8 po 50 sveč. Mihael Nonner prevzame del pleskan ja stavbe, SItraischill 2 Felber 26 desk po 4 m in */* col, Pečar Heričko, lei je že 1. l!*23 postavil brez plačno 2 kompletni beli lončeni peči, da J-nJe zopet kompletno lončeno peč za so-b® sestre, Drnamo 2 kompelltni obešalni svetilki, Hrovat in Janež 15 m belega Platma za rjuhe, Alojz "Rečnik eno kompletno montirano svetilko, Ivam Wemig 1 steklenico z 12 kozarci.
pomen ima beseda »Razputin«. Rusko puty znači v našem jeziku vezi, razpu-tiin je tedaj oni, ki razvezuje — v prenesenem smislu: kdor usifovarja anarhijo. Beseda, »pintij« pa je istovetna z našo »pot«; razpotje, brezpotje in brezciljnost nam govori iz imena Rasputin. Slednjič imajo Rusi besedo raispuitioa, ki pomfcini oas od srede marca do srede aprila, ko so v Rusiji otaja sneg in led in nastanejo take ceste, da često cele tedne ni moči nikamor na. pot. »Mi vsi smo Raspultini«, pravi piisec tega. romanca o Rusih. Vsi so kakor rasputtica; vse leze narazen, vse popi avl ja bregove in ljudje nc morejo nikamor iz blata,, vode in brozge...
Črnogleda je ta sodba, vendar pa je v nji precej resnice. Na 1500 straneh nad vse živali noga pripovedovanja nam podaja. pisec tatančno sliko timskega življenja od 1. 1S10 do 1920. Ali je kaitera doba za nas tako zamimSva. kakor ta doba v Rusiji? Naživin se ue omejuje na same zgornje plasti sodobne ruske družbe, ampak nas vodi širom ruskega sveta in nam opisuje z rfvko mogočnega pripovednika vso rusko družbo od kmečkega sektarja o stepi do samega. carja. On ni reakcijo nar in ni boljšev-ik; mrzi beli teror enako kolt, rdeči. On je umetnik, ki ljubi človeka in veruje vanj.
Ne bi bfilo prav, če ibi prezrli t<> veli ko delo. kakorkoli me moremo radi preozkega Prostora poročati o njem obširneje. Kdor ga je jel čitati, era, ni mogel odložiti. Take knjige ne dobit? alalika do rok: po sanlmiivoslti prekaša, vse dosedanje umotvore o ruski revoluciji- črtaš in čitaš in se ti zdi, da. sam doživljaš to ogromno Ili jado ruskega človeka in ruskega naroda. Redkokaitera. knjfiiga toliko zgrabi čiitaJtel ja. Zato so bile napisane te vrstice, ker ho marsikdo, ki si bo knjigo nalbavil, hvaležen zanje.*)
Kultura in umetnost
Velik roman o ruski revoluciji
Ivan Naživin, »Rasputin«,
Ruska revolucija bo še dolgo predmet poučevanja učenjakov in politikov, pa umetnikov. Pisatelji- gredo celo fobije kot znanstveni suhoparni razi« °valci, ker zajamejo človeka im množi sredi življenja in nam pokažejo do •frdike v tisti Luči. ki gre kakor Rontge °vi žarki skozi trdo snov.
Mnogo literarnih knjig je že izšlo v v^ki revoluciji, največjo pozornost pa tfti .Vzbudil obsežen roman ruskega piaa g ‘Ja Ivaiua Naživina »Rasputin«. Nem str Prev.od	spisa, ki obsega 1500
drr' jc^z,*a^° v 3 zvezkih založništvo (j* Pritz Fikcnt v Leipzigu in sicer ^egerjevi zbirki: »Die russische Re utioin im Spiegel der Diehitnimg.«
|w ji^utinovo ime velik del naših ftUev dobro pozna. To je oni usode V k'u.	«staroc»,	pohotnež in slepar
.^^ki svetnika, ki je imel v oblr.siti cjrif ?° carico im carja v najusodnejših sVei' D°vejše ruske zgodovine: za časa - ovne vojne. Njega so uporabili i
&'kc v<>Jne' JNjega so uporabili
So 'J°'narni in germanofilski krogi,
doli rušili rusko fronto SjJ raX|.iali razpad sovražnega jim torC Toda Rasputin je v Naživinov^... ^ 'f^olj ena izmed številnih oseb tOry1„i'ra'is^e >n moskovske družbe, ni
da
im
re
■eir
'Glan	,	1 lliuon.ufoivu UJruBDB, H]
v^i ”.ov glasni junak. Rasputina j< kot simbol, on mu je pooseb 3e v dl,h.a razkroja in brezvladja, ki s, novejšem času osvojil Ruse. Trojen
*) Roman »Rasputimi« (v treh zvezkih' se — kakor smo se informirali — dobi v mariborski knjigami V. W e i x 1. Stane lepo vezan 25 mark. Ta knjigarna prodaja knjigo po izvirni Cenil.
Redni letni občni zbor ISSK Mari bor se bo vršil dne 21. t.m. ob 9. ur v gostilni Pečnik, Rotovški trg,
: Sodniška »ekcija. V pondeljek dne
22. L m. se bo vršil sestanek vseh sodni kov im sodniških kandidatov. Dnev. red Nominiranje sodnikov za prvensitvene tekme. Lokal »Zamorec«', začetek točno ob 19. uri. — Načelmik.
: Kolesarski klub »Perun« vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki so bo vršil v nedeljo dne 21. februarja ob 9. uri dopoldne v restauraci jskiih pro štorih Narodnega .doma,
: TSK Merkur. Kakor že objavljeno se vrši jutri v nedeljo dne 21. t, m. ob 14 uri na igriSču SD Rapida pokalna tekma z SiK Svo*boda. Postava moštva Mlaker, Vogrinec. Kristl, Ba.rlovič, Mol nar, Bauer, Zrimešnik, Pollak. Hoba olier, Paulim L Paulin II. Rezerva: Mar oinko I.. Speglič, Otokar. Reditelji: Horvat, Imenšek, Plevnik. Gornjeimenovani se imajo javiti ob \4H. uri pri sport-nem nadzorniku M. O. g. Poheimu.
/okoSstvo
Sokolska predavanja
Sokolsko društvo v Mariboru priredi v soboito, dne 27. t. m1, v gornji mali dvorani Narodnega doma predavanje o Tyrševem domu v Pragi. Predava br. župni starosta Julče Novak. Istočasno ee bodo tekmovalcem in tekmovalnim vrstam na medzletnili tekmah v Beogradu 1. 1925 razdelile diplome, na sporedu pa je tudi nekaj glasbenih točk, ki jih bo oskrbel društveni orkester.
Bratje in sestre! Treba je, da se vsakem oziru pripravimo na vsesokol ski zlet v Pragi, ki ge z vsakim dnem bli ža. Predavanju br. Novaka bodo sledila nadalnja predavanja, ki nas bodo poučila o Čehoslovaški, njeni zgodovini itd. Predmet posebnega predavanja bo Zlata Praga, kamor -bomo v .tako kratkem času poleteli. Vsa predavanja razen prve ga bodo r^jasnevale skioptične slike. Pozivamo brate in sestre, da se vseh predavanj udelef *. ki nas bodo tako vsaj nekoliko poučila o bratski slovamskli državi, ki nas bo kmalu gostoljubno sprejela. Na svidenje torej in zdravo! -
Predsednik Kjulltui'flO prosvetnega od bora.
si
Kino
»APOLO TUNO«
nadaljuje z velikim uspehom1 kultura »Velefilm moč in lepota«. Kdor ga ni videl, pojdi! Nikomur ne bo žal, kajti film ni samo zelo poučen, ampak tudi iz redno zanimiv in pestexx
»GRAJSKI KINO«.
predvaja v nedeljo, pondeljek, torek in sredo sijajno fidejaiisko komedijo Kraljica lrntk«. Glavni vlogi:	Marija
Jacobirni in Harry Liedltke.
Komedija, nas seznanja z življenjsko zgodbo tovarnarjeve hčere Jeanette, ki jo izprosi neki liohštajpler, nastopajoč kot grof Duplessis. Ko bi bilo treba kreniti! na ženitovanjsko potovanje je izginil lažnjivi grof. Tedaj pa pride pravi grof Duplassis in se zaljubi v Jeanetto. Treba je aranžirati vzrok za ločitev zakona, Komedija se razpleta živahno v tej smeri naprej in ima vesel im srečen konec.
Za povzdigo naše žjvinoreje.
V času od 10. fe b r. do 1. aprila se vrši tolot.no licencovanje bikov po vseh okrajih mariborske oblasti. Ker je liceuco-vanjo bikov najvažnejši oblastveni posel na polju povzdigo žjvinoreje. je.treba zanjo zainteresirati tudi širšo iav-most.
Namen licencovanja je sledeči: Iz celotnega, števila biov so odberejo oni. ki po zunanjosti jn po poreklu povsem odgovarjajo namenu ziboljšanja govedoreje. Samo lastniki te^ bikov dobijo do-pusitnico in s te mdovoljenje, da jim smejo v porabljali za splošne plemenske svrhe proti primeraii odškodnimj. Pri-puščanje nelicenciranih bikov je prepovedano in so kaznujo z denarno globo 10—250 Dim. Zato je potrebno, da prižene vsakdo svojega, nad 1 let° starega bika v pregled in morebjtuo licenciranje.
Da se olajša onim požrtfcvovalcem, ki drže dobre plemenske bike, za obče. blagostanje prevzeto breme, se določene denarne nagrade iz državnih sredstev po 500 im 400 Din in številne manjše nagrade Iz okrajnih 'blagajn. Za nenagrajene bike dobjjo posestniki potnirto iz okrajnih sredstev.
Kot častno priznanje za vzgojevalee n a j 1 e p š i h bikov so določene diplome mimiisitrfcva za kmetijstvo in pohvalnice velikega župama.
Ob priliki licencovanja se vrši povsod tudi kratko strokovno predavanje o smernicah za povzdigo živinoreje. Naj se zanimajo za to prireditev tudi omd gospodarji, ki sami nimajo bika.
Naj večje važnosti je licencovanje bikov tudi za visa občinska predstojništva. Med glavne naloge občin spada tudi skrb za zadostrao število licendranih bikov. Štajerski govedorejski zakon z dne 17. aprila 1896 določa v tem oziru sledeče: »Ako ne zadostuje v občini broj spu-ščalnih bikov, katere imajo zasebniki v splošno vporabo. dolžna je ista, da skrbi za nabavo i vzdrževanje še potrebnih bikov.«	^
S terni imajo občine velike izdatke, h katerim še pridejo stroški za naknadno licenciranje takih obrtinskih bikov. Zato naj pridobi vsaka občima čiimveč zasebnikov za držanje bikov, katerih je treba na vsakih 80—100 krav najmanj po 1.
Licencovanja se vršijo po podrobnem sporedu, katerega sestavj okrajmi odbor, odnosno srezki poglavar. Ta spored se objavi po vseh občinah. Ing. B. W.
dolgi hoji. napornem delu i. t. d, osveži topla kopel telo in dviga energijo.
Znatnejši vpliv imajo na naše telo mrzle kopeli; zlastj blagodejno vpliva kopanje na prostem, v plavališčih ob rekah ter na obali jezer in morja. Taka kopel znatno ojačuje in krepi naš organizem. Mrzla voda draži naše živčevje, poglcibii dihanje, zvjšuje kontrakcijo mišičevja in pospešuje presnavljanje. Poleg prostozračnih kopeli tvori mrzla voda najboljše sredstvo za utrditev oslabelega organizma! Posebno utrjen je moral biti naš pračlovek, kar je bila posle-djca njegovega primitivnega življenja v prirodi. Kulturni človek je mehkužen To pa je postal vsled mačina sedanjega življenja- ki sili človeka v zaduhle. mračne. tesne in po možnosti še vlažne sobe. Način današnjega životarjenja nam. u* bjja moč i zdravje. Ni čuda da se v bor* bi za vsakdanji kruh že zgodaj izčrpajo naše moči!
Zato je dolžnost vsakega kulturnega človeka, da vporabi vsako razpoložljivo minuto za polet v naravo, vem na. prosti in sveži zrak, da utrdi telo in skuša zvj-šati odporne, naravne sile telesa- Zato puščajmo pred vsem deco v zdravo naravo. na prosti zrak im jo zgodaj utrjaj-mo n,a vodo. Le tako bo otrok kos težkim zahtevam in preizkušnjam vsakdanjega življenja.
Vendar pa je prj vporabi mrzlih kopeli največja pozornost ma mestu, ker odtegujejo našemu telesu jako mnogo toplote. Tak dražljaj ue sme 'biti premočan. ako hočemo, da nam mrzla kopel ne škoduje. Z vsemi silami moramo hitro po kopeli skušati nadomestiti izgubljeno toploto. Mrzla voda pritegne nase jako mnogo toplote. En liter take vode potrebuje 1000 krat več toplote za zvišanje temperature za eno stopinjo kakor pa ista mmožina zraka. Zlasti pri kopanju ottrok na prostem nuorumo biti jako pazljivi iin oprezuj, da ne izguba preveč telesne toplote, ker bi s tem postali mam j odporni in dovzetni za vsakovrstno pre-blajenje. Čuvajmo se kopanja v hladni vodi po napornem deliu, z razgretim telesom in prehjtro po jedi na poln želodec. ko je veliko krvi koncent:rane v trebuhu. Po vsaki hladni kopeli si moramo dobro odnrniti in posušiti kožo. da vpostavimo prejšnje stanje v podkožnem kapilarnem sistemu in ne izgubimo preveč toplote. Mrzle kopeli naj bi znašale navadno 16—18 stopjnj. Prha je lahko hladnejša, im sme imeti 12—14°,. ker nas iz viaočine. s .silo na našo kožo padajoča voda draži in povzroča s tem, da prenašamo več ji hlad. Pa tudi prha in mnjva* nje z mrrlo vodo no sme trajati delj kot par mimut.
(Konec sledi).
Zdravstvo
Doc. dr. Ivan Matko.
Pomen zraka, vode in svetlobe za človeiki organizem*)
Za čiščenje kože prihajajo v poštev pred vsem tople kopelj. Topla voda vpliva blagodejno na človeški organizem, ker odvaja nakopičeno kri v notranjih organih na površje telesa in razbremenjuje na tamačin važne notranje uslfroje. V raznih primerih pospešuje topla kopel tudi potenje ju olajšuje bolečime. Po
*) Stvarn.i prispevek za razumevanje telesno-kulturuega filma »Moč in lepota« v tukajšnjem kinu »Apolo«.
krasna dekoracija
se prične od 13. do 18» februarja v novi veliki trgovini
1
preje 304 „Hotel Stadt Wien“
Cene bodo znaiso znižane
Zahvala
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše preljube dobre soproge oziroma matere itd., gospe
Marije Schoster
ter za mnogobrojno časteče spremstvo na njeni zadnji poti in za prelepe darovane vence izrekamo vsem, posebno pa cenj. pevcem iz kurilnice drž. žel. v Mariboru, naSo najsrčnejšo zahvalo.
Maribor, dne 20 februarja 1926.
381
Žalujoči ostali
Vztrajne Palma-kaučuk pete in podplati so napravljeni iz najboljše surovine, varujejo Vaše obuvalo, so trikrat trpežnejši kot usnje in Vam omogočajo elastično hojo. Ni raskošje, ampak neobhodna potreba vsakega človeka.	268
II.
v Pozmmu - POLJSKA od 2. do 9. maja 1926
Zbirališče vseh poljskih pridobitnih krogov. Najboljša prilika za navezanje trgovskih stikov med Jugoslavijo In Poljsko. Za jugoslovanske uvoznike in izvoznike edinstvena prilika. Železniške in vizumske olajšave. Brezplačna pojasnila ln inlormacij* daje gen. reprezentant
R. Golebiowski, Ljubljana, Stari trg 19
374
Pred« te ielem«, dobro ohranjen« otročja postelja in okro-pla mn ii trdasra lesa. Trsten-jakova «1. 4, vrata 4, Mel;e S80
Lapa, velika zračna aeba
naiproti pri. kolod*ora, jstna lega elektr. rat«T«tliara. se s 1. marcem odda solidnemu jrospodu. Naalor ▼ »pravi. 369
G«st hlčarll nozorl
Dražba rttie množine vrtnih »tolov in vrtnih miz, pijaie itd.
vrši dne 25 felir. ob 9. nri v Parkkavarni r Maribora. 351
Zidarja za vtidavo parnih kotlov s* iti«. Ponndbe pod ,Strokovnjak* na uptavo lista.
360
Geapoda ali dijaka se sprejme na stanoraaje. Triaška cesta *t. 20, vrata 10.	378
Hlev da v najem, vrt pa v ta
kup dr. Pip ni, odvetnik v Maribora	352-2
Posesti, bile. lakale. trastUn«. prazne sob*. pro>ta stanovanja pasrednja tofno slano»*nj'ka borza .lUrstan*. Roto*«^ trr._________________________377
Kompleten sokolski kroi
predv jnn blago bobro obr«’ njen. za peiia in jahala, po c<ni na prodaj. Naslov se ir.ve v opravi,	s70
Klavir ceno na preda]. Tr-iaika etata 1, Pobrežje. 353-1
Močen klobučarskl vajenec
se aprejme. Ivan Kraj, Ma-ibor, Aleksandrova e. 31	359-
Pesa (rena) poceni na prode i. Vpraiati Frankopaaova ni 31.
363-1
Vino prodaste staro ali novo ak« nc.Jhete takej vzoreo in zadnjo ceno, postavno koln-dver, aa skladišče ljutomer »kih vin, Zagreb, Prllaz 8\
________________________________l^P
Na prodaj pohištvo spalne sobe. Naslov v opravi. 373
Radi odpovedi lokala prodajam na drobno kavo, kakao, čaj, riž, rum, likerje, južno, sadje i. t. d. z 10% popustom, 362
P. Erzin
Maribor, Gosposka ni. 28
Krompir
1 kg Din 1*—	375
čaj, rum, slivovka, likerji
Poulard
j?veže zaklan in očiščen
Sniderič nasl. Ussar Maribor, Tereziendvor
LEIPZIG ER MESSE
Llpski pomladni velesejem 1936: od 28. februarja do 6. marca tehnični velesejem do 10. marca
15.000 razstavljalcev in 200.000 kupcev h celega sveta se snide na lipskem velesejmu, koji jim nudi popolni pregled kupčijskegi položaja in omogoča skrajno ugodne trgovske zaključke
Pojasnila daje In prijave sprejema častni zastopnik
W. Strohbach, Maribor, Gosposka ul. 19
Zahtevajte zanimive velesejemske tiskovine od
MESSEAMT F0R DIE MUSTERMESSEN IN LEIPZIG
Hiše na loteriji
Z rejenjem gosp. ministra ca poljedelstvo In vode od 9. decembra 1985, St. 46 806/1., je odobreno žrebanje dobitkov hISe na loteriji .Prvog Zagrebačkog radničkog druitva* na
KjMm - Min
Frankenhausen
(ng. Sola «* avto ln strejegrsdbo, elektrotehniko. Posebni oddelki s«
poljfcdel. stroje in zrakoplovno tehn
Pozabili ste
nakupiti
SUHOR
1. maja 1926.
1
?. dobitek
3. dobitek
najboljše pecivo k čaju in vinu. Dobi S6 DOVSOCi! «
IHI
Vse tri hiše so moderno zidane, novozgrajene. vsaka z velikim vrtom v Zayie,>u Razen tega je Še 101 dobitkov, kateri sestoje ir zlatih In srebrnih predmetov, 5 kole« porcelanastih In steklenih pilborjev Kot 104. dobitek, dar protektorja društva
Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I.
je prekrasna zlata moška ura.
Srečk Je 35.000 In po ceni Din 60—.
Vsled tega naj vsakdo hiti. da sl pravočasno nabavi srečko, ako hoče aa neznatnih Din 50'— postati lastnik hiše. Kdor želi kupiti srečke ali iste prevzeti na razprodajo proviziji, nai se ohrne na g. Josip« Franca Opavu, predsednika loterijskega od* bora, Zagrab. Nadblskupskl trg 11/J. Srečke v Mariboru se dobe v papirni trgovini gospe Justine Maček, Aleksandrova ce«ia 9. Po žrebanja bo lista izžrebanih številk v našem listu objavljena.	368
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■laimNHHmiiunRHs«1«''
TNIKI v milu ..GAZELA
Da se cenj'enim odjemalcem našega priznanege mila »GAZELA* oddolžimo, smo se odločili, da jih za njihovo dolgoletno naklonjenost tudi primeroma nagradimo. Z ozirom na to smo sklenili, da bomo od sedaj naprej na vsakih 1000 kosov našega mila (vseh vrst, ki ga izdelujemo)
Kosov našega mila (vseh vrst, kt ga izdelujemo;
snlll v en kot mila po 1 zlatnik
f\A 11 r\ Ir A 7 H T A M 'trn rrrnm <l 1i r» 1 a/I n • m! n !•> T-\ /%*•« A Inilrm	nimf	r»ri»A	«*•	  •	.1	*	•	J_H	•	T	d	«	•	N
Milo »GAZELA" zavzema vsled svoje i2borne kakovosti vsekakor prvo mesto med sorodnimi izdelki. Izdelano je >* najboljših surovin, ki tkaninam ne škodujejo. Daje takoj zelo obilno peno, ki nesnago razkroji in temeljito odloči o<| tkanine, tako da je močno mencanje popolnoma odveč. Ako se z našim milom namilano perilo nato prekuha v vroč* vodi ter temeljito spere v čisti vodi, zadobi naravnost snežno belino in jako prijeten vonj po svežosti. Jasno je torej, & 1 našim milom zelo mnogo prlitedlte pri perilu in zdravju, poleg tega Vam je pa mogoče sreča tudi tolik* naklonjena, da dobite v kupljenem kosu še 1 zlatnik povrhu.	341
Zahtevajte torej pri Vašem trgovcu
samo površino in pravo milo .GAZELA'
SMar; »Maubornka Tiekarna« ▼ Mariboru, prr '
prodata
nlk: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Božidar Borko, BOTiaar. ladajatelj: Konsorelj »Tabori .. Vekoslav Spl n d le* novinar. Vsi t Maribora