Poštnina plota na v astosM mmm Cma Bin !*- jlmimsHl dem Stett. 102 V ijubljani, 5. ma|a 1930 fieto 1. Adis Abeba še ni padla - Mussolini zapovedal slovesno zavzetje za jutri Bele zastave v Adis Abebi Neguš kupuje Hiše v Londonu - Avtomobili zlata beže - 65 Evropcev mrtvih v Adis Abebi Addis Abeba, 5. maja. AA. Reuter poroča; Netočne so vesti, da so italijanske čete zavzele Addis Abebo. Addis Abeba. 5. maja. o. Kljub najrazličnejšim vestem, v katerih tekmujejo inozemske časopisne agencije, da bi prve naznanile zavzetje Addis Abc-be, vendar še niso italijanske čete vkorakael v abesinsko prestoli««, v kateri še zmeraj divja krvava borba med domačim prebivalstvom in med Evropejci. Včeraj so se vršili hudi hoji okrog poslaništev in okrog železniške postaje, kamor so se zatekli nameščenci železniško družbe Addis Abelw-Džihuti. Ti so s strojnicami branili postajno poslopje. Po vsem mestu je divjalo vso noč streljanje in ropanje. Ameriško poslaništvo so morali izprazniti in so se vsi člani in begunci, ki so iskali zavetja tam, so se preselili v angleško poslaništvo. Angleška vlada je naročila svojemu poslaniku, naj gre Američanom čim bolj na roko. Ubit je bil vodja angleškega Rdečega križa, ko je pomagal ranjencem po cestah. Vsako toliko so v prcstolici razširijo vesti, da so na tem ali onem koncu mesta vkorakale italijanske čete. Toda te vesti se zmeraj izkažejo za neresnične. Kljub temu, pa je že večina hiš izobesil bole zastave. Italijani 10 km pred mestom Pariz, 5. maja. Po zadnjih francoskih poročilih so bili včeraj Italijani oddaljeni od prestolnice 10 km. Pričakovali so vsak hip. da bodo mesto zavzeli in da bodo italijanska uradna poročila razglasila to vest. Toda te vesti ni bilo, čeprav je jasno da Italijani hote in nalašč čakajo, da pnspo vse čete v neposredno bližino mesta. Zlasti bi radi videli Francozi, da bi italijanske čete čimpreje prišle, ker grozi francoskemu poslaništvu vedno večja nevarnost. Tja so sc zatekli člani turškega poslaništva, dalje veliko število Grkov in Armencev, ki jih Abesinci brez usmiljenja pobijajo. Iz Džibutija je snoči odšel bataljon francoskih Aska-rov, da zamenjajo stražo, ki Čuva poslaništvo in je že docela izmučena. Abesinske podivjane skupine so do zdaj pobilo okrog 65 Evropcev različnih narodnosti. Snoči je francoski minister v/. Addis Abebo poslal svoji vladi poročilo, da neprestano krožijo nad mestom italijanski avioni in da so italijanski oddelki približujejo Addis Abebi v krogu. Neredne Vojaška imenovanja Belgrad, 5. maja. m. V imenu Nj. Vel. kralja Petra If. so kraljevski namestniki na predlog ministra za vojsko in mornarico podpisali ukaz, s katerim so postavljeni med drugimi: za vršilca dolžnosti šefa organizacijskega odseka generalštabnega oddelka v ministrstvu za vojsko in mornarico podpolkovnik za generalštabne posle Mirko Burja, do sedaj vojaški ataše v Romuniji in Poljski; za novega^ vojaškega atašeja v Romuniji 111 Poljski s sedežem v Bukarešti pa pehotni podpol-kovnik za generalštabne posle Jurij Mušič, do sedaj na službi v odseku za Irupno nastavo nastavnega oddelka glavnega generalštaba; " za vršilca dolžnosti upravnika poliskega inten-danlskega skladišča intendantski kapetan II. razreda Albin Držan, do sedaj vršilec dolžnosti intend. bregalniške divizijske oblasti; . . .. za vršilca dolžnosti poveljnika 1. divizijona 2o. art. bataljona art. kapetan I. razreda Marijan De-renčin; za vršilca dolžnosti inšpektorja skladišč muni-cije in delavnic a rtilerijeko-tchničnega oddelka višji vojaški uradnik Franc Kolman; za vršilca dolžnosti upravnika tretjega oddelka vojnotehničnega zavoda višji vojni uradnik Ivan Kavšek; za vtšilca dolžnosti upravnika pirotehnike 3. odeeka vojaškotehničnega zavoda nižji vojaški uradnik Maksimilijan Karabel ter za upravnika delavnic avtomobilskega polka II. armijske oblasti pehotni major Božidar Kosar. Konferenca vinogradnikov abesinske čete, ki so se zbrale čislo slučajno, so zasedle nekaj višin okrog mesta ter se oborožile s strojnicami. Verjetno je, da se bodo vršile pri prihodu Italijanov silovite praske, ker so abesinski vojaki razdivjani in obupani do skrajnosti. Neguš in njegovo zlato odšlo Džibuti, 5. maja. o. Abesinski cesar je šc vedno v Džibuti ju in sc ni odločil še, kdaj naj odide. Prebiva v palači francoskega guvernerja in je včeraj sprejel veliko število najrajzličncjših dostojanstvenikov in diplomatov. Včeraj jc dospela iz Adena v Džibuti tretja angleška bojna ladja, in sicer je to križarka »Enterprise«, ki bo odvedla cesarjevo rodbino iz Džibutija v Aden in od tu v Hajfo v Palestino. Ne ve se pa, če bo neguš tam ostal. Včeraj so iz cesarjeve vile prepeljali v pristanišče, na eni izmed treh angleških ladij, ki so zasidrane tam, dva tovorna avtomobila zlata in dragocenosti. Džibuti, 5. maja. m. Sinoči ob 17.30 sc je ne;-guš s svojo družino vred na krovu angleške križarke »Entcrpris« odpeljal. Abesinija - nauk za male države Ateno, 5. maja. m. Tukajšnje časopisje obširno komentira poraz Abosinije. Po splošnem mnenju je ta poraz zelo dober nauk malim državam, naj se nikdar ne zanašajo na velike države, naj velesilam nikdar ne čerjainojo, marveč naj se opirajo vedno le na lastno moč. V tem pogledu pravi »Elcfteron Vima«, da je obenem z A begini jo pretrpela poraz tudi Zveza narodov. Drugi atenski dnevnik < Katimerin ugotavlja, da bo ta zmaga za Italijo zelo draga: Italija bo morala pustiti v Abc-siniji stalno vojsko 200 do 300 tisoč uiož, kar predstavlja mesečne stroške okro sedem sto milijonov lir. Stockholm, 5. maja. AA. (DNB) Švedski Rdeči križ je poslal navodila svojima dvema ambulanto-ma v Abesiniji, naj se takoj vrneta v Addis Abebo in od tam odpotujeta v Džibuti. Zunanji minister jo zaprosil angleškega poslanika v Addis Abebi, naj prevzame zaščito švedskih interesov v Abe-einiji. Mobilizacija vseh Italijanov: Jutri bo uradno razglašeno zavzetje Adis Abebe Rim, 5. maja. o. Včeraj je obiskal angleški poslanik Drumond zunanjega ministra Suvicha in ga prosil naj poskrbi vse potrebno za varstvo angleških državljanov v Abesiniji, kar mu je minister tudi obljubil. Politični krogi v Rimu pravijo, da bo žavzelje Addis Abebe uradno razglašeno jutri, ker hoče-Mussolini za jutri mobilizirali vse italijansko prebivalstvo ter mu ob tej priliki naznaniti veliko zmago italijanskega orožja. Ta mobilizacija vsega civilnega prebivalstva v Italiji bo podobna oni v jeseni, ko so 2. oktobra 1. I. sirene poklicale vse Italijane na javne trge in zbirališča k zvočnikom, ter jim naznanile začetek vojnih operacij v Afriki. Taka mobilizacija jc zapovedana za jutri, kar naj pokaže vsemu svetu, da zna Italija svoje zmage slavili. Zaradi tega zatrjujejo rimski krogi, da bodo italijanske čete kljub temu, da so že blizu Addis Abebe, vkorakale v mesto takrat, ko bo vsa Italija zbrana, da sliši vest o zmagi. Za jutri so zapovedane po vsej Italiji velike proslave, vse hiše morajo biti v zastavah, po vseh hribih bodo goreli kresovi. Mussolini bo imel nagovor na prebivalstvo, potek proslave zmage bodo prenašale italijanske rudio-postaje v štirih jezikih. Včeraj se je vršila slavnostna seja italijanske zbornice, pi kateri jc imel Mussolini velik govor. V tem govoru je rekel med drugim: »Odredil sem splošno mobilizacijo italijanskega ljudstva, ker mu hočem sporočiti to veliko novico.« Pri tej priliki je govoril tudi grof Ciano, ki jc dejal, da jc po toliko mesecili moralne in moteri-jelne podpore Zveze narodov, po sankcijah in po antifašističnem ravnanju evropskih držav italijanska vojska strla negušcvc čete. Zmaga je zdaj tu in italijansko ljudstvo izraža svojemu vodju občudovanje in hvaležnost za njegovo delo, s katerim jc pripravljal to veličastno dejanje. Kavava Španija Ironičen odgovor: Avstrija pojasnjuje svoj korak Belgrad, 5. maja. m. Kmetijski minister Svetozar Stankovič je za tl. maj sklical v Belgrad veliko konferenco vinogradnikov. Na to konferenco so povabljeni tudi voditelji raznih državnih kontrolnih in preizkuševalnih postaj, predstavniki raznih zadružnih zvez in P9dobnih vinogradniških organizacij. Na konferenci bodo razpravljali o vprašanju vnovčevania vina, dalje o nizkih cenah, po katerih kmetje prodajajo vino ter o cenah, po katerih se prodaja vino v gostilnah. Eno izmed glavnih vprašanj rozpravljanja na tej konferenci bo pa tudi vprašanje povečanja izvoza našega vina, in obenem razgovor o raznih taksah in trošarinah na vino. Tudi v Londonu zavarovalni škandal London, 4. maja. Afera zavarovalnice Lloyd in podrobnosti o njej., ki so prišle v javnost, še zmerom polnijo stolpce angleških listov in 60 predmet obširnih debat v javnosti. O izidu preiskave o tej aferi so včeraj poročali finančnemu ministru Chamberlainu. Če bi preiskava žadoeti ne razčistila te afere — to se zdi zelo verjetno, ker se še zmerom ne ve, katere so prav za prav osebnosti, ki so vršile prepovedane manevre z zavarovanjem — bo bržčas odrejen uradni preiskovalni odbor. \ Dunaj, 5. maja. Korbiro poroča: Avstrijski poslaniki so 2. t. m. izročili vladam Anglije, Francije, .Italije, Madjarske, Češkoslovaške, Jugoslavije, Romunije, Poljske, Bolgarije, Švice in Turčije memorandum svoje vlade, v katerem razlagajo nagibe, ki so zvezno vlado prisilili do tega, da objavi zakon o vojaški dolžnosti, ki je po njenem mnenju izzval neopravičeno nervozo. Avstrijska vlada ponavlja vse prejšnje argumente in prosi vlade držav, katerim je poslala memorandum, da naj te argumente ponovno prouče in jih naj nepristransko pretresejo. V prvi vrsti ugotavlja avstrijska vlada, da ne gre za splošno vojaško dolžnost, ampak z a obvezo o javnih delih, s čimer se omogoča, da bodo državljani delno pozvani na javna dela, delno pa, da dobe vojaški pouk, tako da bi v primeru potrebe mogli biti pozvani na obrambo domovine. Avstrijska vlada opozarja, da ima ta dolžnost čisto ljudsko-prosvetni značaj, ki jc za Avstrijo zelo važen zaradi njenega zemljepisnega, geopolitičnega in strateškega položaja. Avstrijska vlada pravi dalje, da jc kljub vsem težavam trdno odločena, v interesu splošnega miru, braniti svojo neodvisnost napram vsakomur. Vlada ne namerava v normalnih okoliščinah vzdrževati večjih kontingentov avstrijske/vojske v mirnem času, kakor je pa to bil odoločeno z Veliko Britanijo ob priliki razgovorov na razorož. konferenci, tako da bo Avstrija imela pod orožjem okoli 50.000 mož. Avstrijska vlada ponavlja svojo najsvetejšo izjavo, da je cilj splošne obveze izključno obrambnega značaja in da vlada ni imela nobenih drugiii namenov. Najboljši dokaz, za to je znana vdanost Avstrije napram mirovnim pogodbam in glede tega ne more nihče dvomiti v popolno lojalnost v primeru z drugimi državami. Avstrijska vlada je prepričana, da sc lahko mir v Evropi ustvari izkliučno samo na temelju popolnega zaupanja in jc zato treba odstraniti stalne očitke med zmagovalci in premaganci, prav tako pa jc treba odstraniti vse prisilne odredbe, ki ponižujejo narodno čustvovanje. Avstrijska vlada vodi z ozirom na resne nevarnosti, ki pretc vsemu človeštvu, stalno račun o tem, da mora imeti v primeru potrebe na razpolago vsa sredstva za obrambo neodvisnosti v zvezi z ostalimi Pari*. 5. maja. AA. Havas poroča: Kakor je že bilo javljeno, se bo na današnji seji vlade govorilo predvsem o finančnem položaju države. Verjetno je, da se ne bo razpravljalo o drugih perečih vprašanjih. Upravni odbor francoske Narodne banke sc je včeraj jropoldne sestal in tudi proučeval finančni položaj. Na seji ni bilo nobenih sklepov. Upravni odbor se bo danes ponovno sestal. Ni mogoče misliti na to, da bi se povečala eskomptna .inera, pa tudi ne.obreetna mera na. predujme. državami, ki so tudi zainteresirane na tem, da Avstrija ohrani svojo neodvisnost. Zakon o splošni vojaški obvezi je izraz suverenosti Avstrije in avstrijska vlada je prepričana, da interesi držav, s katerimi bo Avstrija ostala še naprej v zvezi in prijateljstvu, nikakor ne bodo škodovali nobeni drugi vladi. Avstrijski narod je ponosen na svojo zgodovino in dela z novim ojačanim patriotičnim čustvovanjem za obnovo svoje države. Zato ni mogel dopustiti, da bi v primeru potrebe njegova neodvisnost in državnost bili ogroženi. Madrid, 5. majo. o. Včeraj so spet izbruhnili krvavi nemiri v Madridu, m sicer v okraju Cuerces Caminos. Zdi se, da imaio španski levičarji iz Moskve naročilo, da za vsako ceno nadaljujejo nemire in poboje. Včerajšnji strahoviti poboji in požiganja so izbruhnili zaradi tega, Ker so komunistični agitatorji vrgli med mase alarmantno novico, da so člani fašističnih organizacij dajali šolskim otrokom v tem socialističnem okraju zastrupljene bonbone. Poleg tega so razširili vesti, da je veliko otrok že moralo v bolnišnico. Na te vesti so se takoj pojavili na cestah člani komunistične milice, ki so patrulirali v oboroženih oddelkih po ulicah. S seboj so nosili velike posode petroleja in bencina. S pomočjo tega so zažgali vse samostani«: šole v tem proletarskem okolišu, ki drugih šol sploh ni imel. Zažgali so tudi več cerkva, pretepli redovnike in usmiljenke ter streljali na civilno gardo, ki je skušala narediti red. Toda to se jim ni posrečilo, ker jc poveljstvo nalašč poslalo premalo gardistov v ta okraj. Nemiri, ki so jih z lažmi izzvali komunisti, so se nadaljevali včeraj ves dari in vso noč. Rdeče tolpe so požgale dve cerkvi, 6 samostanov in eno zasebno šolo. Pri spopadih med komunistično milico in med prebivalci je bilo 40 ranjenih. Splošna stavka frgovske mornarice, ki so jo boljševiki izzvali prvega maja, sc nadaljuje. Nadaljujejo sc tudi najrazličnejša sabotažna dejanja na trgovskih ladjah. Španska trgovina ima zaradi tega ogromno in neprecenljivo škodo. V Malagi je izbruhnila splošna stavka poljedelskega delavstva, kot izraz solidarnosti s stuvkujočimi mornarji. Po zadnjih vesteh iz Madrida, sc mesto še ni pomirilo, marveč divjajo krvavi poboji šc naprej. Plameni zažganih cerkva so se dvigali vso noč visoko pod nebo, tako da sc jc zdelo, da gori ves Madrid. Zadnje vesti iz Abesinije Rim, 5. maja. AA. Stefani poroča: Italijanska vlada doslej še ni prejela nobeno uradno obvestilo od tujih poslaništev v Addis Abebi. ki bi se nanašalo na beg abesinskega cesarja. Italijanska vlada bo smatrala negušev beg kot potrdilo, da abesinski narod noče več vlado dosedanje dinastije in dosedanje vlade. Francoska vlada stalno obvešča italijansko vlado o vsem, kar se godi v Addis Abebi, in prosi, da naj sc pospeši zavzetje abesinske prestolnice. Šele včeraj so italijanska letala po treh dneh zopet letela nad Addis Abebo. Beguncem v poslaništvih so tako vlila nekaj novega poguma. Italijanska vlada je storila že vse potrebno, da bi olajšala težak položaj poslaništev v Addis Abebi. Washington, 5. maja. AA. Reuter poroča: Zunanje ministrstvo jc obveščeno, da bosta danes zjutraj ob zori dva ameriška časnikarja krenila iz ameriškega poslaništva in nesla belo zastavo. Poskušala bosta, da prideta v zvezo z italijanskimi predhodnicami. V poročilu sc pravi, da vlada v mestu red in mir. Konec sankcij London, 5. maja. Današnji »Momingpost« piše, da bodo sedaj po odhodu cesarja Hajla Selasija iz Abesinije sankcije najbrž ukinjene, ker jih spričo italijanske zmage pač nima več smisla vzdrževati. Italijani so svoje dosegli, kljub sankcijam, ki so jih evropske države smatrale za uspešne. Angleške ladje za Sredozemlje London, 5. maja. Reuter poroča iz Gibraltarja: 20. brodovje rušilcev, ki ga tvori osem rušilcev, bo v kratkem odplulo v Sredozemsko morje, da se priključi angleškemu brodovju na Malti. Nesodobnosti Ljubljane Na križišču Miklošičeve „ in Dalmatinove .ulj«. Konference držav Balkanskega sporazuma Belgrad, 5. maia. m. Po končanem drugem -esianku zun. ministrov Iržav Balkanskega spo-ozuma je predsednik vlade iri zunanii minister dr. StojadinOvič priredil gostom na časi velik banket v Gardnem domu na Topčideru. Proti koncu je predsednik vlade vstal in pozdravil svoje goste: Ekscelence, gospe in gospodje! S čustvom velike radosti in iskrenega prijateljstva pozdravljam v imenu kraljevske vlade in v svojem osebnem imenu v prestolnici Jugoslavije drage goste in odlične zastopnike prijateljskih in zavezniških držav kraljevine Grčije in Romunije in turške republike. Srečen sem, da vam lahko želim najprisrčnejšo dobrodošlico v tem mestu Belgradu, kjer se je že od nekdaj spoštovala tradicija svobode in neodvisnosti Balkana, za katero idejo sta tako prestolnica kakor vsa kraljevina zmerom kazali popolno razumevanje, ne strašeč se žrtev med vojno ne truda v miru. . Zvesti dani besedi in polni spoštovanja do sprejetih obveznosti ste prišli, dragi tovariši, na konferenco Balkanske zveze, da v popolnem soglasju z nami manifestirate svojo čustva zavezništva in izmenjate stališče o perečih problemih, ki se nas vse enako tičejo. Tisto, kar nas je danes poklicalo na konferenco v Belgrad, je iskrena in pobožna služba za Balkanski sporazum. Ko služimo ciljem tega sporazuma, služimo ne samo ideji miru in blagostanja na Balkanu, temveč tudi mira sploh. Po vsakem novem sestanku moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da naš sjrorazum s časom napreduje, da se njegovo delovanje razvija in da njegove zveze postajajo čedalje trdnejše. Naša balkanska organizacija bo ostala najzanesljivcjše poroštvo za notranji red na Balkanu. Naša vrata bodo ostala na stežaj odprta vsem tistim, ki bodo hoteli v miru sodelovati z nami v svojo lastno korist in v našo korist. Toda naše meje so prav tako čvrste in nezavzetne iit bodo takšne ostale ter se bodo znale braniti vsakega napadalca 7. odločnostjo in odpornostjo. V vseh vprašanjih, ki se ne ticcjn samo Balkana, temveč tudi splošnega mednarodnega življenja in med katerimi so nekatera omajala medn. mir, smo nastopali kot čvrsta celota, katere stališča so istovetna. Nobeno neskladje nazorov nas ni raz-družilo v našem pojmovanju metod, ki jih [e treba izvajati. Naši razgovori so že na današnjih prvili sejah to ponovno dokazali. Mi ostanemo zato složni tudi v bodoče. To je resnica, ki jo vsi morajo vedeti, in srečen sem. da sc mi ponuja priložnost, da jo nocoj razglasim tu, prod tako odlično družbo. Dvignem svojo fcafeo na zdravje kralja Ju-rija II.. kralja Karola, na zdravje predsednika turške republike kemala Ataturka. lijem na zdravje njegove ekscelence M e t a x a , njegove ekscelence T i t u 1 e s c a in ujegove ekscelence Ruždi Arasa in za blaginjo prijateljskih in zavezniških narodov grškega, romunskega Na nagovor predsednika vlade dr. Stojadinovi-ča je odgovoril m se zahvalil turški zunanji minister Ruzdi Aras. Gospodal Kot predsednik stalnega »vete Balkanske zveze želint odgovoriti v »volem Imenu ln v imenu svoih tovarišev iz Grčije m Romunije na lepi nagovor dr Milana Stojadinoviča. Sprejem, ki smo ga doživeli, in toliko znamenj prijateljske pogosti, ki nam je bila posvečena od našega prihoda v prijateljsko in zavezniško državo, so tako selo vredni tradicij jugoslovanskega naroda, da m je posebno težko najti besed, lu bi mogle izraziti po pravi vrednosti čustva hvaležnosti, ki jih občutimo. Dovolite mi, gospod predsednik, da se zahvalim v osebi vaše ekscelence kraljevski vladi, ki fe-da>la priložnost, da se sestane stalni svet Balkanske zveze v gostoljubni in lepi jugoslovanski prestolnici. Ko rekapltuliram dogodke, ki so se zvrstili pretekla leta od podpisa pakta Balkanske zveze, si ne morem kaj, da ne bi občutil ponos, ko ugotovim tolikšno število trdih preizkušenj, ki jih je Balkanska zveza tako blesteče premagala. Vsako oviro smo odstranili, vsako težavo izravnali, ker so vse trčile ob trdno odločnost Balkanske zveze, da bo premagala vsak odpor, ki ga bo srečala na svoji poti. Če to vemo, bomo mogli premagati zapreke, ki vstajajo pred nami, in vsaka izmed njih bo le še utrdila našo enotnost. V takšnih okoliščinah lahko zmerom gledamo z upravičenim optimizmom v bodočnost, da bomo ustvarili balkanskim narodom dobo blagostanja In sreče. Gospodal Pakt Balkanske zveze ni bil spočet, da bi zadelal vrzel neposredne potrebe, in ne za neko politično dobo, temveč je plod dolgega razvoja naših dežel. To je realen in nepristranski sporazum, ki ustreza življenjskim nujnostim naših držav prav tako sedanjim kakor bodočim. Njegov namen je zagotoviti našim narodom v družini narodov politično neodvisnost in čin, ki jim gre, in hkratu najvišje blagostanje ter tako pripomoči k pobratimstvu balkanskih narodov. Zato bo vsem tistim, ki bodo hoteli lojalno prispevati k temu poslej posvečenemu delu za naš bratovski sporazum, ostala vrata zmerom odprta. Ko to govorim, se moram pobožno spomniti velikčga pokojnika, kralja Aleksandra Jugoslovanskega, ki je bil eden izmed velikih stvariteljev idej, ki jim danes s tolikšno privrženostjo sledimo. Naš današnji prihod v Belgrad na sestanek sveta Balkanske zveze je, o tem sem trdno prepričan, naj-svečanejša počastitev, ki jo moremo izkazati njegovemu vzvišenemu spominu. V zmedi, ki jo vidimo na svetu, tvori naša zveza na Balkanu brez dvoma eno izmed najbodril-nejših moči, na katero se moremo mirno naslanjati, živeti v miru in z mirom, to je, da se tako izrazim, geslo našega sporazuma. Prav zato, ker so razumele velikost naloge, ki izvira za vsaktero Izmed njih iz tega gesla, prav zato tekmujejo države članice Balkanske zveze med seboj v vnemi za izpopolnitev tega dela ljubezni. Dvignem čašo na čast Nj. Vel. kralja Petra Jugoslovanskega! Na zdravje Ni. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, velikega nadaljevalca dela nepozabnega viteškega kralja^ In vsega namestništva, na čast velikih voditeljev držav Balkanskega zveze Nj. Vel. kralja Karola romunskega, Nj. Vel. kralja Jurija grškega, svojega ve*'ikega šefa Kemala Ataturka. Pijem za blaginjo in veličino plemenitih zavezniških narodov jugoslovanskega, romunskega, grškega in turškega, na zdravje in osebno srečo vaše ekscelence in naše ljubke gostiteljice ge. Stojadinovičcve, ki smo ji dolžni zahvalo za nocojšnji prelepi večer. Konference zunanjh ministrov držav Balkanskega sporazuma se bodo dnn;s nadaljevale v palači 7.unanjega ministrstvo. Po končanm razgovorih se bodo vsi zunanii ministri odpeljali v Beli dvor, kjer priredi Nj. kr. Vis. knez-namestmk Pavle kosilo. Na jo kosilo so povabljeni tudi vsi člani kraljevske vlade fer vsi poslaniki držav Balkanskega sporazuma in Male zveze, ki so akreditirani na našem dvoru, Zgodba o izgubljeni in »najdeni" oporoki Maribor, 4. maja. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je obravnavala te dni zapletena, pa zanimiva zadeva. Gre za oporoko, ki ee je svojecasno izgubila, sedaj pa ee je prepis te oporoke na čuden način zopet »naŠelc. Zgodba se je dogajala v Razvanju pri Mariboru ter vzbuja pri okoličanih veliko pozornost. Na zatožni klopi sta sedela 25-letni trgovski jx)močnik Josip Lobnik iz Ptuja ter njegov oče posestnik Lobnik Peter iz Razvanja. Obtožena pa je bila tudi njegova mati Ivana, rojena Rečnik, ki pa ni prišla k razpravi ter je bilo jiostopanje proti njej izločeno. Zadeva je j>o opisu obtožnice sledeča: Dne 17. oktobra 1925 je umrla v Razvanju posestnik Rečnik Franc. Zapustil je precejšnje premoženje. Rečnik je imel 4-otroke Rečnika Franca ter hčerke Marijo, poročeno Pukl, Terezijo, j>oro-! čeno Vodenik in Ivano, omoženo Lobnik. Pokojnik j je baje zapustil pismeno oporoko, ki pa je izginila jx> njegovi smrti. Pojavila se je druga oporo-i ka, po kateri sta bila kot dediča Rečnik Franc in | Marija Pukl. Ta druga oporoka je bila vzrok ka-: zenskega postopanja proti Rečniku Francu in Ma-] riji Pukl. Ugotovilo se je, da je bila listina pona-j rejena. Ni pa se ugotovilo, kaka je bila prava opo-j roka in kdo je jionaredil drugo listino. Rečnik Fr. . je bil takrat obsojen zaradi zločinstva prevare, nje-< gova sestra pa zaradi pomoči k temu zločinstvu. V teku postopanja je bil zaslišan tudi takrat 15 letni Ivan Lobnik. Bil je vprašan, ali je on morebiti napisal kako listino, ki je bila sodišču predložena kot testament, kar jxi je odločno zanikal. S takratno obsodbo pa spor zaradi dediščine ni bil končan. Političen shod v Poljanah Poljane, 5. maja. Za včeraj, na dan sv. Florijana,_ ko je obj-;aino v Poljanah sejem, so si Poljančam zaželeli, la bi iih obiskal njihov rojak, minister dr. Krek, u je pri nas rojen. Gospod minister se e našemu labilu odzval ter res priredil včeraj političen shod. 4a ta shod se ie zbralo okrog 30W ljudi, katerim e minister dr. Krek govoril od pol 10 do /«11., Shod je dvoril predsednik krajevne orgamza-•Jje JRZ, ki je pozdravil zastopnike sosednih organizacij dalje tako številno zbrano ljudstvo po-i«bno dobrodošlico pa je izrekel ministru dr. Kreku. Minister dr. Krek je nato v svojem govoru odmerjal vaško skupnost s skupnostjo v državi in [o na tak način, da smo ga vsi jasno razumeli. Ravno tako preprosto je obrazložil, zakaj smo sli Slovenci lansko leto v vlado. Pri tem je delo sejanje vlade primerjal s kmečkim gruntom i zann kern gospodar je vozil na njive, kjer naj bi rastlo, mesto gnoja, grušč in kamen jej treba pa je najprej vse očistiti, potem šele voziti gnojila, orat. m se-jati. Drugače ne bo nikdar ničesar zraslo. Dotaknil se je tudi našega razmerja do Hrva- tov ter dejal, da nimamo Slovenci prav nič proti Hrvatom, ne pustimo pa, da bi se oni vtikali v naše zadeve. V ostalem je z njimi zelo težko, ker oni doma sede in zahtevajo, naj jim damo, kar jim gre, ne povedo pa, kaj hočejo. Končno je gosp. minister govoril tudi še o vprašanjih, ki so nas posebno zanimala: o zaščiti kmeta, o likvidnosti denarnih zavodov in o dviganju cen kmetskim proizvodom. Za svoja izvajanja je minister dr. Krek žel odkrito priznan e navzoče množice. '■»» _ - * i J — i nas ugonobili. Gosp. Tomazin je s svojim govorom izzval splošno obsodbo načina borbe, kakor jo vodijo naši politični nasprotniki. To vsestransko uspelo zborovanje je zaključil predsednik krajevne organizacije JRZ na Trati gosp. Mrak. Ko je gosp. Mrak omenil.v zaključnem govoru tudi našega narodnega voditelja gosp. dr. Korošca, so zborovalci priredili notranjemu ministru gosp. dr. Korošcu navdušene ovacije. 400 ljudi na poli v Francijo Maribor, 4. maia. Vsako pomlad zagrabi Prekinurjo val razburil ja- Sezonski delavci odhajajo s trebuhom *a ■uhom v tujino. Pred leti jih je šlo skoraj deset ioč. V Nemčijo in Francijo, v Vojvodino m na sije, v Slavonijo in druge kraje jih je nesla pot, i so si preko poletja v potu obraza prislužili to-i0 da so lahko preživih preko zime sebe in oice. Težko je bilo to dela, žuljuve. roke so pri-išali domov, z žulji pa »o, nosili v domovino tudi arke in franke. V Prekmurju je vladalo skromno agostanje, saj skoraj vsaka revnejša družina islala na sezonsko delo enega ali več svojih cla->v, Oni, ki so se vračali iz Vojvodine ali Belja, so prinašali toliko gotovine, pač pa so prinesli seboj žita, ki so ga dobili za plačilo- Zadnja leta i je b sezonski m delom vedno slabše. Hitlerjev-:a Nemčija se je zaprla in ne sprejema več naših udi. Francija je znatno znižala število delavcev, Ipadla je Vojvodina, kjer nadomeščajo stroji ridne delavske roke in samo Belje še sprejema rekmurce na sezonsko dejo. Tako je letos jiadlo evilo ljudi, ki so bili sprejeti na sezonsko delo, i 2000. Od tega 400 za Francijo, 1000 pa na Belje. orza dela v Murski Soboti je že od velike noči >irala partije sezonskih delavcev. Izbira je bila žavna. Na eni strani strahovit naval, vse je skuha na sezonsko delo, da bi dobilo nekaj zaslužka, i drugi strani pa je omejeno število. Srečne so so eli tisti, ki so bili sprejeti v skupino za Francijo, oslali so jih v posebnem vlaku do Maribora, od ider so včeraj nadaljevali potovanje z rednim akoni Jereko Avstrije in Švice v Francijo. Mari-lrski kolodvor so včeruj ti Prekmurci kar pro-lavili. Med njimi so bili sami mladi fantje in doleta. Nad 85 let starih Francozi ne sprejemajo sč. Od kar vedo, da jim je na razpolagg naizSr- Razpletal se je med dediči dalje. Lobnik Ivana je tožila svojega brata Rečnik Franca in sestro Marijo Pukl na izročitev celotne dediščine. Pravda še teče ter je v stadiju revizije. Vsebino prave oporoke skušajo dokazati potom raznih prič. kar pa sta sodišči prve in druge stopnje zavrnili, češ da je ni mogoče točno rekonstruirati. Sedaj pa se je naenkrat pojavil nov prepis oporoke, ki naj bi bil po navedbah Ivane Lobnik pristen, Njeni hčerki da sta ga našli v nekem zvezku v predalu, ko sta iskali nek račun. Ta prepis je napravil sin Josip Lobnik pri smrtni postelji svojega deda. Josip Lobnik je bil zaslišan kot priča. Izpovedal je, da mu je pokojni ded vse zaupal ter da ga je na smrtni postelji pregovoril, da je napravil prepis oporoke. Prejiisal jo je na li«f papirja, ki ga je iztrgal iz šolskega zvezka ler ga potom zopet vlakni! v zvezek. Potem je na la jirejiis popolnoma pozabil ter se je sjxmmi! vseh okoinoal i šele sedaj, ko je bil prejds zopet najden. Pri razpravi, ki se je vršila zaradi oporoke ined dediči, pa je prišel .Josi j> Lobnik s svojim pričevanjem v zadrego. Sodnik je, zaradi tega odredil, da se prečitajo izpovedbe ki jih je Josip Lobnik napravil pred 10 leti pred sodiščem. Ta izpoved je na nerazumljiv način iz akta izginila. Našli pa so vendar v drugem aktu še nadaljevanje zaslišanja in tam so bila zabeležena v primeri z njegovimi sedanjimi izpovedbami velika protislovja. Prepis oporoke je potem preiskal še grafolog, ki je dognal, da ne izviru pisava iz lela 1925, temveč iz najnovejšega časa. — Josip Lobnik je bil na jiodlagi toga obsojen na (i mesecev zapora, njegov oče je bil oproščen, proti materi |>u je bilo postopanje izločeno. Pravda zaradi oporoke l>a še s tem ni rešena in bo gotovo tokla še naprej. Na Zelenico planinski dom! pen zaklad ljudske sile v našem Prekmurju, so poslali izbirčni in zahtevajo samo mlade, močne ljudi, ki so popolnoma zdravi in sjmsobni za prenašanje nenavadnih naporov, ki jih sezonsko delo zahteva, Med odhajajočimi so bili že stari »Francozi« — taki, ki so bili že i>etkrat, šestkrat na sezonskem delu v Franciji, ki dodobra poznajo razmere in so se priučili tudi že francoščini. Do Maribora so mnoge spremili svojci ter so se tukaj na kolodvoru poslavljali od svojih sinov in hčera, nato pa so se vračali peš vso dolgo ppt preko Slovenskih goric v Prekmurje, ker denarja za povratek z železnico ni. Jugoslovan strelja na obmejne organe Dunaj, 5. maja. m- Na avstriisko-švicarski meji na železniški postaji Feldbach-Bux je postal na brzovlaku, ki je prispel iz Pariza, železniškim kontrolnim organom sumljiv jugoslovanski državljan, Ignac Zupančič. Ko so hoteli orožniki izvršiti nad njim osebno preiskav.o, je Zupančič potegnil revolver in oddal na enega izmed dveh orožnikov, ki »ta ga hotela preiskati, več strelov. Orožnika je pri tem hudo ranil, tako da se je zgrudil, Drugi orožnik se je takoj vrgel na Zujiančiea ter je nastala med njima ljuta borba. Končno se je avstrijskemu orožniku, ki so mu priskočili na iiomoč tudi nekateri potniki, posrečilo Zupančiča obvladati in fa zvezali. Dogodek je izzval na postaji mnogo rupa zlasti med številnimi potniki, ki so se vozili z vlakom. Ignac Zupančič je star 40 let ter je 16 let preživel v Franciji. Bil je takoj zaslišan, ter je izjavil, da se je nameraval vrniti v svoj rojstni kraj. Pri zaslišanju se je prav čudno obnašal. Pa tudi druge okolnosti dajo slutiti, da je Zupančič najbrž slabo- Ljubljana, 5. maja. Včeraj smo jmročali o tekmi v slalomu na Ze krnici. Tehnični del tekme same je izpadel brezhibno. Je ]>a nekaj, na kar nas jo ojiozorila nedeljska tekma: na Zelenici je nujno potrebno zgraditi večji planinski dom. Kdor je lul v soboto in nedeljo na Zelenici, je lahko videl, kako so se številni smučarji gnetli v mali kočici ter prespali noč deloma na klopeh, da ne govorimo o tem, da sta v sleherni postelji morala ležati po dva skupaj. Kaj pomeni to za tekmovalce, ki so prišji deloma peš iz Tržiča, si lahko vsakdo predstavlja. Zelenica postaja s svojimi krasnimi tereni iz lela v leto privlačnejša točka za smučarje. Ima tudi neko prednost pred raznimi drugimi smučišči: tukaj je še v pozni spomladi izvrsten sneg za smučanje. Ni pa se treba pehati do tega snega cele ure, marveč doseže smučar sneg že po enourni hoji od Sv. Ane, do koder se lahko pripelje z vozilom. Menda ni planine pri nas, kjer bi se lahko smučarji pripeljali do snega tako blizu. In ravno v tem je velika bodočnost Zelenice. Toda brez primerno urejenega planinskega doma si ne moremo zamisliti odgovarjajočega porastka obiskovalcev Zelenice. Kakor slišimo, so poskušali že nekateri zasebniki postaviti kje v bližini sedanje koče novo postojanko. Vendar pa se jim to ni posrečilo, ker kmetje niso odstojdli oziroma prodnli sveta. Neki gospod je hotel plačati svet celo po isti ceni, kakor stane stavbišče sredi Kranja. Poleg tega se je obvezal, da postavi kmetom dve napajališči za živino ter ponudil tudi obvezo, da bo vse mleko, ki bi ga novi dom konsumiral, jemat izključno od okoliških kmetov po ceni, kakor v dolini. Kljub vsem ponudbam pa kmetje sveta niso hoteli odprodati. To čudno postopanje |iostane za spoznanje razumljivejše, če upoštevamo, da je ves svet, ki pride v poštev za postavitev |>laninskega doma, last zadruge. In pristanek za odprodajo kake parcele morajo dati prav vsi člani te zadruge. Dasi bi bil vel i U del članov za prodajo, ne morejo interesenti izposlovati prodajnega dovoljenja od nekaterih. Okoluost, da interesenti na Zelenici ne morejo dobiti primernega prostora za postavitev planinskega doma, onemogoča nadaljnji razvoj turizma na Zelenici, ki ima za to vse pogoje. Bilo bi gotovo v interesu posestnikov samih, če z odprodajo primerne parcele omogočijo graditev planinskega doma, ki je tako potreben. Saj bodo imeli dobiček od tega tudi posestniki, ki bodo ob primerni klavzuli v tozadevni pogodbi lahko velik del svojih pridelkov prodali v planinski dom. — Poleg tega je razumljivo samo po sebi, da se z zgraditvijo planinskega doma zviša vrednost oko-škega sveta. Glavno pa je: turisti prinašajo v kraj denar, kt gre sedaj drugam. Morda bi storili vplivni možje, kakor n. pr. župani, koristno delo, če bi v tem oziru skušali doseči med kmeti nek sporazum za prodajo kake parcele. Drobiž iz domovine Petošolec ustrahoval dva razbojnika Kragujevško mesto je doživelo te dni posebne vrste dogodek, Mlad petošolec je z revolverjem v roki preprečil beg dvenia obsojencema, ki sta hotela pobegniti iz tamkajšnjih zaporov. Po|»oldne je pozval jetniški čuvaj skupino jetnikov in jim odredil delo, da naneso vodo za vse jetnike. Med to skupino jetnikov sta se nahajala tudi dva večja grešnika, namreč dva razbojnika, ki se morata jiokoriti za velike grehe, ki sta jih naredila v družbi pred leti dobro znane razbojniške tolpe Vlade Andjelkoviča. Vsi člani te tolpe so bili obsojeni j>o najmanj deset let težke ječe. Obsodba je postala prav tiste dni pravomočna in bi naslednji dan te obsojence jirepeljali v kaznilnico v Nišu. Ko so odšli pod nadzorstvom jetniškega paznika za to odločeni jetniki po vodo, sta dva razbojnika takoj pri vratih skočila v stran in začela bežati ven. Paznik je imel toliko jorisotnosti duha, da je ostale jetnike hitro spravil zopet nazaj v zapor, nato pa stekel za pobeglima, ki sta drvela po mestnih ulicah. Vendar sta bila begunca urnejša in sta kinalu izginila izpred paznikovih oči. Kmalu pa jih je zojset zasledil, a zgodila se mu je nesreča, da mu je radi zmočenih tal spodrsnilo in je Padel, pri čemer mu je padel iz roke tudi revolver, rav ta trenutek pa je prišla mimo skupina mladih gimnazijcev. Petošolec, ki je bil med njim, je naglo jrograbil za revolver in stekel za beguncema, ju prehitel in skočil pred njiju z naperjenim revolverjem. Pozval ju je, naj obstaneta, in obenem ustreli' enkrat v zrak. To je razbojnika tako PrW'a?!!®’ da sta obstala na mestu kakor okamenela m tako padla v roke pazniku in j»olicaju, ki sta bita tak ] na mestu. Znamenit top na dnu morja Naša vojna mornarica že nekaj .^ssa dela na to, da bi iztegnila iz dna inprja pr1 Dubrovniku znameniti top »Gušter«, ki je bjl vlit okoli leta 1480 v dubrovniški livarni in so ga postavili svobodni Dubrovničani na vrh mestne trdnjave Lovrijenac, da je bil čuvar svobode mesta pred sovražniki. Dubrovniška livarna, ki je vlila ta top, je bila daleč po svetu znana tudi jw tem, da je lila bronaste kipe, ki so avtomatično tolkli čas na zvonikih. Nekoliko let potem, ko so Avstrijci zavzeli Dubrovnik za Napoleonom, sp hoteli prenesti ta znameniti top ln zraven še en drug top v dunajski vojni muzej. Vendar se jim to ni posrečilo, ker je bil ta top nameščen na tako nedostopnem mestu, da niso mogli s svojimi pomanjkljivimi pripravami narediti nič drugega, kakor da jim je top zletel preko pe-čjne v dno morja. Tam je ostal do današnjega umen in da trpi na maniji preganjanja. Oblasti tudi še niso mogle ugotoviti, če ta Zupančič ni identičen s tistim Ignacem Zupančičem ali Zupačj-čem. ki je pred nekaj leti v Trstu razpečeval di-narsek kovance in proti kateremu je tedaj bel-grajska policija izdala mednarodno tiralico. dne, pokrit z debelo plastjo nesnage in plastjo peska. Ko bodo ta top dvignili z dna morja, ga bodo prenesli v vojni muzej. Strel v šali Te dni je skozi glavni trg Petrinje vozil voz, na katerem sta bili dve ženski, ki sta neutolažljivo jokali za nekim moškim, katerega sta vozili s seboj. A4ož je ležal negiben na vozu brez vsakega znaka življenja Imel je prestreljeno glavo. Prejieljali sta ga v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da so njegove rane brezupne in da je vsaka pomoč, odnosno up na rešitev življenja, brezuspešna, nakar so ga zo-pet dali prepeljati domov, kjer je izdihnil. Fant ie prišel prav na nesrečen način ob življenje. Sedel je pred svojim domom in kosil travo za živino in svinje. Pri takem delu sta ga našla dva njegova prijatelja, ki ju je j>ot |>rlvedla mimo. Namenjena sta bila na lov na srnjake. Sf>otomH pa sta hotela obiskati svojega prijatelja in z njim v družbi zažgati cigareto. Med takim pogovorom p« ]e eden od lovcev dvignil puško in dejal proti mladeniču, da ga bo ustrelil. In še jrredno je izrekel te besede, je počila puška, ves naboj se je zaril nesrečniku v glavo in mu jo strahotno razdejal, V času šolskih izletov Ljubljana, 5. maja. Mesec maj je čas šolskih izletov. To čutijo posebno nase železnice, ki skoraj vsak dan prevažajo skupine iz različnih šol v vse mogoče smeri. V tem oziru je nekak obratni red: dočijn delajo mestne sole 'zlete na deželo ali v hribe, prihajajo podeželani na izlete v mesto. In taka je Ljubljana vsako leto maja vedno izletišče številnih osnovnošolskih razredov iz bližnje in daljnje ljubljanske okolice. Dan za dnem srečavamo po ljubljanskih ulicah skupine šolarjev, ki si j>od vodstvom učiteljev ogledujejo mesto. Meščanu se morda čudno zdi, da podeželske šolarje tako vleče v mesto. Toda, kdor pozna podeželsko življenje, ali kdor se pomeša med šolarje, ta bo kaj kmalu razumel njihovo radovednost: že mosto samo na sebi je za otroka z dežele nekaj sila privlačnega- Vedno sliši govoriti o tramvaju, o ulicah, o velikem kolodvoru itd. Vedno sl želi, da bi vse to tudi sam videl. Na lastne oči hoče videti, kako je v kraju, kjer je več cerkva. Saj največja vas ne premore več ko ene cerkve, Ljubljana pa jih ima sama dober ducat. In povrh še Ljub; jjanski grad in poleg drugih zanimivosti pravljični — Nebotičnik. Saj si otroška duša sploh ne more predstavljati, kako štrli sredi Ljubljane v nebo stavba, ki je višja, kakor najvišji cerkveni zvonik. In ko se vračajo otroci proti kolodvoru in ko pridejo končno domov, ni pripovedovanja ne konca ne kraja. Vsak lejio uniformiran stražnik, vsak po-j gled na poulično življenje in vrvenje, vsak prehod čez ulično križišče — vsaka taka stvar je za nje dogodek, ki jim ostane še dolgo v spominu. Komaj čakajo prilike, da se zopet vrnejo v mesto, kjer bi hoteli živeti večno,,, , - , Prav tako neradi, kakor podeželski otroci jz mesta, se pa meščanski otroci neradi vračajo v mesto, Le en dan so prebili v sproščeni lepi naravi zunaj mesta in hoteli bi ostati vedno zunaj,,. Ljubliana danes Koledar Danes, torek, 5. maja: Pij V., papež. Jutri, sreda, 6. maja: Janez Ev. * Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Sušnik- Marijin irg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. lioliinec, Rimska cesta 31. Kaj bo danfes Jakopičev paviljon: Ves din II. mednarodna foto razstava. Soba Gospodarske zveze: Ob 20 sestanek dekliškega odseka Prosvetnega društva Ljubljana- mesto. * Repertoar Narodnega gledališča t Ljubljani DRAMA Začetek ob ‘20 uri. Torek, 5. maja: Gozd. Gostovanje v Celju. Izven. Sreda’ 6. maja: Gozd. Red Sreda. Četrtek, 7. maja: Juarez in Maksimilan. Red Četrtek. Petek, 8. maja: ob 15 Družinski oče. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. Radio Programi Radio Ljubljana Torek- 5 maja: 11 šolska ura: Ko ptički gnezdijo (g. prot'. Kala*! Bačar). 12 Slavni dirigent (plo-5 ,e). 12.15 Vremenska napoved, poročila. 13 Napoved -asa, objava sporeda, obvestil«. 13.15 Šramli igrajo (ploSie). Vremensko poročilo, boreni tečaji. 18 Baletna glasba (Radijski orkester). 18.40 Filozofija zadružnega R<«t)*odar*tva — pregled (g. dr. Kraner Veber). 1!) Napoved časa, vromenttka napoved, poročila, objava »poredil, obvestila, lil.»n N'iio, lira: Kako naj vzgojimo zdrav naraščaj (dr. Kostič iz Belgnida). 20 Za -zabuvo in oddih. (Uodba, pesmieo in zvoene šalo. — Sodelujejo: Radijski orkester, Radijski Jara. člani Nar. gled. in plošče). 22 Napoved čiwa, vrommmka napoved, po-roči la, objava »poroda. J2.15 Pesmi narodov (Radijski oi*kc&t«r). Drugi programi Torek, maja: Ilci n rad I.: m.,1?« Orkestralna sela* ba. <50.23 Pct.jp. 21 Mozartove serenade. Belgrad II.: 14.(15 Aloksieevo predavanje o juffodlovain«klh zanimd-vosfih. — ladreb: 20 Vokalni koncert. 20-80 Bramll trio. 22.15 Plesifa glasba. — Dunaj: 30 Radijski orkester. 33.10 Dunajske viže. 23 Ortrle. 23.45 Zabavni koncert. — Budimpešta; 19.15 Poljaki koncert. 30.10 DoIew»kova opereta Vijolica lz Parmo-. 23.03 Lahka glasba. — rmt-Milan: IT.15 Plesna prla^bu. 130.35 Prenos opere. — Him-Huri: 17.15 Zabavna ttlnuba. 20.35 Igra. 31.85 Ko-nopria srlanlm, nato phvma irlaftbn. — Praga: 20.1S Ko-i,ačn*i(*e iz Napoleonovih ('asov. 21 Orkestralni in vo -talni koncert 32.15 P.lošCe. — Varšava: ‘20.10 Simfoničen koncert. 72.90 PloSfte. — Berlin: „20.10 Tx>rt7fifnfipova komična opera »Oroiar«. — Krinifjftbern: 20.10 VaCerai toncert. — Hamburo^Stuttpart: 20.10 Majniški vefter. Akademija Jadranskih stražarjev Ljubljana, 4. maja. Vrsta akademij, ki jih prirejajo pomladki Jadranske straže, je menda zaključena, Med naj-jspešnejše akademije poleg III. drž. gimn. spada akademija, ki so jo priredili včeraj zvečer realčni Pomladkarji v prostorih Kazine, pod pokroviteljstvom gospe Nedeljkovičeve. Akademijo so otvorili harmonikarji pod vodstvom prof. Rančigaja, k:i so zaigrali »Jadransko himno«. Nadaljni spored je obsegal govor predsednika Vratuše, razne deklamacije in instrumentalne točke. Največ pohvale so seveda želi Rančiga-jevi harmonikarji, med katerimi so nekateri celo tako majhni, da jim morajo harmoniko nositi večji in močnejši. Po končanem, reis uspelem sporedu, pa se je ob spremljavi Ronny-jazza, razvila prav prisrčna in domača zabava. Da je akademija dosegla svoi cilj, gre vse priznanje gg. profesorjema Fr. Grafenauerju in prof. Buncu. Zborovanje naših sodnikov V nedeljo, dne 3. maja 1936, je imelo »Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana« v Novem mestu svoj letošnji redni občni zbor v prisotnosti društvenih delegatov in izredno obilni udeležbi ostalega članstva iz vseh krajev dravske banovine. Društveni odbor je po uvodnih formalnostih in običajnih pozdravih društvenega predsednika podal o svojem delu v pretekli poslovni dobi izčrpna poročila, ki so jih sprejeli navzoči zborovalci na predlog društvenih revizorjev z odobritvijo na znanje. Na občnem zboru se je razpravljalo v popolni enodušnosti navzočih o vseh perečih vprašanjih, ki se tičejo nujnosti zboljšanja socialnega položaja sodnikov in državnih tožilcev v naši državi. Na osnovi teh razprav je bila soglasno sprejeta resolucija s temeljno zahtevo, da se v svrho zajamčenja popolne neodvisnosti sodstva kot glavnega predpogoja za uspešno ohranitev visokega nivoja pravosodja v naši državi čimprej uzakoni novi sodniški zakon, kakor je v načrtu že pripravljen v ministrstvu pravde. Zborovalci so zato pooblastili odbor, da takoj z vso inteijzivno*tjo pokrene na merodajnih mestih akcijo za takojšno predložitev omenjenega zakonskega načrta zakonodajnim korporacijam v izglasovanje, da se s tem pravočasno pripravi pot v dobo ustavno zajamčene neodvisnosti sodstva, ki je z določbo čl. 119 ustave susj>endirana še do 3. septembra t. 1. Izvoljena je bila z neznatnimi spremembami vsa dosedanja društvena uprava s predsednikom gosp. nam. viš. drž. tož, in priv. docentom dr. Avgustom Mundo na čelu. Drobne iz Kranja Kranj, 5. maja. Koncert srednješolcev. V nedeljo je priredila državna realna gimnazija koncert, kateri je bil zelo dobro obiskan. Na njem je bilo zastopano predvsem zborovsko petje in orkestralna glasba. Mnogo uspeha pa sta doživela s solotočkama tretješolka Torkarjeva, ki je igrala na klavirju, in petošojec Kumer na violini. Oba obetata še mnogo, fiosebno še zadnji ,ki je že danes eden med najboljšimi v Kranju. Koncert je zelo lepo uspel, do česar je mnogo pripomogel njih učitelj g. prof. šukaršič in Glasbena Matica v Kranju- Zborovanje invalidov. V nedeljo dopoldne se je vršil v Ljudskem domu izredni občni zbor Združenja vojnih invalidov za kranjski okraj, katerega se je udeležilo okoli 80 članov. Občni zbor je vodil delegat oblastnega odbora, ki je takoj v začetku pojasnil, da se izredni občni zbor vrši zaradi tega, ker redni od 23, februarja ni bil odobren. To pa zaradi tega, ker so se na njem izvršili jzpadii ža- Uvedba novega voznega reda Ljubljana, 5. maja. Ob jjolnoči od 14. na 15. maja 1936 stopi v veljavo novi vozni red za leto 1936/37 na vseh progah kraljevine Jugoslavije, kakor tudi v vseh sosednih državah. Ta voznoredna doba traja do jx>1-noči med 21. in 22. majem 1937, edino pri avstrijskih zveznih železnicah traja poletni vozni red do polnoči med 3. in 4. oktobrom 1936 in stopi pri-cenši s 4. Oktobrom 1936 v veljavo zimski vozni red. V noči od 14. na 15. maja vozijo vsi vlaki do polnoči po starem in po polnoči po novem voznem redu. Preokret sredi noči V tem, kako se izvede prehod iz starega v novi vozni red, obstoja prav za prav velik problem. Kajti upoštevati je treba vse in sto drugih okolno-sti, ki jih laik sploh ne pozna. Po določilih stopi v veljavo novi vozni red točno ob jx>lnoči. Kako n. pr. napraviti z vlakom, ki je točno ob polnoči po starem voznem redu na progi med dvema postajama? To vprašanje uredijo strokovnjaki takole: Ako pride vlak po starem voznem redu ob takem času v postajo, da ne bi mogel prispeti do prihodnje postaje še pred 24, lnorla brezpogojno čakati v dotični postaji do 24 in odpeljati po 24 po novem voznem redu. Ko odpelje po 24 po novem voznem redu, ima tudi že novo številko. Največja brzina 70 km Zanimivo je, s kako brzino vozijo vlaki po naših progah. Brzina seveda ni na vseh progah enaka, marveč je prilagodena kakovosti proge. Cim boljša je proga, tem večja je dopuščena na njej brzina vlaka. Pri tem igrajo seveda važno vlogo tudi ovinki, vzponi itd. Na progah ljubljanskega železniškega ravnateljstva je najvišja brzina na delu proge Paiheii-burg Breg. Dosedaj je vozil tam vlak z b"zino 65 km na uro. Po novem voznem redu pa je ta brzina zvišana na 70 km na uro. Na drugem niestu je del proge Laško Celje. Tam smejo vozit vlaki z največjo brzino 65 km na uro. Največji del prog je takih, po katerih vozijo vlaki z brzino 60 km na uro. Da morejo vzdržati proge to brzino. morajo biti vedno v dobrem stanju. Oni del prog. kjer je dopustnost brZine zvišana, pa bodo še pravočasno popravljeni, oziroma se že popravljajo. Iz tega se vidi, da je železniško ravnateljstvo storilo vse, da prilagodi vozni red potrebam časa in izkoristi železniško omrežje do največje možnosti, vendar pa tako, da je varnost prometa absolutno zajamčena. Najmanjša brzina 40 km So nekatera mesta, kjer je brzina vlakov omejena na minimum. So to mesta preko viaduktov, dalje na zavojih ali kjer proga radi svoje kakovosti brez nevarnosti ne bi prenesla večje brzine. Na področju ljubljanskega ravnateljstva je najnižja brzina določena na borovniškem viaduktu, C reko katerega smejo voziti vlaki samo s 40 km rzino. Ravno tako ne smejo prekoračiti 40 km brzine vlaki tudi na delu proge Soteska—Bohinjska Bela. Prvi razred v potniških vlakih Novi vozni red ]>redvideva na nekaterih pro- J ah zopet uvedbo I. razreda pri potniških vlakih. ' 'rvi razred bo uveden istočasno, ko stopi v ve- j ljavo novi vozni red, na sledečih progah: Belgrad \ —Zagreb, Belgrad—Skoplje preko Niša in Kraljeva, Belgrad—Subotica, Vinkovci—Subotica—Oye-kenyes—Zagreb—Sušak in Zagreb—Split. Na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva ni uveden nikjer I. razred. Sezonski vlaki Novi vozni red predvideva tudi številne sezonske vlake, ki vozijo le omejeno dobo v jioletnem času. Od teh vlakov sta jiosebno važna brzovlaka na progi Belgrad—Jesenice in obratno. Vlak vozi iz Belgrada prvikrat dne 14, junija zadnjikrat pa 14. septembru in iz Jesenic j>rvikrat 15. junija zadnjikrat na 15. septembra t. 1. Ta dva brzovlaka imata sledeče kurzne vagone: Belgrad—Jesenice, Belgrad—Kranjska gora, Belgrad—Bohinjska Bistrica, Belgrad--Maribor gl. kol., Praha -Split, Praha—Sušak, \Vien—Split, Wien—Sušak, Graz—• Split in Bruck a/M.—Split. Časovne spremembe Časovne spremembe med novim in starim voznim redom so zelo malenkostne. Popolno časovno novost pomenijo seveda novovpeljani sezonski vlaki. Ostali vlaki pa, ki so vozili doslej po starem voznem redu in se ravnajo od 15. t. m. po novem redu, bodo prihajali oziroma odhajali iz raznih jx>staj le nelcoliko minut prej ali pozneje kakor doslej. Vse te časovne spremembe bomo objavili te drii. Tudi japonski šport ima svojo antiko in viteško dobo V času, ko se ves šjjortni svet pripravlja na olimpijske igre v Berlinu, kaj radi oživljamo anekdote in zgodovinske fiodrobnosti grškega športa iz davnih časov pred Kristusom. Grško zgodovino in kulturo poznamo, zato kaj radi iščemo pri njih svoje vzore in ideale tudi v športu. Vendar niso Grki edini narod, ki je |x>znal visoko vrednost športa že v najstarejših časih. Nedavno je predaval v Berlinu Japonec dr. Uchiba, ki je v svojih izvajanjih o športu na Japonskem povedal, da sega ludi njihova športna tradicija daleč nazaj, vse do Kristusovega časa! Prav je, da se zanimamo za kulturo, ki je bila nekoč na višku in ki se blesti še tisočletja, prav pa je tudi, da se ozremo na narode, ki nas dan za dnem presenečajo s svojimi uspehi. To so Japonci! Na vseh področjih napredujejo — v športu pa so postali naravnost ena od vodilnih velesil. Kaj vemo o Japonskem športu? 2e na olimpijadi v Los Angelesu so Japonci obrnili pozornost športnega sveta nase. Vsi strokovnjaki in »prognozarji« so mislili, da si bodo plavalne zmage delili Amerikanci in Madjari, Fr.an-•cozi in Nemci, toda pojavili so se rumeni Japonci, ki so jim prekrižali račune. Že s svojim skromnim in nad vse discipliniranim nastopom so si osvojili dragocene simpatije. 'Ko pa so začeli tekmovati in zmagovati kar po vrsti, ko so si samo v plavanju osvojili 8 zlatih kolajn, je bila to največja senzacija olimpijade. Slične uspehe so želi Japonci v hokeju in v lahki atletiki. In ko so nastopili s prikazom 700 let- nega razvoja plavalnih stilov na Japonskem, so strokovnjaki šele zaslutili, da ima japonski šport svoje korenine v davni prošlosti. Japonci v Ga-Pa Dasi je zimski šport nekaka demona Skandi: navcev in Srednjeevrojjcev, vendar so tudi Japonci na letošnji olimpijadi v Garmisch-Partenkirchenu jiovsem častno odrezali. Imfiozantni so bili zlasti smuški skoki Japoncev Igure in Tatsute, ki sta si dovolila predklone, drznejše od vseh severnjakov-Ali se ne sliši naravnost neverjetno, da je postavil najdaljši skok na olimpijskih tekmah (77 m s padcem) baš Japonec Tatsutal, V hitrostnem drsanju na 500 m je dosegel Ishihara 4. mesto, v umetnem drsanju pa mlada Inada 10. Medtem ko so v smuških tekih in v smuku zastopniki Japonske zaostali občutno daleč tudi ia našimi Pračkom, Klančnikom in Smolejem, so se v drsanju uvrstili pred mnoge evropske države! Japonske tekme pred 1950 leti Olimpijski program se ozira na antiko in na evropske šjiorte, nn japonske pa ne, Narod na Japonskem goji zlasti borbene športe‘ — moža proti možu — in v teh športih bi se šele v pravi luči pokazala moč jajionske rase. Najstarejšega izvora je sfara japonska rokoborba. Imenujejo jo »sumo«. Prve tekme v »sumu« so se vršile za časa cesarja Suinina, ki je živel od 28. do 17 leta pr. Kr. Zgodovina poroča, da je bil partner Kehaya v tej tekmi umorjen, zmagovalec Sukune jx> imenu, pa visoko odlikovan. Primer naj dokazuje, da so imeli tudi Japonci svojo »špartan-sko dobo.« Rokpborba je bila pri Japoncih tako v časteh, da so se fioedinci morali dobesedno boriti tudi za deželni prestol. Rokoborci so bili mišičasti orjaki, ki so bili do 175 kg težki. Prof, Sata poroča, da so se poe-dina plemena često odločila za vojno v obliki rokoborbe. Ce je bil med plemeni nerešljiv spor, so ga morali rešiti predstavniki — rokoborci. Viteška doba japonskega športa Stari japonsiki .šport pa ni poznal samo sirovega merjenja moči. Kakor Atencem in špartancem, je služil tudi Japoncem šport kot vzgojno sredstvo zlasti za vodeči viteški stalež. Gojili so zlasti ken-do, t, j. sabljanje z bambusovimi palicami, dalje jiu-do, jx»d čemer razumemo spretnost samoobrambe in kyun-do, streljanje z loKoin. Pojmi »ken-do«, »jim-do« in »yun-do« ne pomenijo le vrsto šjporta, temveč »do«, t. j. metoda vzgoje in poglobitve človeka kot duševno-telesne enote. Pri tem se nehote spomnimo na ideal grške telesne vzgoje: biti v telesnem in duševnem jx>gledu »kalos, kai agathos«: popoln, lep in etično odličen! »Do« — geslo vzgoje in poglobitve je še danes vodilo japonskega šjporta, telesne vaje pa. ki jih poznajo pod kendo, jim-do in kyim-do so tudi danes [»pularne, kakor nekdaj. In v tem je moč japonskega športa! Maribor Lekarne. Nočno lekarniško službo vršita drevi Savostova >Masdalenska lekarna« na Kralja Petra trgu in Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu. • Repertoar. Torek. 5. maja oh 20: »Svoli Anton, vseh zaljubljenih patrnn«. Znižani* cene. Sreda, 6 .maja: Zaprto. Četrtek, 7. maja ob 20: »Direktor Campac. V korist »Združenja gledaliških igralcev«. Znižane cene. Zadnjič. • Predstava v korist »Združenja gledaliških igralcev« bo ta Četrtek. Uprizore Jožeta Kranjca učinkovito in nad vse aktualno dramo »Direktor Čampa«, ki je naletela na splošno zanimanje občinstva ter je bil njen uspeh zelo velik. Ker letos igralci ne bodo sami razpečavali vstopnic, se naproša občinstvo, da polnoštevilno poseže po vstopnicah, da bo na ta način uspeh te predstave v korist igralske stanovske organizacije čim večji. Veljajo znitane cene. Obenem bo to zadnja uprizoritev te drame. »Tuje dete« je delo mladega sovjetskega dramatika V. Škvarkina, ki je s to komedijo mahoma zaslovel j)o vsem kulturnem svetu. Ce se lahko govori o »senzacionalnem uspehu« kakega oder-skega dela, potem je to pri tem delu popolnoma upravičeno, saj skoraj ni odra v Evropi, pa tudi že v Ameriki, kjer ne bi dajali »Tujega deteta ob popolnem uspehu. Delo je napisano v komedijskem žanru naravnost gonijalno, z redko duhovitostjo in finim humorjem. Mariborska premiera bo to soboto. Režira J. Kovič. Glavne uloge igrajo Zakrajskova, Hasbergerjeva, Kraljeva, P. Kovič Gorinšek, Verdonik, Furijan, Nakrst. Vstopnice se ze dobe pri dnevni blagajni. Jutri zvečer ponove Beneševo izvrstno uspelo in zabavno opereto »Sveti Anion, vteh zaljubljenih palrotu. Veljajo znižane cene. Gledališka uprava ponovno naproša vse one gg. abonente, ki še niso poravnali vsega abon-mana, da to store čimprej! Film o turističnih lepotah Avstrije predvajata jutri zvečer ob 20 v dvorani Ljudske univerze Tujskoprometna zveza in SPD. Predvajanje filma traja dve uri. Drevi igra Aljehin. Svetovni šahovski mojster Aljehin je prispel danes popoldne z zagrebškim brzovlakom v Maribor. Na kolodvoru so ga slovesno sprejeli funkcijonarji in člani Mariborskega šahovskega kluba in drugi prijatelji šaha. Drevi ob 20 bo imel svetovni mojster predavanje o šahu, potem pa bo velika simultanka, za katero vlada med šahisti v Mariboru in vsej okolici i*-redno zanimanje. Predavanje in simultanka se vršita v veliki kazinski dvorani. V nedeljo: šahovski dvoboj Maribor ; Gradec. Prihodnja zanimiva šahovska prireditev v Mariboru bo dvoboj Maribor : Gradec, ki se vrži prihodnjo nedeljo, 10. t. m. Pomenbna rudarska konferenca Trbovlje, 4. majo. Pokrajinsko predsedstvo 11. rud. skupine je sklicalo v ponedeljek 4. t. m. ankelo, katere predmet je bila razprava o nabavah premoga rudnikov naše banovine, zaposlitev oidvišnih udarjev v rudnike na jugu države in podpora delno pa-poslenim rudarjem in stalno brezposelnim sinovom rudarjev. Zastopane' so bile vse krajevne edinice II. rud. skupine in vse strokovne centrale po šlirih odposlancih, župansko in okr. načelstvo okraja Laško. Anketa je odposlalo merodajnim ministrom še enkrat predsiavko o zaposlitvi in odjemu pre-mocia. Tozadevno bo sklepal ministrski svet na svoji seji v četrtek v lem tednu. Proučilo se bo po posebni komisiji ludi stanje dela v rudnikih na jugu in skušalo najti pogoie za zaposlitev naših slovenskih odvišnih rudarjev, zlasti mlajših, ki čakajo na delo že več let. Izvolila se je deputacija, ki bo posredovala pri banski upravi in TPD za prehrano naših delno zaposlenih rudarjev in njih družin. Deputacija sc bo zglasila pri g. banu prihodnji teden in mu bo pojasnila resno slanic rudarjev v zadevi prehrane in javnih del v rudarskih okrajih. Ministrstvo soc. pol. in nar. zdravja je neka-zalo občini Trbovlje na posredovanje g. bana dr. Natlačena dva vagona koruze za prehrano nezaposlenih. Gospod ban pa je dovolil, da sme občina koruzo prodati in za izkupiček zaposliti brezposelne v obliki javnih del. Zato smo g. banu hvaležni, ker s samo moko ni dovolj pomagano brezposelnim, pač pa si morejo z« prislužen denar nabaviti še druge življenjske potrebščine, kar sama suha moka sc nc more zguživati, neobhod-no je temu potrebna še zabela Velike kazenske razprave na programu Ljubljana, 5. maja. V kratkem, 19. maja, se bo vršila pred malim kazenskim senatom glavna razprava proti štirim obtožencem v zadevi Vzajemne pomoči, o kateri smo že obširneje poročali. Proti puškarskemu pomočniku Viljemu Kramerju, ki je 1. ajsrila obstrelil Stanka Pančurja taiko, da je postal deloma hrom, je obtožnica že sestavljena. Državni tožilec ga je obtožil [joskušenega umora. Na zatožno klop pride večja vlomilska družba — 13 članov šteje, ki je predvsem vlomila pri Herzmanskemu in odnesli razne dragocenosti v skupni vrednosti okoli 4000 dinarjev. litve in obdolžitve proti krajevnemu, kakor tudi proti oblastnemu odboru. Poleg tega so nekateri člani preprečili s svojim ravnanjem objektivne demokratične volitve. — Ker je bila nepravilnost predvsem |iti volitvah, nato so se danes vršile ponovne, Predlagane so bile tri liste, od katerih je dobila vefiijio lista z nosilcem g. Rangusom. — Po volitvah je delegat razložil zahteve, ki so jih stu-vili invalidi prejšnjo nedeljo na okrajnem zborovanju v Mariboru. V glavnem se tičejo izpreme-nitve, .t. j. izpopolnitve invalidskega zakona. --Nato je zaključil zborovanje, Hi je danes poluklo popolnoma mirno, Veliko je zanimanje tudi za mednarodnega pustolovca Aleksandra Steina. Ta je že starejši človek. Star je 61 let, rodom iz Belgrada. Poleti 1934 se je pojavil v Ljubljani. Gibal se je samo v boljši družbi, zlasti je iskal zveze z gospodarskimi krogi in je tipal, kje naj bi lahko iskal žrlve. Izdajal se je za glavnega zastopnika in posredovalca neke finančne londonske družbe. Niemu je pomagal neki Štefan Kornfeld, ki ga je predstavljal za inženjerja in cenilca zemljišč. Svojim klijentom je obljuboval, da jim bo preskrbel velika hipotečna posojila v angleških funtih proti nizkemu obrestovanju. Neki tvrdki je n. pr. obljubil, da ji preskrbi posojilo v znesku 1 in pol milijona din. Drugim manjša jxi pol milijona. Žrtvam je izvabil do 500 din na račun prqvizije in na račun stroškov za cenitev nepremičnin. Ko so mu joostala tla prevroča, jo je popihal iz Ljubljane. Najprej so prijeli njegovega kompanjona Kornfelda, ki ga je lani ljubljansko sodišče obsodilo na daljšo zaporno kazen. Aleksandra Steina so šele pred meseci pripeljali v Ljubljano in se sedaj nahaja v ljubljanski kaznilnici-Stein je fingiral, da je pravi in legalizirani zastopnik londonske bančne skupine. Toda naše fK>-slaništvo v Londonu je dognalo, da Stein ni bil nikdar pooblaščen zastopnik dotične bančne skupine. K njemu so se pač zatekali ljudje, ki so bili v denarnih stiskah in so računali, da se bodo z najetjem posojila rešili na »zeleno vejo«. Kamnik Kamnik, 8. maja. Ramnah strelske družino v Mekinjah pri Kamniku. Strelska družina v Mekinjah pri Kamniku si je na izvanrednem občnem zboru dne HO. aprila t. 1. izvolila novega predsednika v oaebi novodo-šlega šolskega upravitelja v Mekinjah g. Malešiča. Ostali odbor je sestavljen sledeče: Pančur Jakob, podpredsednik, Pirc Ivan, tajnik, Ogrinc Avgust, blagajnik. Odborniki: Strgar Anton, župnn kamniški, Gril Ivan, fin. podpregl., Golob .lanko, posestnik, Bončina Josip, orožnik v p., in Gjurin Martin, j brivec v Kamniku. Ker jim prejšnje strelišče na Zduši ni odgo-I varjalo, so si zgradili vzorno strelišče na koncu obzidja drž. smodniSnice kljub težki finančni de-! presiji in je upati, da bo družina * njeno agil- i nostjo kmalu zlezla iz dolga, v katerem se še nahaja. Na vidiku je, da bo v kratkem oficielna blagoslovitev novega strelišča in bodo k tej slavnostpi otvoritvi, vabljene odlične osebnosti naše banovine. Zato se bo osnoval poeeben odbor, ki bo imel nalogo za čim veličastnejšo ureditev tega slavja, i 10. maja t. 1. se prične redno ostro streljanje za j člane in nečlane jn to v-gako nedeljo od % do 6 ter ob vsakem vremenu. Družina šteje do sedaj blizu 70 članov in se pričakuje, da se bo število članov kmalu povečalo. Kamniško pokopališče žrtev »likavcev. Dohjo Sasa opažajo lastniki grobov na farnem pokopališču na Žalah, da jim zmanjkuje z grobov cvetje, svetilke, va*e itd. Še celo sveče, ki jih svojci prižigajo ob gotovih prilikah svojim dragim umrlim v spomin, nimajo miru. Potrebno bi bilo da so uvede tudi nadzorstvo nad [»kopališčem in da se preprečijo tatvine na grobovih našega krasnega poslednjega domovja. Priprave za olimpijske itjrc: start tekačev ria 100 metrov Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta ■ ■ ■ legija Disciplina ria poti, ki je v vsakem francoskem polku ista, zapoveduje petdeset minut hoje, za čemer pride deset minut odmora. Petdeset minut hodi človek z naglimi koraki, potem se pa zavali na ledja, da bi si odpočil bolne noge. Potem spet znova. Ljudje se šalijo, začno prepevati razne koračnice. Tu sem se naučil popevkov različnih vojaških pesmi, ki so priljubljeni pri vseh vojskah sveta. Zal, da jih ne morem zapisati v knjigi, ki je namenjena širokemu občinstvu. V začetku je šlo vse dobro. Polagoma pa so pesmi na naših ustnicah zamrle. Šale so prenehale, kakor bi trenil in pot se je nadaljevala v mračni tišini, katero so trgali vzdihi in kletvice, ki so se dvigale iz gostih vrst. Noge so mi otekle. Moji čevlji so bili novi, kakor čevlji drugih vojakov. Te francoske coklje tudi kadar so docela razhojene in raztrgane, nimajo nobene zveze ali podobnosti z mehkimi polčevlji iz navadnega usnja. Gornja njihova stran je trda, kakor da je iz jekla. Podplati so debeli in neupogljivi, kakor da so iz lesa, nakovanega z žeblji. Vsako pot, kadar dvignem nogo, se mi zdi, da vzdigujem vrečo, polno žebljev. Po malem se mi začne zdeti, da v vsakem čevlju nosim po en boleč mehur. Tarnanje se je množilo. Nazadnje, ko smo komaj še vlekli noge za sabo, smo dospeli na mali kolodvor, kamor smo bili namenjeni. Edina naša želja je tedaj še bila, da bi legli in umrli. A nismo mogli ne leči, ne Umreti... Narednik nam je takoj odkazal delo: treba je bilo po redkem gozdu v peklenski afriški vročini iskati drva. Zakurili smo in kmalu je*za-čel brneti veliki kotel za kavo. Ko je zahajalo sonce, so nam razdelili večerjo: kruh, sir, vsakemu po eno konzervo z mesom, ki ga Francozi imenujejo opičjega (du singe). Pojedli smo in s težko muko zvlekli .čevlje z nog. Dvignil sem otekle noge: komaj sem jih spoznal za svoje. To niso bile več moje stare tovarišice s toliko izletov. Bile so take, ko da nič več ne pripadajo meni, pa tudi bolečina, se mi je zdelo, da ni v meni, marveč me samo obletava. Noge so bile zabuhle in podobne gnjatim — oprostite, da ne najdem boljše primere. Ko smo precej časa počivali, sem spet vtaknil svoje noge v tiste brodequine. Vlak je že zapeljal v postajo, ko sem dovršil to težko opravilo. Čakal nas je. Topot smo dobili same tovorne vagone. To so bili naši sl ari znan- ci: »Štirideset ljudi ali osem konj« je bilo zapisano na njih. Natlačili smo se v vagone, a čez tri ure smo bili že v Saidi, kjer je čakalo na nas toliko mučnih ur vojaškega vežbanja. Tla v tem kraju niso ravna, marveč valovita. Vsa pokrajina je preprežena z malimi gorskimi hrbti in je zaradi tega zelo primerna za vežbanje čet, ki se bodo bojevale po Maroku in po Siriji, kjer so tla podobna tern. To noč nismo nič trpeli zaradi nespečno-, sti. Drugi dan nas tudi niso preveč pritiskali. 1 Določili so nam sobe: vsaka je imela osem in dvajset postelj in je bila pod nadzorstvom kaplarja, ki je imei naslov sobnega starešine. Dan nam je potekel v snaženju, manjkalo pa tudi ni pravega pravcatega predavanja o urejevanju preklete prtljage, kar smo v legiji imenovali paquetage. V legiji vojak urejuje svoje stvari ali pa-(juetage tako, da vsa svoja šila in kopita zloži ‘ v enakomerne četverokote, katere sklada le j po enega na drugega. Vse mora iti po predpisanem redu. Vse mora biti tako, kakor je prav. človek bi ne verjel, kako je pri legiji vsaka drobtinica posvečena in nedotakljiva. Ne trpe niti najmanjše nepravilnosti. Toda pravilno urejevanje stvari zahteva dolge pra-| kse. Najmanjša guba ali vzboklina, najmanjša | krivina in krc — pa je človek v smoli. Kaplar 1 ali narednik, ki pregleduje stvari, vam bo vsako skladovnico pometal na tla, čeprav ste jo s tako in toliko muko zložili in sestavili. To je pogosto zelo neprijetno, toda v legiji se mora človek obvladati. Značaj, ki ne more prenesti vsega, je tukaj luksus, katerega je treba drago plačati. Poznal sem ljudi v legiji, ki so dobili po pet let ječe, ker so z besedo ali dejanjem užalili svojega predstojnika, ko je imel kaj pripomniti glede njihovih stvari. Drugo jutro nas je na vsezgodaj prebu-dila trobenta, katero je spremljal kaplarjev krik: >Debout! Debout!« Na noge. Ob pol sedmih smo bili že pripravljeni za vaje brez orožja. Dokler novinec ne spozna vseli stoj in vseli gibov, mu ne dajo orožja v roke. Krenili smo na vežbališče, ki naj bi postalo za nas pravi pekel. Najprej je bila ura gimnastičnih vaj v korakanju. Nekdo je to za šalo imenoval zajtrk v Jegiji. Potem so prišle na vrsto različne vojaške sloje in kaplarska šola. Vojaški pouk, ki se vrši v legiji, je v resnici nekaj strašnega in se ne da primerjati z nobeno.vojaško vzgojo na svetu. Tu je že taka navada, katere ni mogoče spremeniti in se vleče iz roda v rod. Gibi so isti, kakor v dru-,.gih vojskah, toda v legiji jih je treba izvajati dosti točneje in strožje, kakor kjerkoli drugje. Predstojniki so glede tega neizprosni. Vse gibe je treba izvršiti »come il fant«, toda ta ideal je skrajna meja tistega, kar človek sploh ne more narediti popolno. Seržan po-: novi isti gib tudi tisočkrat, samo da doseže i svoj cilj. Novinec mora ponavljati vse dotlej, : dokler se mu ne prikažejo zvezde pred očmi ali dokler se od utrujenosti ne zgrudi na tla. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Cee. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček. Uprava: Kopitarjeva 6. Od šote do premoga Vse, kar na svetu živi, je odvisno od svetlo-be. Tudi premog in njegova največja lastnost kot nosilca energije, potekata prav iz istega vira. — Neizrečno majhne rastlinske celice^ so bile zbiralci sončne energije. Pred desettisoči ali pred milijoni let je sonce ogrevalo rastlinje s svojimi toplotnimi žarki in to je, kar je ustvarilo tisto silo v premogu, ki je danes temelj moderne industrije. Takrat je vladalo po svetu enakomerno vlažno folplo podnebje, ki je bilo bogato tudi na padavinah V prostranih nižinah ie uspevalo bujno rastlinje posebno pa močvirne rastline. Bujno rastlinje v davnini Le redke so bile vrste rastlin ki so poživljale prostrane gozdove te dobe, dobe »premoga«. — Najbolj so se košatile razne preslice ogromnih razsežnosti, vsevprek pa so sc vili ogromni lisic-jaki. V tei vrsti rastlin, ki je bila silno razraščena, se je javljala v prvi vrsti družina luskavcev, ki so dobili svoje ime po svoji značilni debelni skorji. Ob njih so se vile velikanske, kot drevo velike in močne praproti, katerih ogromna peresa so kakor pahljače krasile sicer pusti in enolični močvirni gozd. Vse te vrste rastlin so se ohranile do današnjega dne, le da so sc-v svoji razsežnosti močno zmanjšale postale so proti svojim prvotnim oblikam pritlikave. O njih ogromnosti pričajo še danes okamenine in izogleneli ostanki ter odtisi listov na plasteh premoga. Tla teh močvirnih gozdov je tvorila nepro-dirna plast močno razraščenega mahovja, bičevja in plezalk. Pod njimi pa so se nahajale razne zvrsti rastlin, ki so že odmrle davno in niso za seboj pustile poslej nobenega sledu več. Mnogo tisočletji je šlo preko teh gozdov in ial. Brez števila dob ie bilo, v katerih so se rodovi dreves in mahov pogrezali v močvirje in prav toliko jc dob, v katerih so se porajale nove rastline in novo dievje. Plasti odmrlih rastlin so se kopičile druga na drugo, vedo bolj so se pogrezale prve plasti in vedno debelejše so bile plasti močvirnega mahu. Tako se je začela doba, v kateri je nastajal premog. Premog nastaja Vse organske snovi, tako živalske kakor tudi rastlinske, zapadejo potem ko odmro, kemičnemu presnovljanju. Ta proces poteka seveda prav različno. Odvisen je od količin kisika, ki je prišel v stik s tem presnovljanjem ali pa tega stika splph ni bilo. Če pride v stik z zrakom, potem odmrla rastlina strohni, če pa tega ni, pa nastopi gnitje. Pri trohnenju rastlin se njihova celuloza skoro popolnoma razkroji v vodi in v plinu (amonijaku, žveplov vodik in ogljikova kislina). Pri tem pa ostanejo od rastline Ie brezpomembni ostanki. — Povsem drug je izid pri gnitju. Ker ni zraka, izostanejo nekateri kemični procesi in se omejujejo na reakcije med ogljikom v rastlinskem organizmu in vodikom. Pri gnitju nastaja najprej voda potem pa ogljik. Šele takrat, ko se povežejo kisik z vodo in ogljikovo kislino, sc začno tvoriti ogljikov vodik v obliki plina. Od teli je metan — močvirni plin naših barij — najvažnejši in najpogostejši. Za rudarja tvori ta plin pri kopanju premoga še poseben pomen. Če pride v podzemeljskem rovu v stik z zunanjim zrakom, nastanejo treski in eksplozije. Rudninske snovi, ki se nahajajo v rastlinah, osianejo pri celem tem procesu nedotaknjene, in tvorijo pozneje pepel goriva. Proces tisočletij Proccs gnitja rastlin se imenuje pretvarjanje v premog zaradi vedno večjega kopičenja ogljika, ki nastaja radi reakcijc v notranjosti rastlinske mase. To je mogoče pa le takrat, če so ti rastlinski ostanki odtegnjeni uplivu zraka, bodisi, da jih pokriva voda ali pa se nanje skadajo nove plasti odmrlih rastlin. Vsi ti predpogoji nastopajo v močvirjih, kjer moremo tudi opazovati prve začetke nastajanja premoga. Nastajanje premoga označuje torej zviševanje količin ogljika, a istočasno padanje količin vodika, kisika in dušika. Ta proces sc potem nadaljuje in se iz rastlin tvori najprej šota potem rjavi premog in nato črni premog. Medtem, ko ima šota povprečno le polovico ogljika in zraven SO odstotkov kisika in 5 odstotkov vodika, ima antacit.ki je najboljša vrsta vrsta premoga, že 90 odstotkov ogljika, dočirn ima vodika in kisika le do 3 odstotke. Seveda je odločilnega pomena za kakovost premoga tudi kakovost rastlinja iz katerega, nastaja. Zato ne bo iz rjavega premoga nikoli nastal črni premog, ker zvira ta premog iz dobe, ki je mnogo mlajša in ki je imela popolnoma drugačno rastlinje. Če je pretvarjanje v premog v glavnem vprašanje časa, potem so tudi še drugi činitelji, ki vplivajo na potek tega procesa. Geološki činitel ji in pa kakovosti plasti, ki prekrivajo premog, vpliv morja, ki je nekoč prekrivalo ozemlja, pod katerimi se nahajajo skladišča premoga itd. — Pritisk plasti in pa toplota zunanjega sveta sta v mnogočem vplivali na razvoj oglenenja. Tako se proces pospešuje v ozemljih, ki so vulkanskega značaja ali pa tem, kjer so premikanja plasti zelo pogosta, dočim so mnogo počasnejši tam, kjer vsega tega ni. Kakovost Imamo pa še vrsto premoga, ki se je tvoril iz skladišč lesa, ki ga je voda navlekla in ga potem prekrila s peskom in prstjo. Tu je šel proces pre-Ivarjanja prav v istem slogu kakor drugod, le da so skladišča tako nastalega premoga mnogo manj bogata in zraven se mešajo med seboj plasti, katerih vsaka je druge kakovosti. Vsega iega pri ostalem premogu ne poznamo. Ležišča premoga, ki so nastala v močvirnih tleli, so bogata in se raztezajo na tisoče kilometrov daleč. Imajo tudi v vseh plasteh premog, ki je enake kakovosti. Premog jc organsko gorivo radi svojega porekla. Nosilec toplotne energije v premogu je ogljik. Premog daje toliko večjo toploto od sebe, kolikor več ima v sebi ogljika. Prikrajšani odlikovanci Povodenj odlikovanj je prisilila v zadnjem času sovjetsko vlado omejiti dosedanje predpravice odlikovancev. Lastniki »Leninovega reda« dobivajo (poleg stalnega zaslužka) po 25 rubljčv mesečno. Ta priboljšek znaša '20 rubljev pri »Rdečem praporu«, 15 rubljev pri »Delavskem praporu« in vojaški »Rdeči zvezdi« ter samo 10 rubljev pri »častnem odlikovanju«. Vsi, tudi večkratni odlikovanci imajo pravico do ene brezplačne vožnje letno s parnikom in železnico tja in nazaj v poljubne kraje z neomejeno daljavo. Pred 30 leti: slika silovitega potresa v Sun ITanciscu V Ameriki so tovarne dovtipov Prejšnje čase je romal dober dovtip počasi okoli sveta, kakor bi se vojil s poštno kočijo, kasneje je šel z brzino brzovlaka, a danes ga že prenašajo valovi etra. Povpraševanje po dovtipih je posebno veliko pri radijskih postajah. Še tako dober dovtip se v najkrajšem času obrabi, ker ga radio tako hitro raznese po svetu, V Ameriki se je razpasla navada, da velika industrijska podjetja delajo največjo reklamo, ki sestoji največkrat iz dovtipov. Tako se je tudi proizvajanje dovtipov povsem industrializiralo, proizvajalci dovtipov zaslužijo včasih tudi po dva tisoč dolarjev tedensko. Na kakšen način spravijo ti izdelovalci svoje dovtipe skupaj, je naročnikom popolnoma vseeno. Naročnik stavi izdelovalcu določen rok in v tem času mora biti dovtip gotov. To je najvažnejše, manj važno je, da so vsi dovtipi res dobri. Lahko je med njimi nekaj dobrih in nekaj slabih. Velikan nemških pesnikov Goethe je enkrat do-vedal, da pozna v celem le 37 tragičnih zadev. Število dovtipnih je pa še manjše. Toda kljub teinu je povpraševanje pq vedno novem cvetju iz humorističnih vrtov večje, kakor j>a po tragičnih situacijah. Izkopani zakladi Iztuhtati dober dovtip ni nobena šala. Nekatere amerikanske tovarne dovtipov pravijo, da se pri svojem delu naslanjajo le na domisleke, ki nastanejo v krogu njihovih delavcev, dočim so druge tovarne bolj jooštene in priznavajo, da se dajo humoristični listi starih letnikov za ta posel kar najkoristnejše uporabiti. Pred nekaj tedni je bila v neki newyorški trgovini s knjižnimi starinami dražba in so se prodajali tudi stari humoristični listi Brezpomemben papir. ki so ga že oglodale knjižne uši, je bil prodan za 350 dolarjev. Dva kupca sla dražila in se tepla za ]>osest kupa teh listov Med iznajdljivimi tovarnarji dotipov se je pojavila navada, da brskajo po izredno starih šaljivih listih in iz njih konijejo stare zaklade, prav za prav jemljejo iz pozabljenja množico dofipov. S temi dovtipi imaio zelo kratek posel. Prevedejo ga, obrusijo in prikrojijo za današnji čas. Neki stari proizvajalec dotipov, ki že dolga leta pošilja po stopetdeset dovtipov na teden trem velikim industrijskem podjetjem, ki z njimi nato poživljajo svojo reklamo v radiu, je povedal s ponosom, da mu delo še nikoli ni zaostalo in da je naročila vedno pravočasno izvršil. Njegovo načelo je bilo, da pridobi dovtip s starostjo prav (oliko kakor vino... Kar je bilo nekoč dovfipno in pa duhovito, to jc po njegovem mnenju ohranilo svojo veljavo tudi do danes. Drugi pa mu v tem oporekajo. ker so mnenja, da se da marsikateri dovtip razumeti kot duhovit le z okoljem, oziroma časom, v katerem je nastal, danes pa ie izgubil ves svoj blesk zaradi drugega načina življenja Dovtip o tašči Še vedno živ pa je dovtip s staro taščo. Krčevito se drži sveta in kroži neštetokrat, seveda v najrazličnejših preoblekah, po oddajnikih amerikan-skih radijskih postaj. Ta dovtip je poznan že od vseh početkov, odkar se je taka šala zapisovala, saj ga najdemo napisanega tudi na egiptovskih lueroglilskih tablah. Eden takih dovtipov ie napisan takole: »Nekemu kmetu je voda zalila ob povodnji hišo. Moz je prav ta čas delal zunaj na polju, v hiši pa se je nahajala njegova tašča. Ko so mu sporočili to vest, |e zavzdihnil in začel urno ubirati pete v smeri proti toku vode. «Stojte vendar, voda je va- ;° !as?? odnesla«, so dejali njegovi sosedje, »treba jc iti v smeri toka reke». J <e naliajain. Nahajamo sc v zakleti zemlji. Če se-j™1’ moramo imeti v obeh rokah orožje. Medtem ko pišem tole pismo, moram držati v eni roki pištolo, v drugi pa meč. Ta čas jc tukaj tak dirindaj, da je vse mirno in tiho itd. Če to pismo ne boste prejeli, se je moralo spoloma izgubili, če se to zgodi, Vas prosim, da me o tem obvestite.« Uvoz z vzhoda Pa ni samo amerikanski svet tisti, ki se je vrgel na take vrste industrijo, temveč imamo tudi ze na Vzhodu kraje, kjer nekateri jxidjetni ljudje zbirajo na tisoče dovtijjov in jih izvažajo. Prvi poskus ki so ga a tem naredili, je j>okazal, da je to dobičkanosen posel. _ Najbolj se je v tem poslu izkazala Japonska, dežela, v kateri znajo ljudje dober dovtip tudi ceniti. »Gleda prav tako, kakor pojoči petelin,« je dejal slepi, je bil dovtip, s katerim so jjreizkusili japonski dovtip. Ali pa dovtip o dveh beračih, ki sta stala p>od moslom, na katerem je neki trgovec prešteval izkupiček tistega dneva: »Skrbi za denar pa midva nimava,« je dejala beračica. »Komu pa si dolžna zahvalo za to?« je naglo vpadel v besedo na mostu. Prav tako je doma na Japonskem dovtip o tekaču, ki lovi tatu: »Kje pa je prav za prav pravi tat?« so ga vprašali ljudje. — »že davno sem ga prehitel!« je s ponosom odgovarjal na vprašanja. Zbiralci V Newyorku si more podjeten človek zagotoviti precejšnje dohodke, če zbira vse dovtipe, ki jih sliši in bere in jih nato po raznih vidikih uredi. Če tovarnarju dovtipov zmanjka za ta ali oni dan nekaj dovtipov, stopi s prgiščem dolarjev k takemu človeku, ki je nekaka centrala za zbiranje dovtipov in izbere iz njegove ogromne zbirke manjkajoče število dovtipov ter potem uporabi kar do-slovno ali nekoliko predelane. Tako je eden takih tovarnarjev ponudil nekemu zbiratelju dovtipov 80 tisoč dolarjev, in sicer le za četrtino zbranih dovtipov. Pa je odklonil. In to ivi šala.